leto XLI, št. 20
Ptuj, 26. maja 1988
CENA 300 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Vzmetarni smelo naprej (stran 2)
Krajani zahtevajo in zaslužijo resnične
informacije (stran 3)
35 let ansambla Avsenik (stran 5)
Mladostni spomini na Šturmovec (stran 8)
Pokosili smo /adnji čas, preden je šla trava v cvet. Če bo vreme
lepo in bomo čim manjkrat obračali, bo krma kakovostna in
hranilna.
JB
S plenarnega zasedanja
sindikatov
v ptujski občini smo lahko zadovoljni s potekom javne razprave o osnut-
kih amandmajev k ustavi SFRJ, saj je potekala množično in konstruktivno,
predvsem pa je pomembno to, da so delovni ljudje in občani imeli k predlaga-
nim dopolnitvam kup umestnih pripomb in upajo, da jih bodo predlagatelji tu-
di upoštevali. Tudi člani občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ptuj so na
plenarnem zasedanju minuli četrtek, 19. maja, razpravo ugodno ocenili ter
predlagane ugotovitve, pripombe in predloge tudi potrdili. Sprejeli so tudi pri-
pombe k osnutku stavkovnih pravil in oboje bodo posredovali ustreznim orga-
nom v republiki. Ko so razpravljali o tezah za oceno dela republiškega sveta
Zveze sindikatov in njegovih organov, so sklenili; da razpravo podaljšajo do
konca maja. Pri obravnavi varnostno-politične ocene razmer v združenem delu
občine Ptuj so naložili posameznim odborom sindikata delavcev, da pripravijo
podrobnejša poročila o razmerah v svoji dejavnosti. Ob koncu plenarnega zase-
danja pa so razrešili in imenovale nekatere predsednike in člane svetov, odbo-
rov in komisij, ki delujejo v okviru občinskega sindikalnega sveta. -OM
Srečanje internistov
(Foto: Kosi.)
V ptujski bolnišnici so se v petek, 20. maja, prvič srečali mariborski in ptuj-
ski internisti. S tem so postavili osnove za poglobljeno sodelovanje; njihovim
zgledom bodo sledili zdravniki drugih specialnosti. Takšno povezovanje je v
prid stroki in bolnikom. Več o tem na strani 5.
Za delegate ne bo počitnic
Na redni seji predsedstva SO Ptuj
so se 24. maja pogovorili o pripravah
na seje zborov občinske skupščine, ki
bodo v juniju, in o programu aktivno-
sti do praznika občine Ptuj.
Glede na to, da je treba dnevni red
sej v juniju uskladiti z dokumenti, ki
bodo obravnavani v skupščini SRS,
so na seji sklenili, da predsedniki
zborov skličejo seje predvidoma za
27. in 28. junij. Dokončni dnevni red
bodo določili čez 14 dni, ko bo tudi
že pripravljeno gradivo za seje. Prev-
ladovale bodo zadeve s področja go-
spodarstva (majska analiza in prve
ocene možnosti razvoja v letu 1989),
spremembe družbenega plana, pro-
storsko urejanje in stališča glede tu-
rizma v občini.
Sredi julija bo naslednja seja zbo-
rov, ko bodo na dnevnem redu aktu-
Vabilo
upokojenim
prosvetnim
delavcem
Pred jutrišnjo otvoritvijo razstave
likovnih izdelkov in ročnih del upo-
kojencev občine Ptuj bo ob 17. uri in
30 minut v domu Franca Kramber-
gerja v Ptuju še pogovor o položaju
upokojenih prosvetnih delavcev. Nji-
hov gmotni položaj ni najboljši, pa
tudi z izračunanimi pokojninami niso
zadovoljni, ker ni upoštevano delo
prek polnega delovnega časa. Le-tega
pa niso opravljali, da bi več zaslužili,
pač pa zato, ker so ga morali, zlasti še
prva leta po vojni, ko je bilo malo
učiteljev in zelo težke delovne razme-
re. Vabljeni!
mš
alne sprotne zadeve in program ob
prazniku občine Ptuj. Na predlog ko-
misije naj bi bila osrednja proslava v
soboto, 6. avgusta. Po slavnostni seji
in kulturni prireditvi pa bi slavje na-
daljevali v okviru Ptujske noči, ki naj
postane v Ptuju tradicionalna in priv-
lačna turistična prireditev.
Člani predsedstva so bili tudi se-
znanjeni z vsebino razgovorov med
predstavniki ptujske občine v Mostar-
ju s tamkajšnjii predstavniki gospo-
darstva in družbenopolitičnega življe-
nja, kjer so ugotovili, da imamo veli-
ke možnosti gospodarskega sodelova-
nja, zlasti na področju kmetijstva in
turizma.	pp
UVODNIK-->
Stisnjena pest
uboge gmajne
človeka kmečkega stanu je težko zvabiti od hiše. Nekaj zaradi naveza-
nosti na domačijo in zemljo, nekaj zaradi obilice dela, ki ga čaka iz dneva v
dan. Če pa se lepega dne zbere r slovenski prestolnici kakih 1500 kmetov in
njihovih somišljenikov, je to velika stvar. Mnogo večja, kot si morda kdo mi-
sli ob prvih novicah o tem shodu.
