- n u-r-S o n ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Obnov via ceppa 9 TRIESTE 312 ) - Trst -15. februarja 1963 30 lir &eidl-ol£Ppb„bi DELO Z glasilo K Pl za slovensko narodno manjšino P/) sklicanju pokrajinskih konferenc slovenskih komunistov I Ža svobodni razvoj slovenske skupnosti v deželi Na nedeljskih partijskih konferenah v Trstu in v Doberdobu, bodo slovenski komunisti pregledali politično dejavnost minulega obdobja, z na-n>enom, da bodo v prihodnje 'Magali še večjo pozornost polnim vprašanjem slovenske Manjšine, zato da bi se v novo Ustanovl jeni deželi Furlanija -[Julijska krajina, bolj dosledno npoštevale in spoštovale naše Pravice. Konferenci se bosta ukvarja-ll tudi z najbolj aktualnimi vprašanji v zvezi z urejanjem Položaja vse slovenske manjšine v deželi. V našem važnem programa-'ičnem dokumentu o pravicah s'ovenske manjšine smo priplavali poseben pomen ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina še posebno za kar se tiče rešitve celotnega problema slovenske •nanjšine treh pokrajin. Zato smo se vsestranko zajemali za temeljno zahtevo Mniokracije, za uresničitev u-jMvnih načel o enakosti držav-JPnov in etničnih manjšin na ;sPlošno in v tem okviru smo Mhtevali ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statu-v^m, ki je predvidena tudi v c*enu 116 republiške ustave. j, V današnjem razvoju, z odo-ritvijo ustavnega zakona, ki Pstavlja deželo s posebnim stanom, se ustvarjajo objektivni P°goji za sodobnejše obravnavanje izvajanja naše politike in konkretnega delovanja na poduši usmeritev vsebovanih v resoluciji KPI in napotil X. kongresa. Podčrtati moramo, da če je Ustanovitev dežele pomebna demokratična pridobitev delovnega ljudstva v boju proti konservativnim in nazadnjaškim silam, da izglasovani za- ; .°n ne zadovoljuje in ne rešuje - - - J hih 'jdnostnih pravic Slovencev m°ramo podčrtati, da so edino komunistični poslanci zahtevi učinkovito zaščito in da I 0 zato predložili dodatne čle-| e in popravke, ki pa so jih l?ranke levega centra ovrgle. oniunistični poslanci so gla-t°vali proti čl. 3. deželnega sta-iUta> ker ta člen ne upošteva jmokratičnih načel iri narod-^j'j'nih pravic slovenske manj- [Sl.^er nam dežela daje možno-1 uveljavitve naših narodno- ,e pričakovanih zahtev delov-množic. Kar se pa tiče na- stnih zahtev, se komunisti moramo zavzeti za učinkovitejše izvajanje ustavnih določil v okviru dežele. Cilj naših konferenc je, da obširno in globoko proučimo nov položaj in pogoje za učinkovito izvajanje politike ter delovanja za dosego popolne enakopravnosti Slovencev z I-talijani in to na vseh področjih gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja. Pripomniti je treba, da tu ne gre za spremenjeno politiko, ali drugačno obravnavanje problemov, gre za prožno prilagajanje našega- delovanja, ki je začrtano v omenjeni resoluciji naše Partije. Na konferencah bomo torej razpravljali o najvažnejših nalogah našega bodočega dela, o smernicah bodočih akcij. Sedanje razmere nudijo pogoje, da se s konkretnim delovanjem zavzamemo za skupno sodelovanje vseh demokratičnih sil v obrambo narodnostnih pravic Slovencev in na tej podlagi pripravljamo pot za uresničenje enotnosti Slovencev. Poiskati bo treba najširše oblike sodelovanja, ki naj bi združile večino slovenskega prebi-vavstva v borbi za svoje pravice in to ob podpori italijanskih demokratičnih množic v deželi. Za to pa je potrebna politična priprava in v središču našega dela ostane boj širokih slojev delovnega ljudstva, ker brez razgibanosti in aktivnosti ne bomo napredovali. Pri obravnavanju problemov moramo imeti v vidiku politična in družbena vprašanja, da ne (;aidemo na manifestativna stališča. Obravnavanje konkretnih stališč o najpomembnejših vprašanjih v zvezi z napredkom delovnih ljudi, nas mora voditi h konkretnim in koristnim sklepom, ki bodo smernice bodočega delovanja in določenih nalog. Čakajo nas velike naloge, katerih uresničitev terja vztrajnosti, poglabljanja v probleme in poznavanja situacije tako slovenskega kot italijanskega območja. Ne smemo vtisnjeva-ti boja slovenskega ljudstva v ozek izolirani krog, ker je borba za narodnostne pravice v I-taliji tesno povezana z borbo vsega demokratičnega gibanja za družbeni napredek in razvoj v državi. Konferenci morata polagati veliko pozornost bodočim nalogam, da bo KP imela še močnejši vpliv za mobilizacijo ljudstva proti vladi KD in nazadnjaškim silam, ki ovirajo popolno in dosledno uresničitev demokracije ter prezirajo