537 Letnik 41 (2018), št. 2 O DEL U ARHIV SKEG A DR UŠ TV A SL O VENIJE ON THE A CTIVITIES OF THE AR CHIV AL A SSOCIA TION OF SL O VENIA Poročilo Komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj za leto 2018 Aškerčeva nagrada in Aškerčevi priznanji za leto 2018 Komisija za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj (dalje: k omisija) je bila za štiriletni mandat izv oljena na r ednem občnem zboru Ar hi - v sk eg a društv a Slo v enije (dalje: ADS) 22. 3. 2018. K omisijo sesta v ljajo: Elizabeta Eržen P odlipnik, Iv an F r as, dr . Andr ej Na - r ed (pr edsedn ik), Alek sandr a P a v šič Milost in Katja Z upanič (namestnica pr ed - sednik a). V letu 2018 se je k omisija sestala na tr eh r ednih sejah, eno sejo je opr a vila k or espondenčno. Na 1. seji (29. 5.) se je k omis ija k onstituir ala in sklenila, da bo ja vni r azpis za zbir anje pr edlogo v za podelit e v Ašk er če v e nagr ade in Ašk er če vih priznanj obja vila 13. 8. Z v odstv om ADS je bilo tudi dogo v orjeno, da se lahk o g lede na zagot o v ljena finančna sr edstv a poleg ene nagr ade podelita d v e priznanji. 13. 8. je bil ja vni r azpis za zbir anje pr edlogo v za podelit e v Ašk er če v e nagr ade in Ašk er če vih prizn anj obja v ljen na spletni str ani Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije in v skr ajšani obliki v časopisu Večer , ob v estilo o r azpisu je bilo po - sr edo v ano v se m g la vnim pisarnam in dir ekt orjem ar hi v o v , pr a v tak o je bilo obja v ljeno na elektr onski do pisni listi ar hi vist o v in zgo do vinarje v . R azpis je bil odprt do 12. 9. Na 2. seji (14 . 9.) je k omisi ja odpr la in pr eg ledala prispele pr edloge za Ašk er če v o nagr ado in Ašk er če v a priznanja. Prispelo je 15 pr edlogo v , od t eg a 13 popolnih. Za Ašk er če v o nagr ado je prispelo 8 pr edlogo v za 4 k andidat e, za Ašk er če v o pri znanje pa 5 pr edlogo v za pr a v t olik o k andidat o v . Na v edeno omo - goča d v a sklepa: 1) v slo v enskih ar hi vih smo v zadnjih d v eh letih v elik o delali in pr ed v sem v elik o nar edili; 2) dosežk e s v ojih sodela v k in sodela v ce v znamo ceni - ti ali z drugimi besedami – po Ant onu Ašk er cu imeno v ano nagr ado in priznanje smo r esnično spr ejeli k ot s v ojo stano v sk o nagr ado. V elik o št e vilo pr edlogo v se - v eda ni olajšal o dela k omisij i, kljub t emu je tr eba poudariti, da je k omisija na seji 20. 9. d v a pr ejemnik a od tr eh izbr ala sog lasno, pr a v ta k o je Izvršni odbor ADS 26. 9. izbor v seh tr eh pr ejemnik o v nagr ade ozir oma priznanja sog lasno potr dil. Ašk er če vi priznanji Mag. Marija Čipić Rehar za pripr a v o k ak o v ostnih pripomočk o v za upo - r abo ar hi v sk eg a gr adi v a in obja v o ar hi v sk eg a gr adi v a v d v eh zv ezkih r egest li - stin Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Ljubljana. Mag. Marija Čipić R ehar (r ojena l. 1977) je sept embr a 2001 diplomir ala na Filozof ski f ak ult eti Uni v erze v Ljubljani iz zgodo vine (A) t er iz etnologije in k ulturne antr opologije (B), okt obr a 2004 je na Oddelk u za zgodo vino Filozof - sk e f ak ult et e v Ljubljani magistrir ala s t emo Odnos med Cerkvijo in državo na Primorskem od leta 1945 do 1953 . Od aprila 2004 je zaposlena v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, kjer je posebej zadolžena za Zbir k o listin. Str ok o vni izpit iz ar hi vistik e je opr a vila mar ca 2005, leta 2015 si