Iz pastirja in kmeta je zrasel naš rod. V kmečkih izbah se je skozi stole-
tja ohranjalo slovenstvo: jezik, kultura, običaji. Ko je šlo narodu za biti ali
ne hiti. se je z vso silo naslonil na kmečka ramena in ni klonil.
Kmečki človek je potrpežljiv in vztrajen, že od nekdaj navajen prenašati
tudi krivice.
Toda ko mu je teh vendarle dovolj in preveč, se prične puntati. Mnogo-
krat v sivi zgodovini so kmetje strnili vrste in se uprli, mnogokrat krvaveli in
biti premagani, na koncu pa so se le znebili fevdalnega jarma.
12. maj pomeni prelomnico za usodo kmečkega človeka v sodobni jugo-
slovanski zgodovini. V samoupravni, socialistični in humani državi je kmečki
živelj ogrožen. Tako ogrožen, da je znova začutil potrebo, da strne vrste in se
upre. Ne z vilami ali koso kot pred stoletji, tudi ne tujemu gospodarju.
Toliko bolj žalostno je torej spoznanje, da se kmečki živelj ne počuti več
varnega v svoji državi. V državi, kije svoje temelje znova gradila s kmečkim
znojem. V državi, ki naj bi imela močno frontno organizacijo, pa sindikat. V
eni in drugi organizaciji naj bi uveljavljali svoje interese tudi kmetje. V drža-
vi, kjer ni krivic, kjer sije sonce vsem enako, v državi, kije lahko vzor vsem
drugim...(!?)
Toda slovenski kmetje ne zaupajo več zvezni vladi. Zahtevajo neposred-
ne volitve v vse organe oblasti, kamor bodo tudi sami predlagah svoje pred-
stavnike. Zahtevajo ustavno-pravno vodstvo družinske kmetije in odpravo
zemljiškega maksimuma, pa vrnitev odvzete zadružne lastnine. Zahtevajo
odpravo kmetijskih, gozdarskih in lovskih monopolov, takojšen popravek od-
kupnih cen mesa. sicer grozijo s splošnim slovenskih živinorejskim št raj kom.
Potemtakem kmetje ne zaupajo več ne Socialistični zvezi, ne sindikatu,
ne svoji stanovski zadružni zvezi, ne ministrstvu za kmetijstvo.
Odslej se bo glas kmetov slišal mnogo glasneje. Če miren in še povzdi-
gnjen glas ne bo zalegel, bo sledila akcija. V Slovenski kmečki zvezi in Zvezi
slovenske kmečke mladine je že nad tisoč članov, vsak dan vstopajo novi. Že
danes je to močna politična sila. še bolj bo, ko bo organizacijsko zaživela v
sleherni krajevni skupnosti in vasi.
Stranke so za naš politični sistem velik greh. Tako ni čudno, da pred-
stavniki sistemu hitijo pojasnjevati, da ne gre za ustanovitev kmečke stranke.
Toda kmetje so že jasno povedali, da se s politiko zvezne vlade ne strinjajo.
So torej proti njej, proti njenemu programu, proti njenemu načinu vodenja
države. In če se kmečkim idejam in organiziranosti pridružijo še tisoči somiš-
ljenikov iz drugih stanov in če slovenske ideje sprejmejo za svoje še kmetje iz
sosednjih republik? Ali ne bo to močna politična stranka, kije po sedanji na-
ravnanosti nasprotna vladi?
Štrajke smo najprej skrivali, nato obsojali in jih nazadnje uzakonili. Bo-
mo po taki poti prišli tudi do strank? Če nas to vodi v bolj demokratično in
razvito družbo, zakaj pa ne.
Le trdno stisni pest. uboga gmajna!
Jože Bračič
Bojan najboljši
v Sloveniji
Matej, Bojan in mentor Anton Kovačec ob šolskem računalniku Com-
modore.
V petek in soboto (20. in 21.
maja) je bilo v Domžalah repu-
bliško tekmovanje mladih raču-
nalnikarjev. Potem ko sta prišla
skozi gosta sita občinskega in ob-
močnega tekmovanja, sta se med
308 tekmovalci pomerila tudi
Matej Krajnc, učenec 6. razreda
in Bojan Trafela, učenec osmega
razreda, oba iz osnovne šole Vi-
dem pri Ptuju. Matej je tekmoval
v splošnem računalniškem pro-
gramu za uporabo pri pouku in
osvojil dobro 10. mesto. Bojan
pa je tekmoval v računalniškem
programu za tehnično vzgojo in
zmagal. Na oba mlada strokov-
njaka na računalniku so seveda
upravičeno ponosni sošolci in
učitelji videmske šole, še posebej
pa mentor Anton Kovačec. Bo-
jan bo svoje veščine na računal-
niku pokazal tudi na zveznem
tekmovanju v Subotici in tudi
tam mu želimo veliko uspeha!
JB
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
26. maj 1988 —
tednik
V Vzmetarni smelo naprej
Od prvega januarja letos je
bivša Agisova vzmetarna samo-
stojna. V stari obliki organizira-
nosti ni imela več prave prihod-
nosti. Zato so se lani na osnovi
elaborata o ekonomski upraviče-
nosti in odločitve na referendu-
mu osamosvojili. V novi organi-
zaciji je zaposlenih 99 delavcev v
glavnem druge oziroma tretje
stopnje strokovne izobrazbe.