pravice slovenske narodne manjšine. MARIJA BERNETIC A momna tržaška federacija KPI In gorlška federacija KPI sklicujeta za nedeljo 17. februarja pokrajinski konferenci slovenskih komunistov v Trstu in Doberdobu. Konferenca v Trstu bo v Ljudskem domu (ul. Madonnina 19). Začetek ob 9. uri. Dr. Karel šlškovlč bo v uvodnem refaretu razpravljal o temi: «KPI za svobodno uveljavljanje in razvoj slovenske skupnosti v deželi». Sledila bo diskusija. Konferenca tovarišev iz ge-riške federacije bo v dvorani Prosvete v Doberdobu. Začetek ob 9. url. Tovariši bodo razpravljali o temah : «Za svobodni razvoj slovenske manjšine v Italiji; za utrditev komunistične partije med Slovenci ; za napredovanje KPI v tistih krajih go-riške pokrajine, kjer prebivajo Slovenci». S seje tržaškega pokrajinskega sveta Nadaljevali bomo borbo za demokracijo in za pravice Slovencev Pretekli teden je tržaški pokrajinski svet na svečani seji proslavil ustanovitev dežele Furlani ja - Julijska krajina. Na seji so predstavniki raznih strank govorili o pomenu nove dežele s posebnim statutom. V imenu svetovavcev KPI je govoril tov Colli. Iz njegovega govora povzemamo naslednje : «Smatramo za pravilno in obvezno, da smo se zbrali na tej izredni svečani seji, s čemer naj se podčrtata izredni pomen in vrednost deželnega statuta, ki je postal resničnost. Z deželo se poraja nov demokratičen red, uveljavljajo se določila republiške ustave, ki zbližujejo ljud-stva tega področja, ustvarjata se instrumenta demokracije ter samoupravljanja. Na pripadnikih dežele, na samih državljanih pa leži zdaj, kako bodo ta instrument uporabljali, da bi si zagotovili boljše pogoje gospodarskega razvoja, socialnega napredka in politične svobode v vsej deželi. Zaradi tega predstavlja ustanovitev dežele korak, ki bo odločilno vplival na življenje in bodočnost državljanov. Nenavadno važen korak pa predstavlja nadalje tudi v pogledu graditve nove demokratične države, temelječe na idealih odporniškega gibanja ter potrjene od republiške ustave, s pomočjo katere naj bi se razbil stari sistem centralizirane državne ureditve in začrtala nova pot v reševanju raznih upravnih, gospodarskih in socialnih vprašanj v korist ljudstva. In prav zaradi tega, ker pripisujemo novi avtonomni deželi takšno važnost, priporočamo tudi tržaški pokrajinski upravi, naj stori potrebne korake, da bi množice u-strezno seznanila s posebnim statutom dežele bodisi tako, da se ponatisne več izvodov tega dokumenta, bodisi s pomočjo šolskih oblasti, v kolikor je neobhodno potrebno, da se tudi šolska mladina seznani s takšnimi demokratičnimi pridobitvami. Komunisti smatramo, da predstavlja končno sprejetje posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine uspeh, ki so si ga priborile vse deželne demokratične sile, pri čemer je naša stranka tako v krajevnem, deželnem in vsedržavnem merilu prispevala svoj velik delež. Pri tem treba takoj poudariti tudi to, da je uspeh, ki je bil dosežen, tem večji, ker so bile sile, katere so se borile proti deželi, zelo močne. Kakor so bile tudi težkoče in ovire, ki so se postavljale na tej poti, ogromne. Toliko večja je potemtakem dolžnost vseh deželnih političnih, gospodarskih in družbenih sil, da se resno zavzamejo tako za izgraditev same dežele kot za uveljavitev deželnega statuta, ki naj dejansko predstavlja živo in tvorno stvarnost. , Statut, ki ga je z odločilnimi glasovi komunistov parlament odobril-pa ima tudi svoje pomanjkljivosti, kar je razumljivo, če upoštevamo, da predstavlja rezultat političnega kompromisa. Naša Partija se je borila, da bi v njem vse posebnosti dežele in Trsta v okviru te dežele prišle bolj, ustrezno do izraza. Zaradi tega je vztrajala na nekaterih točkah in iz demokratičnih ter načelnih razlogov zahtevala, da se te posebnosti upoštevajo. Tako smo se borili, da bi v posebni statut bil vnešen dodatni člen v zvezi z narodnostnimi manišinami, kakor tudi, da bi na osnovi členov, ki smo jih bili predložili, bile svečano potrjene pravice Slovencev teh krajev. S tem v zvezi priznavamo pomen in vrednost čl. 6 republiške ustave in čl. 3 posebnega statuta naše dežele, vendar smo za to, da bi se dokončno pretrgalo s fašistično preteklostjo, ki jo je italijansko ljudstvo obsodilo, smatrali za potrebno, da se v deželnem statutu natančneje določijo tiste posebne norme v prid obrambe pravic narodnostnih manjšin, ki je o njih govora v ustavi, a bodo morale biti šele sprejete, oziroma določene. Zaradi tega bomo tako v državnem