je pridobila nazi v ar hi v sk a s v e - t o v alk a. Pri s v ojem delu v Nadšk ofijsk em ar hi vu se je izk azala k ot zaneslji v a in 538 O delu Arhivskega društva Slovenije || On the Activities of the Archival Association of Slovenia natančna sodela v k a. Na njeno pobudo je bilo izv edenih v eč ak cij za populariza - cijo Nadšk ofijsk eg a ar hi v a in njego v eg a gr adi v a. P o zelo odme vni obja vi znanstv enokritične izdaje Jegličevega dnevnika (Celje: Mohor je v a družba, 2015, 1131 str ani), ki pr ed sta v lja edinstv en vir za cer kv eno, nacionalno, umetnostno zgodo vino slo v ensk eg a in deloma jugoslo - v ansk eg a pr ost or a (za obja v o je bila sk upaj z Blažem Otrinom za Ašk er če v o priznanje nominir ana že leta 2016), se je Marija Čipić R ehar pos v etila obja vi r egest zbir k e listin v Nadšk ofijsk em ar hi vu v Ljubljani. Sad njeneg a skr bneg a in natančneg a dela sta r ecenzir ana zv ezk a r egest listin: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1501–2015 (Ljubljana: Nadšk ofija, 2016, 616 str ani) in Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana II.: Brevi, župnije, uršulinke, prepisi listin (Lju - bljana: Nadšk ofija, 2018, 310 str ani). V obeh zv ezkih je str ok o vno obdelala, popisala in napisala r egest e za 2012 listin (1. zv ezek 1273 in 2. zv ezek 739 listin). S t em v v seh pog ledih vzornim delom je tudi med r azisk o v alci dolgo zaposta v ljena, v endar v sebinsk o izjemno dr agocena Zbir k a listin Nadšk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani postala dost opnejša širši str ok o vni in znanstv eni ja vnosti. Obja v o r egest v klasični obliki z opisom listine in na v edki o obja v ah dopolnjujeta dr agocena os ebni in kr aje vni indek s, ki bistv eno olajšata isk anje želenih podatk o v . Pr a v tak o imata oba zv ezk a druge v sebine, ki v t o vrstnih delih ne smejo manjk ati: u v od z opisom tipo v in v sebine pr edsta v ljenih listin, njiho v eg a mat eriala oz. pisne podlage in pečat o v , met odo - lošk a pojasnila k popisu listin, seznam okr ajša v , seznam vir o v in lit er atur e t er po vzet ek v ang leščini. Oba zv ezk a kr asijo še r epr oduk cije zanimi v ejših listin. K er si obe obja v ljeni str ok o vno neopor ečni deli zaslužita v se priznanje ar hi v sk e str ok e, je k omisija odločila, da Ašk er če v o priznanje podeli mag. Mariji Čipić R ehar za pripr a v o d v eh k ak o v ostnih pripomočk o v za upor abo ar hi v sk eg a gr adi v a in obja v o ar hi v sk eg a gr adi v a t er s t em tudi za pomemben prispe v ek k popularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk e deja vnosti. Dr. Dejan Zadravec za delo Ptujski meščani do uničujočega požara leta 1684: biografsko-prosopografski priročnik . Dr . Dejan Zadr a v ec (r ojen l. 1977) je leta 2003 diplomir al na Oddelk u za zgodo vino P ed agošk e f ak ult et e Uni v erze v Mariboru, pet let pozneje pa dokt o - rir al z disertacijo Gospostvo Podčetrtek 1670–1700 . Od aprila 2011 je zaposlen v Zgodo vinsk em ar hi vu na Ptuju, kjer je skr bnik star ejšeg a ar hi v sk eg a gr adi v a. V sesk ozi se ak ti vno ukv arja tak o z ar hi vističnimi vpr ašanji k ot s pr euče v anjem star ejšeg a ar hi v sk eg a gr adi v a in posledično zgodo vine območja, ki g a ar hi v po - kri v a. Delo Ptujski meščani do uničujočega požara leta 1684: biografsko-proso- pografski priročnik (Ptuj: Zgodo vinski ar hi v , 2017, 438 str ani) je a vt