Skladno z razvojem bodo po be-
sedah direktorja Žarka Suriča
povečali'tudi število zaposlenih s
peto, šesto in sedmo stopnjo izo-
brazbe. Da v razvoju mislijo zelo
resno, so dokazali s samouprav-
nim sporazumom o sodelovanju
z mariborsko Tehniško fakulteto.
»Razvoj naše vzmeti se prične
že v železarnah, konča pa z izda-
jo atesta. Le-ti deloma nastajajo
samostojno, deloma pa v sodelo-
vanju s Tehniško fakulteto. Le-
tos bomo poskušali priti do la-
stne kalilnice; brez nje namreč
razvoja ne bo. Pogovarjamo se s
slovensko in mariborsko gospo-
darsko zbornico ter na ta način
poskušamo priti do denarja za
manj razvite. Za delo se nam ni
treba bati, saj so naše zmogljivo-
sti v glavnem razprodane za dva
do tri mesece vnaprej. Naše
vzmeti nastajajo v hudi konku-
renci okrog štiridesetih vzme-
tarn, ki so v primerjavi z nami tu-
di bolje opremljene. Z nezahte-
vno opremo proizvajamo zelo
zahtevne vzmeti.
Že v letu 1986 smo pričenjali
spreminjati obstoječi proizvodni
program. Razmere na trgu so
zahtevale spremembo v strukturi
proizvedenih vzmeti: še takrat
smo v osemdesetih odstotkih
proizvajali nezahtevne vzmeti za
kmetijstvo, v dvajsetih odstotkih
pa vzmeti za zahtevne programe.
V usmeritvi na specialne vzmeti
smo videli svojo bodočnost. Da-
nes je osemdeset odstotkov naše
proizvodnje vezane na zahtevne
vzmeti, dvajset odstotkov pa na
vzmeti za potrebe kmetijske pro-
izvodnje. Slednjo moramo obdr-
žati, če želimo, da so naši delavci
zaposleni,« je povedal direktor
Žarko Surič.
Da so na pravi poti, so jim po-
trdili pred kratkim tudi kupci iz
vse Jugoslavije. Sestali so se v
Ruju. Za vsako vzmet, ki je v bi-
stvu unikatni izdelek (tovarna
naj bi bila »butik za vzmeti«), se
morajo zelo truditi. Tako v zah-
tevnem programu predstavljajo v
vrednosti vzmeti materialni stro-
ški le dvajset, delo deset, sedem-
deset odstotkov pa znanje. V tem
je tudi njihova prednost pred
drugimi jugoslovanskimi proiz-
vajalci.
Med pomembne letošnje do-
sežke štejejo tudi ustanovitev
obrata v kraju Boganci v Make-
doniji, na jugoslovansko-grško-
bolgarski meji, kjer z njihovo po-
močjo proizvajajo manj zahtevne
vzmeti za potrebe kmetijske de-
javnosti. Zanimivo pri tem je, da
so Ptujčani prispevali opremo in
znanje ter proizvodnjo nadzoru-
jejo in tudi skrbijo za prodajo. S
pomočjo tega obrata kanijo pro-
dreti na grški in italijanski trg,
predvsem pa pomagati pri oskrbi
makedonskega, kosovskega in
dela srbskega območja.
Prvi meseci samostojnosti so
Vzmetarni prinesli ugodne finan-
čne rezultate. V primerjavi z ena-
kim obdobjem leta 1987 so v pr-
vih treh mesecih dohodek pove-
čali za sedemkrat, proizvodnjo
pa za dvajset odstotkov. V pov-
prečju so njihovi delavci v aprilu
zaslužili 420 tisoč dinarjev. V pr-
vih treh mesecih letos so ustvarili
toliko čistega dohodka kot lani v
vsem letu. Prehod na samostoj-
nost jih je precej stal: kupili so
hišni računalnik in delo organizi-
rali tako, da je v finančno-gospo-
darskem sektorju zaposlenih le
osem delavcev.
MG
Žarko Surič, direktor
Utrinek iz proizvodnje: vzmet nii samo kos zvite žice..,
(Foto: M. Ozmec.)
Kruh iz babičnine skrinje
v DO Intes Maribor že nekaj
časa pečejo najrazličnejše vrste
kruha po starih receptih. V ta na-
men usposabljajo parne peči.
Mariborčani jih lahko kupujejo
v butiku Štuhec, Ptujčani pa jih
bodo lahko prvič kupili 30. maja.
Temeljna organizacija pekarne
Vinko Reš Ptuj je na bivšem Ko-
zelovem na Ormoški cesti uspo-
sobila parno peč. Za razliko od
Mariborčanov, ki so se navdušili
za Kruhov butik, bodo Ptujčani
ptujski črni in beli, francoski, ko-
ruzni in ajdov kruh ter veliko
žemljo kupovali v Prodajalni do-
mačih vrst kruha. Podobne vrste
kruha bodo pričeli peči tudi v
drugih tozdih Intesa.
Recepte za peko so pripravili
Intesovi tehnologi. V pekarni na
Ormoški bodo dnevno spekli do
350 kilogramov domačih vrst
kruha. V glavnem bo vse delo
potekalo ročno. Zanimivo pa je
da v teh kruhih ne bo dodatkov
— razen tistih, ki so jih nekoč že
uporabljale naše babice. Da bo
kruh v resnici dober, bodo upo.
rabljali namensko moko. Proda-
ja domačih vrst kruha je zanimva
tudi zaradi tega, ker bomo ftuj.