parlamentu kot v deželnem svetu nadaljevali borbo v prid manjšinskih pravic, v prid razvoja demokracije. Ob tej priliki mi tudi dovolite, da izrazim obžalovanje v zvezi z nekim negativnim primerom, na nsnovi katerega bo morda bolj razumljivo, čemu je parlamentarna večina s tolikšno zagrizenostjo zavrnila naše predloge, glede pravic slovenske manjšine. Mislim pri tem na manifest, ki so ga bili objavili pokrajinski predsedniki, da bi s tem proslavili sprejetje deželnega statuta. Razumljivo, da je v tem primeru šlo za pravilno in upoštevanja vredno pobudo, ki pa je obe- ( Nadaljevanje na 4. strani) oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Za razorožitev in ustanovitev neatomske cone, v katero naj bo vključena tudi Italija « Pozor, agresor se nahaja pod vodo ! » Pod tem naslovom je moskovska «Pravda» objavila članek, ki pravi, da se ameriške podmornice opremljene z izstrelki «Pola-ris» baje nahajajo v neapeljskem zalivu. Ta vest sc je z bliskovito naglico razširila tudi v Italiji in povzročilo veliko vznemirjenje. Svoj odmev je našla tudi v rimskem parlamentu. Skupina komunističnih poslancev je postavila interpelacijo, v kateri zahteva od predsednika vlade in od obrambnega ministra zadevna pojasnila. V zadnjih dneh so začele krožiti vesti, po katerih naj bi neki oddelek poveljstva NATO imel svoj sedež v Neapelj u in ne v Parizu. Tudi te vesti so vznemirile italijan- sko javnost, saj vidi v tem (ako so vesti resnične) veliko nevarnost. V zvezi s temi vestmi — in z vestmi, da prihaja do vedno odkritejšega sodelovanja med NATO in Španijo, je priobčilo osrednje glasilo KPI «l’Unità» poseben članek, v katerem je med drugim rečeno, da se je vlada bala javne razprave o teh vprašanjih. V omenjenem članku list postavlja tudi vprašanje, kako in kdaj bo prišlo do odstranitve ameriškega raketnega orožja z italijanskega ozemlja in ali ni morda do tega prišlo v zameno za dovoljenje, da smejo ameriške podmornice križariti v Sredozemlju, ki je v neposredni bližini italijanskega ozemlja? V istem članku se postavlja tudi vprašanje — in to v zvezi z zagotovilom, da bodo z italijanskega kopnega odstranili a-meriške raketne izstrelke — ali bo to veljalo tudi za italijanske vode? Nadalje list vprašuje : kakšne politične, ekonomske in vojaške obveznosti je sprejel predsednik Fanfani med nedavnim obiskom v ZDA? Na koncu članek «l’Unità» poziva italijansko delavsko gibanje in vse miroljubne sile, naj se ne puste zavajati, da je vse to potrebno zaradi «moderniziranja» in naj še odloč neje zahtevajo atomsko razorožitev, prenehanje atomskih poskusov, sklenitev razorožitvenega sporazuma, pogajanja za ustanovitev neatom-skega področja, v katero naj bo vključena tudi Italija in obnovitev pogajanj za rešitev berlinskega glMBEOGRAD-MOSKVA.PRAGA.WARSZAV^ ! 5 1 I § 1 I PILIHU V IRAKU je bil pretekli te- den izveden državni udar. o 5 S < H < S < z < > < X ó j S Ó Bivšega predsednika Kasema in Več’ državnih in vojaških voditeljev so ubili, mnogo pristašev.. strmoglavljenega režima pa zaprli. Za novega predsednika republike je bil imenovan Adel Salam Aref. Imenovana je bila tudi nova vlada. Tudi vojska je dobila nove poglavarje. Novo vlado je prva priznala Združena arabska republika. Tej so sledile še druge države. Pred nekaj dnevi so novo vlado priznale tudi Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Turčija, Zahodna Nemčija in Italija. Položaj v Iraku je še zelo zapleten in nevaren. Nevaren tem bolj, ker se je novi režim z vso krutostjo postavil proti komunistom. * ó z £ O- X š z < 2 s < 5 < o H Qt Ul co < oc < X z < < z < oc ►— FRANCIJA se vedno bolj druži s Španijo. Kot smo že poročali, gre za to, da se sedanja os Paris-Bonn razširi še na Madrid. Pred kratkim je obiskala Španijo posebna delegacija francoske vojske, katero je vodil neki general. Tega je španska vlada ob zaključku obiska odlikovala z visokim redom za vojaške zasluge. Kakor poročajo se je ta delegacija sporazumela s -Španci glede skupnih vojaških manevrov. Vplivni londonski časopis «Times» je v zvezi s tem dogodkom zapisal med drugim tudi naslednje : «V novi Evropi De Gaulla je Španiji očitno namenjeno dobro mesto, ne glede na to, kakšna bo ta Evropa. Dejstvo je, da se je Španija s pomočjo De Gaulla izkopala iz povojne izolacije -¥■ 2 • DELO 15.