or zasta vil ambiciozno in pr ecizno. Prir očnik z imeni in kr atkimi biogr afijami ptujskih me - ščano v je nastajal s pomočjo obst oječih ar hi v skih vir o v , v okviru r edneg a popi - so v anja in obdela v e ar hi v skih f ondo v v ar hi vu, na podlagi e videntir anja ar hi - v sk eg a gr adi v a v tujih ar hi vih in podatk o v iz r ele v antne lit er atur e. Knjig a je r azd eljena na štir i sklope: u v od, biogr af sk o-pr osopogr af ski le - k sik on, seznam meščano v in bibliogr afija. T u posebej opozarjamo na seznam upor abljenih vir o v oz. vir o v z omembami ptujskih meščano v , ki je nek ak šen t ematski v odn ik po ar hi v sk em gr adi vu. S prir očnik om o ptujskih meščanih do leta 1684 je Dejan Zadr a v ec v podatk o v polni in bog at o opr emljeni publik aciji pripr a vil s v oje vrstno (in prv o vrstno) obja v o vir o v oz. fr agment o v vir o v . K er je pr o v enienčno ptujsk o ar hi v sk o gr adi v o za star ejše obdobje zelo fr agmentarno ohr anjeno in sk opo s podatki o meščanstvu, je želel a vt or izdelati prir očnik, s k at erim bi iz pozabe pot egnil k ar naj v eč ptujskih meščano v in dopolnil v édenje o že znanih. S prir očnik om je na eni str ani pok azal na pomen ar hi v sk eg a gr adi v a in natančneg a ar hi v sk eg a str ok o vneg a dela, hkr ati pa je bistv eno obog atil lok al - no in slo v ensk o zgodo vinopisje. 539 Letnik 41 (2018), št. 2 Zadr a v če v o delo pr edsta v lja v dosedanjem nizu obja v ar hi v skih vir o v no v ost in je odlična k ombinacija klasičneg a ar hi v sk eg a str ok o vneg a dela in znanstv eneg a zgodo vinsk eg a r azisk o v anja. V sebinsk o izr edno bog at o knjigo lepo dopolnjujejo tudi k ak o v ostne r epr oduk cije št e vilnih pečat o v in lastnor oč - nih podpiso v ptujskih mešč ano v . Pr edsta vitv e t eh ponujajo podatk e o r ojstvu in smrti meščana, družinsk em ži v ljenju in sor odstv enih r azmerjih, lastništvu nepr emičnin, funk cijah, ki jih je opr a v ljal, in druge zanimi v e podr obnosti iz nje - go v eg a ži v ljenja. Z biogr af sk o-pr osopogr af skim prir očnik om o ptujskih meščanih sta slo - v ensk a ar hi vistik a in zgodo vinopisje dobila prv o t o vrstno delo domačeg a a vt or - ja, ki je poleg izjemneg a truda in vztr ajnosti v r azisk a v o v ključil v elik o mer o in - v enti vnosti. Dejan Zadr a v ec pr ejme Ašk er če v o priznanje za odme v en prispe v ek k popularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk e deja vnosti t er za obja v o ar hi v sk eg a gr adi v a v knjigi Ptujski meščani do uničujočega požara leta 1684: biografsko-prosopo- grafski priročnik . Ašk er če v a nagr ada Ivan Nemanič za ži v ljenjsk o delo in izjemen prispe v ek k ohr anjanju slo - v ensk e filmsk e ar hi v sk e dediščine. Iv an Ne manič (r ojen l. 1931 ) je osno vno šolo obisk o v al v Metliki, gimna - zijo pa v Metli ki in Črnomlju, kjer je leta 1953 maturir al. Na Filozof ski f ak ult eti Uni v erze v Ljubljani je leta 1959 diplomir al iz zgodo vine. P o diplomi je najpr ej pouče v al zgod o vino na osno vnih šolah v Vidmu pri Ptuju, na Ptuju in v Br ezo vici pri Ljub ljani. Leta 1964 se je zaposlil v Drža vnem ar hi vu LR S, današnjem Ar hi vu R S. T u je opr a v ljal v sa str ok o vna opr a vila od pr e vzemanja ar hi v sk eg a gr adi v a do ur ejanja in popiso v anja t er izdela v e in v entarje v . Zak on o ar hi vih je leta 1966 o vr ednotil film k ot ar hi v sk o gr adi v o, za k a - t