čani prvič lahko kupovali kruh v
vrečkah.
Prodajalna na Ormoški bo
odprta vsak dan od 8. do 13. ure.
V tozdu pravijo, da zaenkrat tega
kruha ne bo moč dobiti v drugih
prodajalnah. Ce bo povpraševa-
nje veliko, bodo proizvodnjo po-
večali. Nove vrste kruha bodo
gotovo dobrodošla popestritev
ponudbe. Zanje se bodo navdu-
šili vsi ljubitelji zdrave prehrane.
MG
Tudi v Čatežu uspešni
Sredi maja so bile v Cateških toplicah tradicio-
nalne 15. Emonine igre. S športnimi ekipami je so-
delovalo osemnajst delovnih organizacij SOZD-a
Emona; med njimi sta bili tudi dve ptujski. Ekipa
Emone-Kmetijskega kombinata Ptuj je bila že po
tradiciji najboljša. Sedemdeset njenih tekmoval-
cev je tekmovalo v desetih moških in šestih žen-
skih disciplinah. Letos so že petič osvojili prehod-
ni pokal. Posebej velja omeniti, da so bili tudi na
petnajstih igrah nepremagljivi v moški in ženski
vleki vrvi.
Na drugo mesto 15. Emoninih iger se je uvrstila
ekipa DO Jestvina in na tretje Ilirija i^ Ilirske Bi-
strice.	mg
Največ o šolstvu in Agisu
v dvorani doma Franca Kram-
bergerja v Ptuju je zasedal tudi
zbor združenega dela skupščine
občine Ptuj. Dobro uro je tekla
razprava o osnovnem šolstvu.
Predstavniki komiteja za družbe-
ne dejavnosti, poslovne skupno-
sti osnovnih šol in izobraževanja
so pojasnili nekatere značilnosti
dosedanjega razvoja in razmere,
v katerih so trenutno. Ob tem pa
so pripomnili, da se nam tudi na
področju osnovnega šolstva ozi-
roma financiranja programov ne
obetajo dobri časi.
Ker bo denarja resnično manj
ali pa bo le za najnujnejše, bo
potrebno poseči tudi v najbolj
občutljiva področja — to je v šol-
ske okoliše, racionalnost šol ozi-
roma šolske mreže in smisel na-
daljnjega vlaganja v zidove tam,
kjer to ni potrebno.
Šolski okoliši so kaša, ki jo ku-
hamo že dobrih pet let. Okrog
kotla pa se vrtimo pač tako kot
okoli vrele kaše. Vsi vemo, da bo
nekaj potrebno spremeniti, da
bomo morali nekatere šole raz-
bremeniti, na pol praznim pa da-
ti več življenja, to je več šolarjev.
Vprašati se bomo morali tudi,
kaj je ceneje: voziti petnajst ali
še manj učencev v najbližjo šolo
ali pa zanje doma organizirati
ves izobraževalni proces. Tradi-
cija, pomembnost šole za kraj in
še drugi razlogi bodo gotovo pre-
malo, če denarja ne bo. Tudi vla-
ganje v zidove velikokrat ni
upravičeno ob dejstvu, da^ima-
mo vse manj sodobnih učnih pri-
pomočkov in da bi morali pri-
pravljati generacije mladih za še
razvitejše XXI. stoletje.
Delegati zbora združenega de-
lajo bili na torkovi seji seznanje-
ni še s stanjem v Agrsu in z izva-
janjem sanacijskega programa.
Kolektiv je še vedno v težavah,
obstaja pa upanje, da se bodo iz-
vlekli, morda tudi zaradi nove
organiziranosti, ker so postali
enovita delovna organizacija
brez tozdov. Začasni kolegijski
organ družbenega varstva bo še
naprej vodil Jože Botolin, za
podpredsednika in za področje
financ pa so imenovali dipl. eko-
nomista Martina Berdena.
V zvezi z delovnim časom na
območju občine Ptuj so imeli de-
legati pripombo k prodaji plina
in na predlog enega izmed priso-
tnih so sprejeli sklep, da mora
biti plin na voljo občanom v ča-
su. ko sta sicer odprti Lesovi
prodajalni v Ptuju in Kidriče-
vem.
Delegati pa se niso strinjali z
osnutkom odloka o cestnem pro-
metu. Močno so kritizirali seda-
nje stanje v mestu in nediscipli-
no šoferjev. Čeprav je jedro za-
prto. je v njem včasih več avto-
mobilov kot prej so menili.
Kljub temu pa. morda tudi zara-
di preslabe razlage, niso sprejeli
pobude izvršnega sveta, da bi ne-
pravilno parkirane avtomobile
odstranjevali s pajkom na strošk-
ke lastnika. Zato bo o tem v
skupščini še razprava.
Veliko pripomb je bilo tudi v
zvezi s prepovedjo prometa v de-
lu Rajšpove ulice v Ptuju. Trdijo,
da je tam Agisovo dvorišče in da
že zaradi organizacije proizvod-
nje in varnosti ljudi na tem me-
stu ni moč dovoliti pretoka vozil
in ljudi. Nezadovoljni in jezni pa
so prizadeti sosednji delovni ko-
lektivi, pa tudi pravniki si niso
povsem na jasnem, kako je s pra-
vno platjo te prepovedi. Zaen-
krat bo sicer cesta ostala zaprta,
razprava in dileme pa še niso
končane.