-2-1963 lf Spoznavajmo našo deželo Furlanija-Julijska krajina v besedi in podobi 7.DA so na predvečer začetka novih pogajanj za sklenitev razoroži tvenega sporazumna obnovile nov atomski poskus. To je močno zaostrilo položaj in postavlja v resno nevarnost uspeh konference v Ženevi. Agencija TASS je v zvezi s tem atomskim poskusom objavila zelo ostro poročilo, ki med drugim poudarja, da obnovitev atomskih poskusov v ZDA daje nov impulz oboroževavni tekmi. Isto poročilo poudarja tudi, da so ZDA s tem poskusom kršile sporazum o atomskem premirju, ki je bil sklenjen 7. novembra minulega leta. * FURLANIJA -JULIJSKA KRAJINA je av itonomna dežela s posebnim statutom v okviru Italijanske republike. Dežela obsega goriško in videmsko pokrajino ter občine Devin-Nabrežina, Zgonik, Rcpentabor, Trst, Dolina in Milje. Glavno mesto dežele je Trst. V deželi je priznana enakopravnost vseh državljanov. Zajamčeno je ludi spoštovanje etničnih in kulturnih značilnosti. Tako se v glavnem glasi vsebina prvih treh členov zakona o novi deželi. Drugo poglavje zakona določa pristojnost dežele. De-žc na oblast je med drugim pristojna za reševanje vprašanj kmetijstva in gozdov, lova in ribolova, industrije in trgovine — seveda v soglasju z vsedržavnimi zakoni , obrtništva, sejmov in tržišč, cest in vodovodov, turizma in hotelirstva, avtobusnega prometa, urbanistike, kulturnih, rekreativnih in športnih ustanov, knjižnic in muzejev krajevnega in deželnega značaja. Deželna uprava bo skrbela tudi za pomorski promet, za rude in kamnolome, za namakalne in druge hidravlične naprave, za sanitarne in zdravstvene ustanove, za zadružništvo, gradnje ljudskih hiš, loponomastiko, gasilsko službo itd. Pod deželno upravo spadajo tudi otroški vrtci, osnove in srednje šole. Naj višji deželni organ bo deželni svet. Ta bo sestavljen iz 61 svetovavcev. Za deželne volitve bo celotno področje dežele razdeljeno na volivna okrožja Trst, Gorica, Videm, Tolmeč in Pordenone. Deželni svet bo izvolil deželni odbor, torej nekakšno deželno vlado in predsednika. Ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina je bila predvidena tudi v republiški ustavi. Ustanovitev dežele je narekoval poseben položaj, ki obstaja na teh področjih. Gre,torej, za ekonomske razmere, pa tudi za probleme, ki se tičejo etničnih skupin. Goriška pokrajina berdob 1.091, Dolenje 1.502, Gorica 41.983, Krm in 8.091, Ronke 9.265, Sovodnje 1.976, Š te ver jan 950 in Tržič 26.193. Benečija, Rezija in Kanalska dolina Slovenci žive v vseh treh pokrajinah 1 SLOVENSKI IZSELJENCI, ki živijo v ZDA in so včlanjeni v «Slovenski narodni podporni jednoti» so na konferenci, ki je bila pred nedavnim v Detroitu, zahtevali, naj ZDA razvijejo gospodarsko sodelovanje z vsemi državami. V posebni resoluciji, ki so jo na konferenci izglasovali, zahtevajo od vlade ZDA, naj se zavzema za zagotovitev miru in razorožitve. V tej resoluciji je med drugim rečeno : «Sredstva, ki bi jih dobili z razorožitvijo, bi lahko uporabili za razvoj industrije in kmetijstva ter za odpravo lakote na svetu. «Slovenska narodna jednota» terja tudi, zajamčenje pravice do svobodnega izražanja mnenja, do socialne zaščite. «Vsakemu človeku je treba dati priložnost, da izkoristi svoje sposobnosti», je rečeno v resoluciji. Ta resolucija zahteva tudi pravičnejšo družbeno ureditev, odpravo slehernega totalitarizma in pravico, do sodelovanja ljudstva pri sklepanju o problemih politične, gospodarske in družbene narave. Slovenska narodna manjšina živi v vseh treh pokrajinah nove dežele. Povsem slovenskih občin je sicer malo, toda Slovenci so močno zastopani v številnih občinah, med katerimi so tudi tržaška in gori-ška občina ter razne občine v videmski pokrajini. Koliko Slovertecev živi v deželi je težko točno ugotoviti. Tudi zadnje ljudsko štetje ni dalo prave slike o tem. Znano je namreč, da so na omenjenem ljudskem štetju u-gotavljali koliko ljudi govori druge jezike in to samo na področjih Tržaškega ozemlja. Iz tega se seveda ne da dobiti prave slike. Zato podatkov, ki so izšli iz omenjenega ljudskega štetja, ne moremo jemati v poštev. Znana stvar je tudi, da vladne oblasti delijo siovence, ki živijo v Italiji na tri kategorije. V prvo kategorijo spadajo Slovenci na Tržaškem ozemlju, ki so zaščiteni — ali bi morali biti zaščiteni — s posebnim statutom londonskega memoranduma; v drugo kategorijo spadajo Slovenci v goriški pokrajini, v tretjo kategorijo pa Slovenci v videmski pokrajini, katerim ne priznavajo nobenih narodnostnih pravic. Zato so tudi slovenske šole uzakonjene samo na področjih Tržaškega ozemlja in goriške pokrajine. Koliko prebivavcev živi v obči- V goriški pokrajini žive Slovenci v sledečih