er eg a skr bijo ar hi vi. T o je bila za ar hi v sk o službo no v a in zaht e vna nalog a. Med ar hi vi je bil nat o dosežen dogo v or , da bo filmsk o gr adi v o v Slo v eniji e videntir al, zbir al, v ar o v al, obdelo v al in dajal v upor abo samo r epubliški ar hi v . Leta 1968 je Ar hi v R S začel zbir ati filmsk o ar hi v sk o gr adi v o. Skr b za zah - t e vno podr očje slo v ensk e filmsk e k ulturne dediščine je pr e vzel Iv an Nemanič. Že izk ušen ar hi vist se je poslej pos v etil specialni pr oblematiki filmsk e dedi - ščine, ki je t er jala v elik o dodatneg a izobr aže v anja. P oleg specifične str ok o vne obdela v e je bilo tr eba poskr beti za mat erialno v arstv o, k ar ne v ključuje samo posebnih pogoje v hr ambe, ampak tudi pozna v anje zaht e vnih str ok o vnih pose - go v r esta vrir anja in k opir anja gr adi v a. T akr at ni bilo mogoče pridobiti izk ušenj doma, zat o je mor al znanje poisk ati drugje. Nemanič je opr a vil pionirsk o delo, saj je bil v eč k ot poldrugo desetletje edini filmski ar hi vist na Slo v ensk em. Uspelo mu je zbr at i in v Ar hi vu R S deponi - r ati v se znano filmsk o gr adi v o, ki je bilo do takr at pri r azličnih imetnikih: T rig la v filmu, Viba filmu, Unik alu in pri zasebnih snemalcih, k ot so Božidar Jak ac, Met od in Milk a Badjur a, F r anc Červink a in drugi. T ak o je nastajala zbir k a slo v enskih dok umentarnih, igr anih in animir anih filmo v od leta 19 05 dalje, ki jo danes hr a - ni Slo v enski filmski ar hi v pri Ar hi vu R S. Tik pr ed r azpadom Jugosla vije, že v ne v arnih r azmer ah, je leta 1991 v Jugoslo v anski kinot eki v Beogr adu pr e vzel slo v enski filmski f ond in g a (v t o v ornjak u hladilnik u) pripeljal v Ljubljano. Iv an Ne manič je bil pionir tu di pri str ok o vni obdela vi filmsk eg a ar hi v sk e - g a gr adi v a. Leta 1982 je pripr a vil obsežen in v entar Filmsko gradivo Arhiva SR Slovenije, I. del: Dokumentarni filmi; II. del: Igrani in animirani filmi . Pripr a v e in v entarja so bile dolgotr ajne in zaht e vne, saj tak eg a dela pri nas še ni bilo. Ne - manič je film – umetnišk o stv arit e v – pr edsta vil tudi k ot zgodo vinski dok ument . Zanimalo g a je: k do, k daj, zak aj in kje je na filmu, filmsk em zapisu. Pr eg ledal je v se r azpoložlji v e časopise, isk al inf ormacije pri ustv arjalcih in drugod. Ob 540 O delu Arhivskega društva Slovenije || On the Activities of the Archival Association of Slovenia 90-letnici Božidarja Jak ca so leta 1989 izšli Filmski zapisi Božidarja Jakca , kjer je prik azal, k ak o bog at vir podatk o v za najr azličnejše r azisk a v e je lahk o film. Pripr a vil je še in v entar Badjur o vih filmo v in in v entar filmo v , pr e vzetih v letih 1977–1996. Nemanič je r edno ob v eščal ja vnost o zbr anem filmsk em gr adi vu. O njem je go v oril na jugoslo v anskih zv eznih in r epubliških k ongr esih in pos v et o v anjih t er prir editv ah drugih or g anizacij. Obja v ljal je v str ok o vnih g lasilih in dne vnem časopisju. Nast opal je tudi na t ele viziji. Pripr a vil je pr edsta vitv e filmo v za ja v - nost , med njimi dobr o obisk ane v ečer e Iz filmske zakladnice Arhiva Slovenije v Cank arje v em domu in filmsk e pr edsta v e za šole. Za mednar odni f esti v al neme - g a filma v P or denonu je pripr a vil izbor naših filmo v . Odme vni sta bili r azsta v a Filmski obzornik 1946–1951 – zrcalo časa (ki jo je pripr a vil s sodela v k o