Med pomembnejšimi točkami
dnevnega reda naj omenim še ra-
zrešitev podpredsednika izvršne-
ga sveta skupščine občine Ptuj
Stanka Brodnjaka, ki odhaja na
novo delovno dolžnost, in ime-
novanje Toneta Ceha, diplomira-
nega ekonomista, za novega pod-
predsednika ptujske vlade. Sicer
pa so delegati opravili še več ra-
zrešitev in imenovanj.
mš
Obrtniška
nezainteresiranost?
Obrtno združenje je organiziralo tri posvete, na katerih naj bi se
obrtniki s predstavniki uprave za družbene prihodke pogovarjali o
spremembah obrtnega zakona, zakona o davkih občanov in spremem-
bah statuta Zveze obrtnih združenj Slovenije. Kljub dobri obveščeno-
sti ~ združenje je povabilo okrog 650 obrtnikov, poleg tega jih je va-
bilo prek radia — se je vseh treh razprav udeležilo le 45 obrtnikov, to
je petina vseh. Zanimivo je, da je bila tudi ura sklica primerna — po-
poldanski čas.
Prva ocena javne razprave o omenjenih dokumentih je torej ne-
gativna. Z današnjo skupno sejo izvršilnega odbora Obrtnega združe-
nja in odbora za drobno gospodarstvo pri izvršnem svetu naj bi se do-
govorili za popravni izpit. Gre za izredno pomembna vprašanja na-
daljnjega razvoja drobnega gospodarstva, ki še kako zadevajo obrtni-
ka, njegovo sedanjost in bodočnost, predvsem pa njegov ekonomski
položaj. Zato je nerazumljiva slaba udeležba.
MG
SPREMEMBE ZAKONA O OBDAVČENJU PROIZVODOV IN STORITEV
Davki so bili, so in bodo
Sedemindvajseta številka zveznega Uradnega li-
sta je prinesla tudi zakon o spremembah in dopol-
nitvah zakona o obdavčenju proizvodov in storitev
v prometu. Spremembe so pri plačevanju temelj-
nega prometnega davka, posegajo pa še na druga
področja. Nekatere so v veljavi že od prvega maja.
druge spremembe so začele veljati 15. maja, ostale
bodo stopile v veljavo 1. julija ali pa še 1. januarja
prihodnje leto.
Ce je bila prej konfekcija s številko 16 še otro-
ška, zdaj to ni več, kar pomeni, da je obdavčena;
otroška konfekcija se poslej končuje pri številki
14. Po 15. maju tudi plačujemo za stekleno volno,
pluto, izolacijsko opeko ter drugi termo- in hidroi-
zolacijski material temeljni prometni davek, ki ga
doslej nismo plačevali; davek je 8-odstoten. Enak
davek bomo plačevali ob nakupu trajnožarečih pe-
či in štedilnikov za etažno kurjavo na trda goriva.
Temeljnega prometnega davka pa ne bomo plače-
vali več za televizijske sprejemnike, pralno milo,
termostatske radiatorske ventile, rekuperatorje in
regeneratorje toplote, ki izkoriščajo odpadno vo-
do. Še nekaj izdelkov je oproščenih plačevanja te-
meljnega davka. Ti so: solarni vodni grelniki, ko-"'
lektorji in toplotne naprave, ki so skonstruirane za
neposredno ali posredno izrabo sončne energije.
S sončno energijo se bomo greli torej odslej
dvakrat ceneje, dvakrat bolj vroče pa bo kupcem
trajnožarečih peči, ki so dražje zaradi temeljnega
prometnega davka. To je le nekaj primerov spre-
memb in dopolnitev zakona o obdavčenju proiz-
vodov in storitev v prometu, ki pomeni enega
»zloglasnih« ukrepov zvezne vlade. Lahko bi re-
kli: nič bistveno novega; davki bodo ostali . . .
NaV
Zaposlovanje naj bo produktivno
To je ena temeljnih usmeritev na področju
zaposlovanja v občini Ormož, ki sojo zapisa-
li v svoj načrt za letošnje leto. Prizadevanja
na področju zaposlovanja naj bi tudi zagota-
vljala zaposlovanje mladih strokovnih ka-
drov, ustvarjanje osnov za kakovostne spre-
membe ter izboljšanje izobrazbene strukture
zaposlenih v skladu s tehnično-tehnološkimi
in organizacijsko-razvojnimi spremembami,
pospeševanje zaposlovanja v drobnem go-
spodarstvu, usklajeno zaposlovanje v družbe-
nih dejavnostih, izkoriščanje notranjih ka-
drovskih rezerv, predvsem pa upoštevanje
znanja in strokovne usposobljenosti.
Občinska resolucija predvideva 0,9-odstot-
no rast zaposlenosti v združenem delu in
5.1-odstotno rast na področju samostojnega
dela. Organizacije združenega dela so za le-
tošnje leto planirale 472 potreb po delavcih
in pripravnikih, gospodarstvo 429, negospo-
darstvo 43. Največ delavcev potrebujejo v ži-
vilski industriji, največ zaposlitev pa je tudi
za določen čas — kar 354. Svoje štipendiste
nameravajo zaposliti Tovarna Jože Kerenčič-
Tozd Predelava plastičnih mas, Droga-Tozd
Gosad, Dimnikarsko podjetje in Zdravstveni
center-TOZD Psihiatrični oddelek. Nove de-
lavce bodo potrebovali zaradi novih zmoglji-
vosti v Tovarni sladkorja in osnovni šoli Or-
mož, zaradi večje proizvodnje pa TOZD Op-
tyl in Delavska univerza, medtem ko naj bi
primanjkljaj kadrov iz prejšnjih let pokrili v
TOZD Proizvodnja obutve in TOZD Zdrav-
stveni dom.
