Valentin Vodnik. Rokopis b) Slovar (Nemško-Slovensko-Latinski) je kupil iskreni Matej Ravnikar, tedaj voditelj modroslovnim šolam, ter izročil ga prof. Fr. Metelku, češ, naj spravi o priliki ga na svetlobo. Toda imel je s Spevnikom skoro enako osodo Slovar. L. 1848 ga prepusti Metelko tedanjemu Slovenskemu Društvu, a tudi to ga ni moglo doveršiti. Ob novem 1. 1854 nese dr. Janez Bleiweis svoj BKoledarčik Slovenski" prevzvišenemu knezu Antonu Alojziju Wolfu, in v razgovoru o V. Vodniku, čegar podoba z opisanim zaslužnim življenjem njegovim se nahaja v dotičnem koledarčeku, pridobi kneza, da sklene na svoje stroške nekdanjega svojega učitelja slovar primerno pomnožen v nemškem in slovenskem delu dati na dan, kar je Bleiweis naznanil Slovencem koj v I. listu str. 4. v naslednjih besedah: »Kaj veselo novico za novo leto zamorejo »Novice« povedat1 bravcem svojim, da nainrcč naš milostljivi gg. knezoškof so blagoserčno obljubili pripomoči, da pvide toliko zaželeni slovenski besednjak Vodnikov na dan. Pomnoženo je veliko vredno in trudapolno Vodnikovo delo z mnogim lepim blagom, ki so mu ga pretekle leta dodali izverstni jezikoslovci vsih slov. okrajin, — ali prelepi zaklad je ležal brez koristi za občinstvo, ker ni ga bilo rešitelja, ki bi mu bil pomagal na dan. Hvala Bogu! presvitli naš knezoškof, ki so si postavili že marsikter veličansk spominek blagoserčnosti svoje v domovini naši, bočejo tudi rešitelj biti krasnemu delu, ki zdihuje že toliko let po belem dnevu. Modri gospod, živo spoznavši, da v omiko in povzdigo vsacega jezika je dober in potrebam časa dostojen besednjak perva potreba, želijo resnn, da pride to delo kmalo na dan, in da bi se ne odlašalo iz strabu, da ni popolnoma, ker noben besednjak ne more doveršen biti. Domorodci! kaj ne, da je to vesela novica za novo leto! Slava presvitlemu knezu!« Po nasvčtovanji dr. Bleiweisovem je prevzel vredništvo v I. delu verli Matej Cigale, in po njegovem neutrudnem spisovanji je prišel s primernim predgovorom, v kterem se pojasnuje zgodovina in osnova slovaijeva, na svetlo: Deutsch-slovenisches Worterbuch. Herausgegeben auf Kosten des Hochw. H. Fiirstbischofes von Laibach Anton Alois Wolf. Erster Theil. A—L. Vonv. XIII. 8°- S. 1—984. Zweiter Theil M—Z. S. 985—2012. Laibach. 1860. J. Blasnik. — V predgovoru so brati tudi te-le besede: »Leider sollte es dem hohen Macen nicht bescbiedcn sein, die Beendigung des Werkes zu erleben, welches Er in der edelsinnigen, durcb die denkvviirdigen Worte Seines Testamentes bezeichneten Absicht, »die eines deutsch-slovenischen und slovenischdeutschen Worterbuchs sehnlichst harrenden Landsleute zu erfreuen«, begrundet hat.« — Dozdčva se mi, da ima tudi BSlov&iskoNčmški del" osodo Vodnikovo, kajti do danes ga Slovenci še zastonj pričakujejo. Kaj poreče povestnica, sodnica svetova, in kaj — sodba božja?! Druge književne ostaline Vodnikove je nekaj prikazalo se na dan v Illvrisch. Bl. na pr. 1. 1844 itd.; nekaj v Mitth. d. hist. Vereins na pr. 1. 1848: Itinerarium 1808—1818; 1. 1864: Vodnikiana nMunzbeschreibung" etc; 1. 1861: Zwei Briefe Dobrowsky's an Vodnik 1806—1808 (popravi str. 33 0. Marko P. nam. 1804 in 1806); Zvon 1. 