Aljo Lju - bič) in r azsta v a o filmski ustv arjalnosti zak once v Badjur a. Obe r azsta vi je spr e - mljal k atalog. Dal je pobudo za ar hi v sk a filmsk a snemanja in napisal je scenarij za film Sosesk a, kjer je naslik al ži v ljenje v r odni Beli kr ajini. S s v ojim pionirskim delom pri zbir anju in obdela vi filmsk eg a gr adi v a t er ment orstv om no vih sodela v ce v je Iv an Nemanič ustv aril t emelj za ustano vit e v filmsk eg a odd elk a, ki je pr er ast el v Slo v enski filmski ar hi v pri Ar hi vu R S. T a je po osamos v ojitvi Slo v enije postal član mednar odne or g anizacije filmskih ar hi - v o v in kinot ek (FIAF). Iv an Ne manič je Slo v enski filmski ar hi v uspešno v odil do upok ojitv e leta 1997. Za s v oje delo, ki g a je opr a vil pri posta vitvi filmsk eg a oddelk a pri Ar hi vu R S, za obdela v o filma k ot de la naše k ulturne dediščine in njego v o popularizacijo je leta 1989 pr ejel drža vno odlik o v anje r ed zaslug za nar od s sr ebrnimi žar ki, leta 199 8 častni znak s v obode R epublik e Slo v enije za de lo in zasluge pri v ar o v a - nju slo v ensk e filmsk e ar hi v sk e k ulturne dediščine in let a 2007 nagr ado Društv a slo v enskih filmskih ustv arjalce v (s sodela v k o Mart o R au Selič) za delo in zaslu - ge pri v ar o v anju slo v ensk e filmsk e ar hi v sk e k ulturne dediščine. ADS Ašk er če v o nagr ado za let o 2018, k o Slo v enski filmski ar hi v pr aznuje 50-letnico delo v anja, podeljuje gospodu Iv anu Nemaniču, in sicer za ži v ljenjsk o delo in izjemen prispe v ek k ohr anjanju slo v ensk e filmsk e ar hi v sk e dediščine, za r ešit e v in v ar o v anje prvih filmskih zapiso v in ustv arjenje začetneg a f onda Slo v ensk eg a filmsk eg a ar hi v a pri Ar hi vu R S. V knjižici, ki jo je društv o iz dalo ob t ej priložnosti, so pr edsta v ljeni tak o dobitniki nagr ade in priznanj k ot v si nominir anci. Za Ašk er če v o nagr ado so bili v letu 2018 nominir ani še: • V esna Got o vina za ži v ljenjsk o delo; • dr . Mir osla v No v ak za ži v ljenjsk o delo in izjemen prispe v ek k r azv oju slo - v ensk e ar hi vistik e na podr očju v ar o v anja in ohr anjanja ar hi v sk e dedišči - ne t er u v ajan ja inf ormacijs k ot ehnoloških r ešit e v v ar hi v sk o str ok o vno delo; • dr . Sla vica T o v šak za ži v ljenjsk o delo in izjemen prispe v ek k r azv oju slo - v ensk e ar hi vistik e na podr očju v ar o v anja in ohr anjanja ar hi v sk e dedišči - ne, pr ed sta v ljanja le-t e ja vnosti, str ok o vneg a izobr aže v anja in za v ečletno zaslužno delo v Ar hi v sk em društvu Slo v enije. Za Ašk er če v o priznanje pa so bile pr edlag ane tudi t e k olegice: • mag. Nina Gost enčnik za prispe v ek k popularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk e deja vnosti; • dr . Mat eja Jer aj in dr . Jelk a Melik za obja v o ar hi v sk eg a vir a in pripr a v o spr emne študije z naslo v om Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim – Epilog ; • Mojca K osi za prispe v ek k p opularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk e deja vnosti. 541 Letnik 41 (2018), št. 2 Slo v esna podelit e v Ašk er če v e nagr ade in Ašk er če vih priznanj za obdobje 2017–2018, ki jih ADS bienalno podeljuje za posebne dosežk e na podr očju ar hi - vistik e in popularizacije ar hi v sk e deja vnosti, je bila že tr adicionalno v V eliki sejni d v or ani ljubljansk e Mestne hiše, in sicer v sr edo, 17. 10. 