Seveda pa je uresničevanja načrta zaposlo-
vanja precej negotovo, zlasti v teh dneh, ko
stopa v veljavo vrsta zveznih ukrepov, ki naj
bi končno uveljavili delovanje trga. Obstaja
bojazen, da bo prišlo do presežka delavcev,
čeprav organizacije združenega dela v planih
za letošnje leto tega niso predvidele. Manj
možnosti za zaposlitev bodo imeli tudi pri-
pravniki; načrtujejo, da bi se jih lahko zapo-
slilo 57, vendar se jih bo na račun poklicne
neusklajenosti zaposlilo manj.
Za to šolsko leto so ormoške delovne orga-
nizacije razpisale le 68 kadrovskih štipendij,
kar je za več kot 44 odstotkov manj kot leto
poprej. Zmanjšanje števila kadrovskih šti-
pendij je v občini Ormož najizrazitejše med
občinami v podravski regiji. Ce je poudarek
na uveljavljanju znanja kot pogoja za hitrejši
razvoj, je to seveda izredno zaskrbljujoč po-
datek. Čeprav se je povečalo število razpisa-
nih kadrovskih štipendij za višje in visoke šo-
le v primerjavi z lanskim letom za 2,3 odstot-
ke. pa se je njihovo število zmanjšalo s 37 na
22.
Tako bo potrebno na področju zaposlova-
nja še marsikaj postoriti, pa naj gre za stroko-
vno oblikovanje kadrovskih programov,
spremljanje zaposlovanja in brezposlenosti,
usmerjanje v deficitarne poklice ali za dogra-
jevanje sistema štipendiranja nadarjene mla-
dine, pa tudi preusposabljanje in prezaposlo-
vanje delavcev, ki jih je preveč ali imajo neu-
strezno izobrazbo zaradi spremembe tehno-
logije.	NaV
tednik ~ 26- maj 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Krajani zahtevajo in zaslužijo
resnične informacije
Konec minulega tedna so nas
večkrat klicali prebivalci Maj-
šperka in okoliških krajev. Opa-
zili so namreč, da v Vundešku
pod Jelovicami delavci Geolo-
škega zavoda iz Ljubljane razi-
skujejo teren, delajo vrtine . . .
Predsednik krajevnega sveta KS
Majšperk -nam je po telefonu po-
vedal, da so izvajalci krajevni
skupnosti po tem, ko so v petek
od njih zahtevali podatke, izroči-
li vso dokumentacijo, iz katere
naj bi bilo razvidno, da gre samo
za jemanje vzorcev za gradbeni
material in da za take posege ni
potrebno obvestiti o delih ne ob-
činskih pristojnih služb niti kra-
janov, kjer se taka dela izvajajo.
Ne bomo se ukvarjali s tem, ali
je to res potrebno, toda menimo,
da bi krajani vendarle zaslužili,
da jih nekdo prej obvesti, da ne
bi prišlo do nepotrebnega pre-
plaha. Kajti če delavci Geološke-
ga zavoda nimajo kaj skrivati, pa
raje ne bomo razmišljali. Sicer
pa so mladinci in nato še krajani
na sobotnem sestanku jasno zah-
tevali, da naj pristojni v občini in
republiki dajo jasno pisno zago-
tovilo, da raziskave niso name-
njene morebitnemu odlagališču
jedrskih odpadkov, kajti primer
iz Kočic (predlansko zimo) je bil
dovolj zgovoren ...
Sicer pa smo dobili tudi pismo
krajana z naslovom:
ALI JE TO SAMO NAŠ PRO-
BLEM?
Najprej, dragi občani, vas pro-
sim, ne ocenjevati mojih besed,
ker še zdaleč nisem novinar. Že-
lim vas le opozoriti na težave, ki
že dalj časa legajo na naše ob-
močje — na območje zahodnih
Haloz namreč.
Proti koncu leta 1986 se je v
Kočicah pri Žetalah nenadoma
pojavilo neko čudno delovišče.
Ker vsi bolj ali manj vemo, da
Geološki zavod- iz Ljubljane
vztrajno išče primerno (za njih
namreč) mesto za odlaganje radi-
oaktivnih odpadkov JE Krško,
so okoliški prebivalci to posumi-
li in od izvajalcev del zahtevali,
da pojasnijo, kaj delajo. Omenje-
ni delavci so se pač znašli po
svoje in zatrjevali, da gre za skla-
diščenje zemeljskega plina, kar
seje pozneje izkazalo za neresni-
čno.