1870: Pogovori iz Lukijana I. II. III. (PriobČil Fr. Levstik) itd. — XI. Sicer je Vodnik naj lepši spominek postavil si sam, kar je popeval pomenljivo tudi si sam na pr.: Ne hčere ne sina Dovolj je spomina: Po meni ne bo,Me pesmi pojo. — Vendar so postavili spominek iz kamna mu tudi rojaki, kteri z omenjenitni lastnimi besedami Vodnikovimi stoji na grobu še sedaj s pristavkom: ,,Postavili 1819, popravili 1839 prijatli." — Pa tudi književnih spominkov so prijatelji, učenci in nasledniki postavili mu dokaj v slovstvu slovenskem nekaj v vezani nekaj v prosti besedi. Pervi je Bl. Potočnik priobčil v Krajnski Čbelici I. kratko pesmico Vodniku per Savici 1. 1829: Mojstra pevcov si učila — V grobu glas njegov molči — Ga, Savica! boš slavila, Njemu naj tvoj grom doni. Nato je dr. Fr. Prešern v Kr. Čb. III. med ,,Seršeni" svojirai ,,Mojstru pevcov" zapel jo sicer: Preblečen sim minišič bil, In rad sim pel, še raji pil; — vendar je on pervi 1. 1845 v Novicah št. 3. zložil niu tolikanj pomenljivo: V spominj Valentina Vodnika. V Arabje pušaviIn miro nabera Se tičik rodi;Netruden vse dni, V odljudni gošaviSe vbada, se vpera, Sam za-se živi.Za smert le skerbi. So zvezde sestrice,Germado 'z njih dela Mu mesic je brat;Perleten samče, Ni dano mu ticeKo pride smert bela, Si ljubico zbrat'.Na nji se sožge. Zanj družba ne mara,Vun plane z plamena, In on ne za njo;Z svitlobo obdan, V samoti se stara,SloveCga imena Mu leta teko.Tič Fenis na dan. Nar slajši dišave,Tak pevic se trudi, Ki zanje sam ve,Samoten živl, Nar žlahtniši trave,Se v slavi, ki zgrudi Kadila drage.Ga smert, prerodf. — Kakor v Čbelici omenja Vodnika dr. 3. Zupan v svojih pesmicah o bar. Sig. Zoisu; tako se ga spominja v svojem glosarju po geslih njegovih tudi J. Koseski. Za Prešernom so preslavljali Vodnika mlajši pesniki slovenski zapored, na pr. M. Vilhar in Fr. Cegnar 1. 1849; v Koledi za novo leto 1855 Znojemski ali P. Hitzinger; 1. 1858 J. Virk pa dr. Lovro Toman; 1. 1859 A. Praprotnik; 1. 1861 Gr. Krek; 1. 1862 A. Umek Okiški: ,,Pevec Buditelj"; 1. 1863 nSlovenija oživljena" — Vodnik, Cojz, Linhart — zložil J. Bilc; 1. 1866. 1871 nSlovenija Vodniku" in ]. 1872: Na Koprivniku — Vodnik, Cojz, Majda — zložila Lujiza Pesjakova itd. itd. Kar si je Vodnik sam prerokoval, in kar mu je Prešern popeval, da se Fenis — pesnik — v slavi prerodi; zgodilo se je o stoletnici rojstva njegovega, in k temu pripomogla sta poleg dr. J. Bleiweisa največ dr. L. Toman pa dr. E. H. Costa. Pervi je sicer opisal bil Vodnika bistroumni M. Čop v wIllyr. Bl." 1828 in v „?. J. Šafai-ik's Gesch. d. siidsl. Lit. I. 1864." 0 njem pisala je Carniolia 1838; povedale so marsikaj Novice; gl. 1843 št. 35, 36; »Vodnikovo življenje" opisal Danecki (J. Kosmač); Vedež I. 1848 št. 20—23 Navratil; Drobtince 1. 1849 M. Majar; Ljublj. Časnik 1. 1850 J. Terdina; Slov. Bčela 1. 1853 J. Valjavec; Pregled slov. slovstva 1854 A. Janežič; Bleiweisov Koledarčik 1. 1854 Dragotin Dežman; Ruska Beseda 1857—59 in Oesterr. Revue V. Klun; Česki Museum 1. 1832—1834, 1863; Naučni Slovnik iu Pregled slov. literature 1863 J. Macun itd. itd. — Posebno na tanko se opisuje Vodnik 1. 