občinah : Doberdob, Dolenje, Gorica, Kr-min, Ronke, Sovodnje, Števerjan in Tržič. Leta 1957 je bilo število prebivavcev v teh občinah naslednje : Do- Pri ljudskem štetju leta 1921 so popisovali tudi rabo jezika. To ljudsko štetje je pokazaio med drugim tudi v katerih krajih videmske pokrajine so prebivavci rabili slovenski jezik. Občine, v katerih je bil in je deloma še v rabi slovenski je-sik so naslednje: Ahten (Attimis), Brdo (Luševera), Centa (Tarcen-to), Dreka (Drenchia), Fojda (Foe-dis), Gorjani (Montcnars), Grmek (Grimacco), Naborjet - Ovčja ves (Malborghetto - Vaibruna), Neme INimis), Podbonesec (Pulfero), Pon-teba, Praprotno (Prepotto), Rezija, Sovodnje, Srednje (Stregna), Sv. Lenart, špeter Šlovenov, Tavorja-na (Torreano), Tipana (Taipana) in Trbiž (Tarvisio). Leta 1957 je prebivalo v omenjenih občinah naslednje število prebivavcev : Ahten 3.031, Brdo 2.157, Centa 11.437, Dreka 1.301, Fojda 4.633, Gorjani 1.387, Grmek 1.745, Naborjct-Ovčja ves 1.551, Neme 4.339, Podbonesec 3.589, Ponteba 3.908. Praprotno 1.852, Rezija 3.171, Sovodnje 1.925, Srednje 1.862, Sv. Lenart 2.269, Špeter 2.941, Tavorjana 3.319, Tipana 2.670, Trbiž 6.899. fiVd-NN08-NimB-VAVZStlVM-VOV»d-VA*ì nah, ki so jezikovno mešane? (Za odgovor na to 'vprašanje smo se posl užili podatkov iz leta 1957, saj v bistvu se tudi podatki iz zadnjega ljudskega štetja ne oddaljujejo daleč od stanja leta 1957). Tržaško ozemlje Na tržaškem ozemlju žive Slovenci v vseh občinah. Leta 1957 so našteli v teh občinah naslednje število prebivavcev : Devin - Nabrežina 5.872, Dolina 5.376, Milje 12.099, Re-pentabor 566, Trst 283.842, Zgonik 1.345. Kongres fidi « Gorici Španija baza ZDA za za Pa lit da N; izi čv ga kc irti H\ in- da zi< de že 01 sk V goriški pokrajini je bilo v zadnjih tednih več sindikalnih kongresov. Preteklo nedeljo je bil kongres tekstilne stroke — FIOT. Na njem je tov. Sellič podala obračun delovanja v minulem letu. Pri tem je poudarila, da je sindikat dosegel pomembne resultate. Orisala je tudi smernico za bodoče delovanje. Med zahtevami, ki se danes postavljajo pred to stroko, je tudi obnovitev proizvodne nagrade, ki mora biti povezana z dejanskimi dobički, ki jih prinaša mehanizacija; povišek minimalnega plačila za akordno delo in sicer od 10 na 12% ter ra- dikalna revizija kvalifikacij delavcev. Na kongresu jc govoril tudi tov. Morante. Ta je zlasti poglobil razpravo o sindikalnih zahtevah. Med drugim se je dotaknil problema draginje. Odločno je pobil trditve nekaterih krogov, ki menijo, da je draginja posledica višanja delavskih mezd in plač. Govornik je poudaril, da draginjo povzroča mo-nopolski ustroj. Zato je potrebno, da sc borimo za odpravo monopolov ter za temeljito spremembo ustroja italijanskega tržišča. «Frankfurter Rundschau» je pred , kratkim objavil zanimiv članek o sodelovanju ZDA in Španije. Članek j se glasi : Po kubanski krizi se kažejo ameriška oporišča v Evropi v novi luči: z vidika sovjetske zahteve po umaknitvi raket iz Turčije in z vidika možnosti bojevanja s konvencionalnim orožjem, Azori, Bermudi in Španija predstavljajo atlantski oskrbovalni sistem za Evropo. Iberska dežela je za to še posebno primerna. Oporišča v Španiji so ravno prav oddaljena od morebitnih žarišč nove vojne. Vse to je v ospredju pogajanj za obnovitev špansko-ameriške pogodbe o oporiščih. Ta pogodba se tesno dotika še dveh drugih, in sieer pogodbe o ameriški pomoči pri moderniziranju španske vojske in pogodbe o gospodarski pomoči. Vse tri spadajo v tako imenovani madridski pakt, ki sta ga leta 1953 podpisala ameriški veleposlanik in španski zunanji minister. Oporišča so «skupna oporišča». Ta formulacija je bila Špancem posebno pri srcu in tako so ameriška oporišča v Španiji pod «španskim poveljstvom in špansko zastavo». Pakt predvideva desetletno veljavnost, če ga pa ena od strank ne obnovi oziroma ne odpove, pa avtomatično še za dve obdobji po pet let. Središče ameriške vojaške moči v Španiji je Torrejón, ki s svojo 4600 metrov dolgo vzletno stezo spada med največja letališča v Evropi. Poleg tam stacioniranih jat bombnikov je v Torre j dnu tudi štab 16. ameriške zračne flotilje, ki je v direktni zvezi s svojim strateškim poveljstvom (SAC) v Nebraski. SAC ima eno divizijo v Španiji in — vsaj do konca 1964 — še eno v S» di Slimanu v Maroku. Poleg Torre-jóna ima Španiji na voljo še naslednja oporišča : Sanjurjo-Valen- cuela, niti deset kilometrov od Zaragoze, Moron-San Pablo pri Sevilli in mala ribiška luka Rota, v