Podobna usoda je zdaj dolete-
la KS Majšperk. Kaka 2 km zra-
čne črte od samega centra Maj-
šperka (zračne črte pišem zato.
ker radioaktivno žarčenje verjet-
no potuje po zraku in ne po ce-
stah) se je sredi maja letos zopet
pojavila skupina delavcev iz
Geološkega zavoda Ljubljana in
z nekimi vrtalnimi stroji začela
raziskovati teren. Ker se šušlja,
da odlagališče nekje v Halozah
bo, je okoliške prebivalce zaskr-
belo in so od krajevne skupnosti
zahtevali, da skliče sestanek na
samem kraju raziskav, da delavci
pojasnijo, kaj tu raziskujejo. Ta
sestanek je bil najavljen za sobo-
to, 21. maja; tudi jaz sem se ga
udeležil. Delavci so se tudi znašli
po svoje in zatrjevali, da razisku-
jejo kamnine za neko maribor-
sko podjetje,- imena tega podjetja
si nisem zapomnil. Torej skladiš-
ča za plin ne potrebujejo več,
zdaj potrebujejo kamen — naš
haloški peščenec, ki ga že zdav-
naj ne uporablja nihče več razen
redkih posameznikov za kakšne
temelje za spopolnitev materiala.
Kot že rečeno, sestanek je torej
bil, toda ne morem razumeti, da
je za tako kočljivo stvar tako ma-
lo zanimanja s strani krajevne
skupnosti, da o občinskih orga-
nih sploh ne govorimo. Na ome-
njenem sestanku sta bila samo
dva predstavnika KS Majšperk
— Milan Korže, ki je podal
uvodno besedilo, in Rafko Mo-
horko; oba pa sta vztrajno zago-
varjala početje delavcev-razisko-
valcev. Pod pritiskom vaščanov
smo končno sprejeli sklep, da
dela prekinejo do takrat, ko bo
nek republiški organ zagotovil,
da res ne gre za odlagališče radi-
oaktivnih odpadkov, ampak le
za odprtje kamnoloma, kot zatr-
jujejo delavci Geološkega zavo-
da iz Ljubljane. V primeru, da bi
zagotovilo tega republiškega or-
gana res prišlo, vas opozarjam,
dragi občani, da tudi temu ne na-
sedete. Izkazalo se je namreč, da
se tudi zagotovila, ki jih izdajajo
najvišji organi, ne izpolnjujejo
vedno v celoti.
Delovanja in posledic radioa-
ktivnega žarčenja ne bi opisoval,
ker o tem premalo vem; o tem bi
lahko spregovoril kakšen stro-
kovnjak s tega področja. Vsi pa
bolj ali manj vemo, da imajo z
radioaktivnimi odpadki težave
tudi velike države, kot so ZDA
in SZ, ki imajo velikanske pušča-
ve. Pri nas na Slovenskem bi pa
to rešili kar tako v grmovju na
koncu vasi, samo da se »ven ne
vidi«.
Torej ne morem razumeti na-
ših občinskih organov, da jih ta-
ko malo skrbi za naše območje,
območje, ki je v ptujski občini
zagotovo največ žrtvovalo za os-
voboditev domovine. Dobro se
spominjam zime 1944/45, ko
sem v svoji rojstni hiši, ki stoji
dober kilometer od mesta, kjer
naj bi bilo odlagališče radioa-
ktivnih odpadkov, kot 9-letni de-
ček opazoval z zapečka četo par-
tizanov, ki so bili naveličani goz-
da in pohodov, kako so peli par-
tizanske pesmi. Bil sem še kar ra-
dosten, čeprav sem se zavedal,
kaj bi se zgodilo v primeru izdaj-
stva, kar je bilo pri nas zelo red-
ko, ni pa bilo izključeno. Kaj se
je dogajalo med NOB tu, kjer ži-
vim zdaj, pa tako bolj ali manj
vemo vsi. Torej smo nekaj le pri-
pomogli, da smo se otresli Hit-
lerja. Teh vsiljivcev, ki nam ho-
čejo za vse večne čase zastrupiti
to našo, za nas tako drago deželi-
co — in pri tem nam nihče ne
more pomagati — se pa nikakor
ne moremo otresti. Ne morem
razumeti, da se na občini nihče
ne zgane. Ali je atom tako nepo-
membna stvar, da se moramo te-
ga otepati samo prebivalci iz ne-
posredne okolice? Kot sem že
napisal, res ne poznam delova-
nja te snovi, toda čudim se le ne-
čemu, po černobilski katastrofi
pred dvema letoma je vsa Evro-
pa zagnala tak vik in krik. Zdaj,
ko hočejo nam tako rekoč pod
nos poriniti to nevarno snov, pa
se 5 ali 10 kilometrov oddaljeni
prebivalci sploh ne zmenijo za
to.
Zatorej, dragi občani občine
Ptuj, predvsem pa mladina, za-
mislite se! Prosim in pozivam
vas, pridite nam na pomoč, če bo
potrebno, saj je to v interesu
vseh nas!!!	Jože Eberl
S sobotnega shoda. (Posnetek: B. Vodušek.)
Za znanje premalo
Tema, ki je v iztekajočem se tednu na vseh treh zborih občinske
skupščine najbolj razvnela delegate in goste, je bila analiza stanja os-
novnega šolstva v ptujski občini.
Kot lahko razberemo iz analize, ki jo je naredila mariborska eno-
ta Zavoda za šolstvo Socialistične republike Slovenije, je namreč opa-
ziti v zadnjih letih občutno zmanjšanje števila šolooobveznih otrok.