1858 po Novicah in vzlasti v nVodnikov Spomenik", na svitlo dal dr. E. H. Costa 1859 4°XI. str. 268, kjer so raznoverstni spisi nemški in slovenski o Vodnikovem življenji in o značajnosti in o dobi njegovi, ter mnoge pesmi Vodniku v spominj in na hvalo itd. itd. — nKakor žvergoli v domačem logu slavul pesmice sladke, tako je naš rajni Vodnik svoje pesme prav po domače pervi pel, in je s svojim čednim petjem mnogo mladih pesnikov vnel, pisal je A. Slomšekv Drobt. 1. 1862. Vse je Vodnika rado poslušalo ocl Soče do Mure, ob Savi in Dravi so se Vodnikove pesme popevale in ogrevale dobrovoljne Slovence. Bila je doba Vodnikova našega slovstva lepa spomlad, blagi Vodnik pa njeno solnce. Vbožček je rajnki Vodnik živel, vbožec je vmerl, kakor je večidel pevcov osoda, alj njegov lep spomin po vsi slovenski zemlji slovi, kakor si ga je starček sain po svoje prav živo napisal itd. — In za stoletnico njegovega rojstva v zahvalni spomin (gl. Spomenik str. 211) mu je zapel Slomšek na pr.: Ti svetla zvezda, Vodnik moj,Kraljestvo nama bilo ni Si dalč pred meno hodil,Bogastvo tega sveta; Pa bil sim zvest učenec tvoj,Slovenš'na bliša in časti Ker s' me prijazno vodil.Slovencom na obeta. Prav po domače si nam pel,Zaupam pa, de bodeva In si tud' moje serce vnel, V nebesih večno združena Naj po domače poje, Slovenca prav vesela In drami brate svoje...S Slovenci slavo pela. Najbolje pa, kratko in krepko, je opisal našega pervega Vodnika v prernnogih obzirih naš drugi Vodnik, dr. J. Bleiweis 1. 1868 o njegovem godu v sledečem slavnostnem ogovoru (cf. Novic. str. 46. 47): BPo sporočilu odbora čitalničinega došla mi je častna naloga, da s prologom vpeljem slovesno nocojšno ,,besedo", ktere namen je, da hvaležnega srca čestitamo duševnemu očetu naroda našega — Vodniku — ob rojstnem njegovem dnevu. Ravno 110 let je danes —slavna gospoda! — kar se nam je rodil Vodnik naš. Od tistihmal pa, kar smo 1858. leta obhajali stoletnico njegovo, stavi čitalnica naša spomin ta v prvo vrsto slovesnosti svojih, in sestrice njene — druge čitaluice po zemlji slovenski — nas hvalevredno posnemajo v tem obbajilu. Ako nam kdo vprašanje stavi: kako to, da narod naš ravno Vodnika slavi tako posebno nenavadno, labko mu damo odgovor ta: da hvaležnost naroda slovenskega do njega je neizmerna, kakor so neizmerne zasluge njegove za narod naš. Neopravičeno bi bilo hvalisanje, ako bi kdo trdil, da Vodnik je najizvrstnejši pesnik naš, da je najbolji slovničar, najbolji zgodovinar itd. in da nimamo odličnejših pesnikov, slovničarjev, povestničarjev itd. — Ne to, kar iinenujemo specijalno izvrstnost v tej ali uni stroki, ne to je, kar Vodniku daje vrednost toliko, — marveč to je, Vodnik sam je bil korenjak za deset druzih, da je delal sam za deset druzih izvrstnih, in to vse iz lastne moči, iz čiste ljubezni do naroda svojega, in ob časih tacih, ko je še debela megla nemilega tujstva ležala nad zemljo našo. Veliki misijonar omike in rodoljubja bil je V odnik domovini svoji, za ktero je živel, trpel, umrl. Kdo gospoda moja! je prvi nam čistil jezik, dajal sosedu nazaj, kar