bližini Cadiza, ki so jo določili za kombinirano pomorsko-zračno bazo za 6. sredozemsko floto. Rota je tudi razkladalno pristanišče za nafto, ki io odondod črpajo po naftovodih vsa oporišča, vse tja do Zaragoze. Manjši oporišči, namenjeni pre-skrbovanju mornarice, sta pri La Corniti (El Ferrai) ob Atlantiku pri Carlageni ob Mediteranu. Reus, letališče za lovska letala, in sedem radarskih postaj, ki zaključujejo radarsko mrežo med Italijo in Gibraltarjem, še pripada «skupnim o-poriščem», ki je v njih nastanjenih 15.000 ameriških vojakov. Zavedajoč se ogromnega taktičnega pomena Španije za NATO, je Kennedy, čeprav to v madridskem sporazumu ni posebej predpisano, obvestil Francovo vlado o svoji izjavi c Kubi. Neki opolnomočenec španskega zunanjega ministrstva je z razmeroma previdnimi besedami sporočil špansko podporo. Samo to pa očitno ni bilo v skladu z resnostjo položaja in tako je nekaj cini ^ zatem Franco sklical izredno vladno sejo in Španija se je- docela postavila za Kennedy ja. Ker se sodobna vojna tehnika, ki računa z urami oziroma minuta- 1 mi, ne more zadovoljiti z «zavezniško pripravljenostjo», utegne Washington, pripraviti «načrt na minuto tudi na političnem polju. Se pravi, madridski pakt, ki ga iz notranjih in zunanjepolitičnih vzrokov sploh niso predložili senatu v podpis, utegne postati «regularni pakt», kajti lak, kakršen je danes, ne precizira partnerjevega obnašanja v primeru vojne. Vojaška pomoč pri moderniziranju španske armade bo nedvomno tudi važno poglavje pogajanj. Doslej so tri od osemnajstih španskih divizij (osemnajst jih je na ozemlju matičnega ozemlja) spravili m> NATO standard. I 3 S 9 =o5.?o S. o' n *? 9 E‘o 5 5 9 V-o 3ska mladina začela graditi k0 0dnJega aprila in bo izročen Jlitv tu na dan obletnice osvobo-n0ptos Bcograda- t- j' 20. oktobra DARD in nekatere posamezne celice. Tem so se kasneje pridružile še sledeče sekcije : Nabrežina, ki je vpisala tudi 3 nove tovariše, Padriče, Bazovica, ki je vpisala 3 nove tovariše, Prebeneg, VOM, ki je vpisala 2 nova tovariša, Konkonel, Pod-lonjer, ki je vpisala kar 10 novih tovarišev, pri Sv. Ani, ki je vpisala 9 novih tovarišev in Zgornja Kolonija, ki je vpisala 6 novih tovarišev. Vsem tovarišem v omenjenih sekcijah, ki so se potrudili za dosego postavljenih ciljev, naj gre vsa naša pohvala ! Gori navedenim sekcijam sledijo še druge. Tako so Opčine prav blizu cilja in imajo že 7 novih članov. Prepričani smo, da bomo prihodnjič že lahko poročali, da so uresničile svoj plan ali ga celo prekoračile. Isto kot za Opčine velja tudi za sekciji : Prosek-Konto-vel in Trebče. Nekoliko za temi so sekcije odnosno kraji : Ric-manje, Mačkolje, Dolina, Ro-col, Boljunec in Rojan. Z dobro voljo, s smotrnim delom in nekoliko več prožnosti bodo tovariši v teh krajih uresničili svoj plan. Upoštevajmo besede tovariša Togliattija, ki je v nekem svojem govoru pretekli teden pozval tovariše, naj si zastavijo to vprašanje in naj dosežejo cilj v prihodnjih sedmih tednih, ker bomo imeli potem drugo delo in druge skrbi. Pomnimo da Partija, ki se predstavi svojim in drugim volivcem z naglim dosežkom postavljenega cilja, utegne pridobiti mnogo večji ugled in vpliv ter žeti večje uspehe ! JELKA GERBEC Prešernove proslave Prešernov dan so tudi Slovenci v naši deželi na več ali manj svečan način proslavili. Na slovenskih šolah so bile priložnostne akademije. Tudi tržaški radio je vključil v svoj program Prešernova dela. Prosvetna zveza v Trstu je s sodelovanjem Slovenskega gledališča in Glasbene matice organizirala v dvorani na stadionu Prvi maj tradicionalno Preservano proslavo s pestrim in skrbno izbranim sporedom, ki je poleg govora in recitacij obsegal tudi pevski in glasbeni del. Posebno svečan in mogočen poudarek je tej proslavi dala izvedba Zdravljice v Vrabčevi zborovski in orkestralni izvedbi pevcev s Pro-seka-Kontovela pod vodstvom prof. I-gnacija Ote in ob spremljavi orkestra Glasbene matice pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra. Čeravno smo na splošno lahko zadovoljni s Prešernovimi proslavami, poudarjamo, da bi te lahko prišle še mnogo bolj do izraza. To velja še posebej za osrednjo proslavo v Trstu, ki bi morala temeljiti na najširši osnovi. Če so bile podobne kulturne manife- stacije v preteklosti uresničljive, zakaj ne bi bile mogoče tudi tudi danes, ko obstajajo za to vsi potrebni pogoji. M. K. Predstave Slovenskega gledališča Slovensko gledališče bo ponovilo komedijo «Kadar se štorklja zabava» v nedeljo 