2018, ob 12. uri. Na po - delitvi, ki je pot ek ala pod častnim pokr o vit eljstv om pr edsednik a R epublik e Slo - v enije Boruta P ahorja, so zbr ane nago v orili pr edsednica ADS mag. Hana Habjan, podžupan Mestne občine Ljubljana Aleš Čerin in drža vni sekr etar na ministrstvu za k ultur o Jan Šk oberne, sla vnostni go v ornik je bil dr . Br ank o Šuštar . Nagr ado in priznanji sta podelila pr edsednik k omisije dr . Andr ej Nar ed in pr edsednica ADS. Slo v esnost je po v ezo v al dr . Gr egor Jenuš, s prijetno g lasbo pa popestril T rio Dolce. Andr ej Nar ed Izkažimo čast arhivskemu poklicu Nagovor ob podelitvi Aškerčevih arhivskih nagrad Spošt o v ani nagr ajenec in oba pr ejemnik a ar hi v skih priznanj t er v si nomi - nir anci: Najpr ej čestitk e! Spošt o v ani zbr ani, dr age k olegice in k olegi! »Arhiv smo ljudje «, so ponosno zapisali celjski k olegi ob polst oletnem jubileju s v ojeg a ar hi v a. 1 In k ak šni so ti ljudje v ar hi vih ? Zelo r azlični, k ot nam podobo ar hi vista in ar hi vist o v pr edsta v ljajo njiho v o delo in r ezultati t eg a dela. »Quis es tu? Kdu si ti? Kaj z’enu delu ali opravilo imaš? Jest sem en žlahtnik od stariga inu žlahtniga roda. … Jest sem en žnidar, … en šuštar, … ribič « se je slišalo leta 1691 v pridigi na 3. ad v entno nedeljo, ki jo je imel iz lit er atur e nam dobr o znani k apucin p. Janez s S v et eg a križa na Vipa v sk em. S v oje poslušalce, v sak eg a v s v ojem pokl icu, je spodbujal k pošt enemu delu, k služenju. V njego v em duhu lahk o r ečemo, da je tudi ar hi vist »en dober inu potreben antverh « 2 in g a »imaš … pravičnu opravlat «. 3 T oda arhivist , pr ej v ečkr at označen tudi k ot arhivar , je moder en poklic, ki v našo za v est počasi v st opa od k onca 19. st oletja s pesnik om balad in r omanc k ot mestnim ar hi v arjem ljub ljanskim. Čepr a v se je županu Hribarju zdelo Ašk er - če v o pesnišk o delo bolj pomembno k ot njego v o ur adno poslo v anje, je pesnik za vzet o delal tudi na ar hi v sk em podr očju; še v eč, bil je pr a vzapr a v »prvi mestni kulturni referent « in ar hi v je postal izhodišče k ulturneg a delo v anja ljub ljansk e mestne občine s knjižnico, muzejem in r e vijo Kronika . 4 A delo vni pogoji prv eg a slo v ensk eg a poklicneg a ar hi v sk eg a dela v ca so bili pr a v – ar hi v ski. Ašk er c je po Vilf ano vih r azisk a v ah začel s v oje službo v anje na Magistr atu v t emačni sobi po - znejšeg a ar hi v sk eg a skladišča, kjer je bil »zrak pod vsakoj kritikoj slab in zdravju človeškemu naravnost poguben« . 5 1 “ Ar hi v smo lju dje” . V : Hiša pisanih spominov. Jubilejni zbornik ob 50. letnici Zgodovinskega arhi- va Celje , Celje 2006, str . 219. T ak o so naslo vili pog la vje o zaposlenih v ar hi vu. 2 » Antv er h« – Das Antw er ch (nem., starinsk o): opr a vilo, delo; poklic(no delo). 3 Janez S v et okriški (T obija Lione lli): Dominica III. ad v entus, Quis es tu? … K du si ti?. V : Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega (izbr al in ur edil M. R upel), K oper 1991, str . 38–48. 4 111 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana (ur . K opač, Janez; Budna K odrič, Nataša; Šenk , T atja - na), Ljubljana 2009, str . 7; http ://www .zal-lj.si/files/delig htful-do wnloads/2015/03/AR - HIV_111_let .pdf . Pridobljeno 23. 9. 2018. 5 V ilf an, Ser gij: Ant on Ašk er c - mestni ar hi v ar ljubljanski. Kronika 4 (1956), št . 2, str . 99–107, posebej str . 101.