je najetega v njem? Kdo je prvi svetu pokazal bogastvo, sladkost, krepost jezika slovenskega? — Vodnik! Kdo nam je prepeval p e s m i tako v narodovem dubu, kakor V o d n i k! Kdo je že v preteklem stoletji, ko so še po vsem svetu časniki bili bele vrane, izdajal slovenski časnik? — Vodnik! Vodnik je bil, ki je prvi nam začel izdelavati veliki slovar. Vodnik je bil, ki je spisal povestnico naše domovine, ktere še dosibmal nikdo ni prekosil. Vodnik je spisal slovensko gramatiko, kršanski nauk za šole in je bil marljiv pripomočnik pri prestavljanji pisma svetega. Vladi je stregel s tem, da je bil translator uradnih razglasov. In tudi kmeta ni pozabil, kteremu je v nveliki pratiki" svoji podajal gospodarske nauke, pa tudi gospodinj naših ne, — poslovenil jim je Bkuharske bukve", in prof. Matošeku je v slovenski jezik prestavil »bukve za babice." Vodnik je bil mineralog, arheolog, numismatik, profesor mnozih naukov, ravnatelj treh učilnic, — znal je zraven maternega svojega jezika več druzih slovanskih narečij in vrh tega še 6 druzih jezikov. človeku se v glavi vrti, ako vidi kaj je delal in stvaril na polji tolikostranskem. Če ve kdo — ia tudi pri drugem narodu — za enacega moža, naj reče: kdo da je! In ta izvrstni naš rojak ni bil sin mogočnih, bogatih starišev; rodil se je v borni bajtici na kmetih; šel je v šolo v prtenih hlačicah; 17 let star postal je menišček frančiškan in mašnik, dokler ga ni čez 9 let škof Herberstein oprostil saiuostanskih zidov njegovemu duhu pretesnih in ga poslal za kaplana na deželo, kjer se je s pripomočjo dveb preblagih naših Zoisov začela razvijati delavnost njegova. — Ker pa človek izvrstne može rad tudi pozna po osebi, značaji, vedenji v družnem življenji itd., naj dodam še nekoliko besedi o tem. Vodnik, mož srednje pa krepke postave, bil je priljuden, pohleven, pobožen pa rad vesel; marsiktero okroglo uain je zapel. Rodoljub z dušo in telesom, pa je tudi milo potožil, ko je videl, kakor v pravlici svoji pravi, kako se ,,nemškemu konju trikrat na dan oves ponuja, kranjsko paro pa po glavi tepo." Če tudi se je natolcevan po hudobnib jezicih vladi zelo zameril, da je zapel »Ilirijo oživljeno" v prevelikem veselji, ko je narodu našemu v šolah došla ravnopravnost, in je bil zatega del prvi mučenec narodnosti slovenske, bil je vendar vseskozi Vodnik zvest Avstrijan, Avstrijan kakor rodoljub, z dušo iu telesom. Navdušene njegove nbrambovske" pesmi navduševale so narod, da je radosten v boj šel in kri prelival za dom in cesarja; — bil je Vodniku — kakor je v pesraab svojih rekel — ,,Estrajh za vse!" Tako je bil Vodnik vzor pravega slovenskega rodoljuba, po kterem še danes Slovenci imamo geslo: vera, cesar, domovina! Slavna gospoda! mislim, da kratke te črtice iz življenja Vodnikovega pričajo nam dovolj, zakaj da narod slovenski njega tako visoko ceni: naša hvaležnost je neizmerna kakor so neizmerne zasluge Vodnikove za narod naš. In zato Ti, veliki naš Vodnik! zopet danes hvaležna domovina okrog glave ovija venec slave! Res profetične so bile Tvoje besede, ko si rekel: Ne sina ne hčere po Tebi ne bo, Dovolj je spomina: Te dela poj6! —