17. t.m. ob 16. in ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici; v sredo, 20. t.m. ob 20,30 pa v Skednju. Opozarjamo, da mladina izpod 18. leta nima vstopa! Kakor že več let zaporedoma, bo Slovensko gledališče tudi letos priredilo gledališki ples. Ta se bo vršil v soboto, 23. t.m. od 21. ure dalje v dvorani na stadionu «Prvi maj» v Trstu. Igral bo ljubljanski jazz ansambel s sodelovanjem Marjane Deržaj. ooooooooooooooouooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo Slovenska književnost v ruskih prevodih Slovenski književnik Tone Pavček, ki se trenutno nahaja v Sovjetski zvezi, je napisal za ljubljansko Delo članek o slovenski književnosti v ruskih prevodih. Iz omenjenega članka objavljamo nekatere odlomke. Pregled prevodov iz slovenske književnosti v ruščino, ki so izšli v zadnjih štirih desetletjih, razkrije dvoje dejstev. Predvsem, prevedenega ni tako malo, kot si morda nepoučeni predstavlja. In druga prav tako bistvena ugotovitev : večina del je izšla v ruskem prevodu v zadnjih letih, ko so se normalizirali in okrepili prijateljski stiki med obema državama. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Kolikor moremo od daleč zasledovati, se je vnela ob novem Slovenskem pravopisu prava abecedna vojna. Te-tnu se ne čudimo, ker vemo, da Slovenci težko kako stvar sprejmemo soglasno. Tudi mislimo, da ima vsakdo pravico, da pove svoje bolj ali manj utemeljeno mnenje. Presenetilo pa nas je dejstvo, da se je prerekanje izrodilo v sklep, «naj v šolah za pisavo in izgovorjavo -lec oziroma -vec ve-Ijajo določila Pravopisa 1950». Ker smo tržaški slovenisti v znatno bolj neprijetnem položaju, kakor si mnogi kritiki morejo misliti, se moramo oglasiti. Ko je Pravopis izšel, smo ga sprejeli in vpeljali v šole. Razlogov za to je bilo več. Predvsem je Pravopis delo priznano najboljših sodobnih slovenistov. Izdala ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki je pač najvišja slovenska znanstvena ustanova. In končno! V vsakem jeziku je pravopis zadeva dogovora, rabe; etimološka in druga pravilnost ni absolutno odločujoč činitelj. Nujno pa je, da vsi člani kakega naroda, v našem primeru vsi Slovenci, kjer koli so, doma ali v zamejstvu, pišejo enako. Zato smo določila novega Pravopisa vpeljali v šole. Napravili smo še več: iz uvoda v SP smo izpisali vse novosti in jih natisnili v dijaškem listu Literarne vaje; to smo izdali tudi v posebnih iztisih, da so jih lahko vsi dijaki dobil v roke in jih dodali Slovenski slovnici. Te do- datke so vzeli tudi v Gorici in Celovcu. Pri nas je SP 1962 v veljavi že od maja. Ugotoviti moramo, da ni bilo nobenega odpora, nobenega ugovora. Uvedli so ga tudi zunaj šole na radiu, večina časopisov in revij. Uvajajo ga tudi nove šolske knjige, ki izhajajo na državne stroške. Posebno poglavje so razni tečaji slovenščine za Italijane. Tudi tu velja novi pravopis. In sedaj? Kaj napravimo? Ali naj obiskovavcem teh tečajev in dijakom v šoti rečemo: «Poslušajte! Prej smo vas učili, da je • pravilno bralec — bralca (izgovori pa se bravca); potem smo trdili, da je pravilno le bra-vec — bravca; sedaj pa so v Ljubljani odločili, naj bralec vstane od mrtvih. Oprostite nam, ni naša krivda. Ljubljana je tako odločila; tam so učeni možje, ki vedo, kaj delajo...». Lahko si predstavljate vtis neresnosti, ki bi ga take besede napravile na poslušav-ce. In kako bodo gledali na nas dijaki? Ali ni vse skupaj tragično ali pa je samo smešno? Ce je SAZU res najvišja slovenska znanstvena ustanova in je dala svoj placet novemu SP, je najbrž dobro premislila, ali so novosti upravičene ali ne. In če je tako, bi Pravopis moral veljati za vse. V sklepu, ki ga je priobčilo Delo, stoji, da velja «v šolah» stari pravopis. ( Nadaljevanje na 4. strani) Toda pojdimo po vrsti : do vojne je razen tehničnih knjig Milana Vidmarja (štiri knjige s področja elektrotehnike v letih 1931 in 1932) sovjetski bravec lahko spoznal od slovenskih pisateljev le Ivana Cankarja. Hlapec Jernej in njegova pravica sta konec dvajsetih let prišla v knjigarne in na knjižne police sovjetskih ljudi preko italijanskega prevoda, o čemer priča tudi naslov Hlapec Bortolo. To so bile tri knjige, ki so se jim po vojni, v letih 1945, 1959 in 1961 pridružile še tri obsežnejše in popolnejše knjige Cankarjevih izbranih novel in povesti. Dvakrat so izšle izbrane pesmi Franceta Prešerna, a vendar Prešeren kljub temu še ni dostojno in polno predstavljen, še daleč ne vsaj tako kot Župančič, čigar dokaj lepo prevedene pesmi so izšle pri Goslitizdatu leta 1961. Hkrati sta Prešeren in Župančič edina slovenska poeta s samostojno knjigo svojih pesmi v ruskem prevodu. Seznam prozaistov je obsežnejši : izšle so Solzice Prežihovega Voran-ca (1959) in njegov Doberdob (1962), Teleskop Ivana Bratka (1958), Sreča in kruh Cirila Kosmača (1961) in Bratovščina Sinjega galeba Toneta Seliškarja (1961). Skupno je, če odštejemo antologije in zbornike, izšlo v ruskem prevodu petnajst del osmih slovenskih avtorjev. Delno so bili avtorji sicer predstavljeni v antologiji «Povesti in novele jugoslovanskih pisateljev» leta 1959, kot tudi v zbornikih «Poeti Jugoslavije» in «Poezija zahodnih in južnih Slovanov» 1955. 1. V prvi antologiji so od slovenskih avtorjev predstavljeni Levstik, Jurčič, Tavčar, Kersnik, Cankar, Prežihov Voranc, Kosmač, Bevk, Ingolič, Miško Kranjec in Potrč. In načrti za letošnje leto? Ti so bolj razveseljivi. Predvsem : pripravlja se nova, obsežna antologija jugoslovanske poezije, klasične in sodobne, kjer bo znaten del zavzela slovenska poezija od Vodnika do sodobnih poetov. Naj naštejem avtorje po Moderni : Gradnik, Kosovel, Golia, Jarc, Klopčič, Seliškar Vodušek, Vipotnik, Bor, Kajuh Levec in Minatti. Prav, tak° na.i bi še letos izšla Sedmina Bena Zupančiča, Tonček Franceta Bevka in Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem. Vša tri dela že prevajajo. iALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KIN^ 1 JčuUuia 06 O 5 PISATELJ FRAN AL- 2 BRECHT je umrl. Star je bil “ 74 let. Pokojni je bil mnogo let < 00 2 s i < o < fc N < 06 g O Ó Z 5 UJ E s o E < ec 0 ž g £ g 1 06 S « 1 s O E 5 0 1 O £ i < «D 55 « H 5 < o < fc N < OC g 0 ó z S 1 5 0 1 < < 06 g O Ó z E 2 o E < 06 O č O £ o. UJ < < < co < O < 3 06 g 0 Ó z 5 1 s * < urednik ljubljanske leposlovne revije «Ljubljanski zvon». V tej reviji je objavil tudi svoje prve pesmi. Sodeloval je tudi pri drugih revijah in listih in prevedel v slovenščino mnogo literarnih del. Njegova najbolj znana dela so pesniške zbirke «Misteria dolorosa» iz leta 1917, Pesmi življenja, ki so nastale pod vplivom Oktobrske revolucije in so izšle leta 1920 in Zadnja pravda. Med vojno je bil interniran v Dachauu. Leto 1960 je preje! Prešernovo nagrado. V PIRANSKI GALERIJI so na predvečer Prešernovega dne odprli razstavo mladinskih knjig in izvirnih ilustracij. Razstavo, ki bo odprta en mesec, je organiziral tamkajšnji Občinski ljudski odbor s sodelovanjem ljubljanske založbe Mladinska knjiga in založbe Bemporad-Marzoc-co iz Florence. Mladinska knjiga razstavlja okrog 250, Bemporad-Marzocco pa okrog 150 knjižnih del. Bravcem, ki jih pot zanese v Piran, priporočamo, naj o-biščejo to zelo okusno urejeno razstavo. V NOVOGORIŠKI OBČINI deluje okrog 40 prosvetnih društev. Mnoga društva imajo tudi dobre pevske zbore. S pevskimi zbori se zlasti ponašajo: Kanal, Deskle, Šempeter in Nova Gorica. Tudi v Brdih je nekaj dobrih zborov. V istih krajih imajo tudi skrbno urejene knjižnice, ki pa, tako namreč trdijo tamkajšnji prosvetni delavci, niso izpopolnjene z novejšimi deli, ker nimajo za to razpoložljivih sredstev. V SOVJETSKI ZVEZI slovesno proslavljajo stoletnico rojstva slavnega režiserja, i-gravca in reformatorja ruskega gledališča Konstantina Stanislavskijeva. O življenju in delovanju tega velikega umetnika so v preteklih dneh obširno poročali razni listi in revije, kakor tudi radio in televizija. Leningrajska državna kovnica je za stoletnico izdelala posebne spominske medalje. ♦ URALSKO DELAVSKO GLEDALIŠČE je pred kratkim slavilo 25-letnico svojega obstoja in plodnega delovanja. Ciani tega gledališča so delavci in inženirji, ki so zaposleni v kovinarskih kombinatih. Prve predstave tega gledališča so se vršile v neki baraki in so bile zelo skromne. Postopoma pa se je gledališče tako uveljavilo, da je bilo in je kos tudi težkim gledališkim delom. Številnim delavcem je omogočilo prehod k poklicnim gledališčem. V NOVOSIBIRSKU so ustanovili prvo posebno višjo matematično šolo. V njej se bodo vzgajali kadri za programiranje in za raziskovalne u-stanove. V šolo se je vpisalo 120 slušateljev, ki so že dovršili 8. oz. 9. razred srednje šole. Pred sprejemom so morali napraviti posebne izpite. 9-v«oi)noj-3a3d-mvfl-eaiv3t-vnvio-3l lSZVa-iaaO-ONI>t-3irA3a-3QirN>IV301)n03-3ri3d-131V9-a3rV3VV8SV19-3AW'«Va-l3qOONI)|-3irA3r30irN)|-V801X103-3ri3d-UlV8-*31V31-VaSV10-lAVlSZVniaO-ON1)|-airA3a-30irNX-V801)nOd-3ri3d-131V9-ll3XV31-VaSV10-3AVlSZVl-|traOONI>|-3irA3*-39irH*-V*OmOd-3ri3