Ponekod to pomeni tako malo vpisanih v prvi razred, da je mogoče
pričeti razmišljati o zapiranju šol in drugačni določitvi šolskih okoli-
šev. To pa seveda za marsikateri kraj pomeni udarec, saj je šola jam-
stvo, da bodo mladi dalj časa ostali v svojem kraju, se odločili v njem
živeti, hkrati pa je skoraj v vseh krajih osnovna šola tudi nosilec druž-
benega in družabnega življenja. Najprej gre za problem zapiranja šol,
ki že doslej opravljajo kombiniran pouk, nato pa za podružnične šole,
ki imajo okoli 15 do 23 otrok. V prvem primeru je najbrž možno otro-
ke voziti v najbližjo popolno osnovno šolo, pri drugem pa kaže pritr-
diti dognanjem o tem, s kolikšnim številom otrok se da najbolje dela-
ti. Učitelji pravijo, da je 16 otrok pravzaprav zelo ugodno število, saj
se lahko posvetijo vsakemu izmed učencev, ga dobro spoznajo in mu
dajejo naloge, za katere je sposoben. Take šole bi najbrž kazalo pod-
preti, saj se približujejo idealu kakovostnega dela z učenci.
Najbolj zgovoren je primer podružnične v Zavrču. Krajani želijo,
da bi imeli pri njih popolno šolo, saj se število učencev približuje opi-
sanemu idealu. Sedaj učence vozijo v Cirkulane, za to šolo pa vemo,
da nima dobrih pogojev. Zavrčani svojo željo utemeljujejo tudi z dej-
stvom, da bi ljudje radi ostali v Zavrču, pa jih je onemogočila določi-
tev kategorij kakovosti zemljišč. Pravijo, da vsa zemlja pri njih nika-
kor ne more biti ocenjena z najvišjo oceno in da bi jim morali občin-
ski organi pustiti nekaj zemljišč za pozidavo, sicer si ne morejo zami-
sliti razvoja svojega kraja.
To je samo en, a zgovoren primer, kako trdno je vprašanje šol po-
vezano z možnostmi, ki jih ima posamezen kraj za razvoj, in da nika-
kor ne bi kazalo vztrajati pri sedanji politiki praznjenja podeželja,
temveč ta proces obrniti v korist podeželja. K temu pa sodijo tudi šo-
le.
Veliko je še vprašanj, ki so jih delegati in gostje izpostavili. Vsi
pa so se strinjali, da manjše finančne možnosti ptujske občine ne sme-
jo vplivati na krčenje programov osnovnih šol, še najmanj pa na ka-
kovost učno-vzgojnega procesa. Ne bi tudi smeli dovoliti, da se dobre
izkušnje dveh celodnevnih šol — v Kidričevem in Stopercah — kar
tako prekinejo zaradi finančnih težav.
Precejkrat pa je tudi bilo slišati, da je pravzaprav nivo osnovnega
šolstva poglavitno vprašanje nekega naroda. V Sloveniji kot celoti bi
namreč morali zagotoviti enake možnosti vsem učencem osnovnih
šol, da bi potem lahko enakovredno pridobivali naslednje stopnje izo-
brazbe. Kot kaže, sta zaenkrat kakovost in obseg predvsem dopolnil-
nega programa odvisna od finančne moči posamezne občine, kar je
pravzaprav do generacije bodočnosti zelo krivično. Zato bo potrebno
tudi v republiški skupščini, še bolj pa v republiški izobraževalni skup-
nosti jasno povedati, da tako ne gre, in se dogovoriti za neko obliko
solidarnostnega zagotavljanja enakega izobrazbenega minimuma, ki
pa mora biti čim višji, kajti naložbe v znanje niso nikoli slabe nalož-
be. Kako to urediti, pa si lahko pogledamo pri vseh evropskih drža-
vah — kajti nikjer ne prepuščajo izobrazbe naključjem, saj se zaveda-
jo njenega pomena za obstoj narodov. Za vse to pa se bodo morali
boriti v omenjenih dveh skupščinah ptujski delegati — drugače lahko
v občini še bolj usodno zaostanemo ne samo danes, temveč predvsem
jutri.
Darja Lukman
Govori se...
... da se čudeži dogajajo tudi v
Ptuju. Direktor nekega tozda je svoje
delavce pred par meseci prosil, da ga
razrešijo odgovornih in težkih delov-
nih nalog zaradi slabega zdravja. Se-
veda so njegovi prošnji ugodili. A glej
ga: ta isti možje danes profesionalni
član ptujskega izvršnega sveta. Ce to
ni čudežno ozdravljenje! Pa ne da
ima prste zraven medjugorska Go-
spa?
... da v ptujskem izvršnem svetu že
razmišljajo, kje bodo našli še eno ka-
drovsko stanovanje — na mladini na-
mreč junija menjujejo tudi sekretarja.
V drugih firmah pa razmišljajo, kako
dobiti kadrovska stanovanja za inže-
nirje. zdravnike ..., ki jih najbrž v ob-
čini bolj cenimo kot gimnazijske ma-
turante. Morda pa si izvršni svet bolj
išče oporo v mladini kot v drugih de-
lih (ne)gospodarstva ptujske občine.
... da so ptujske ulice zaprte za
promet z avtomobili in drugimi smr-
dečimi prevoznimi sredstvi. Na žalost
se še zmeraj govori, govori, govori...
... da se lastnik velerestavracije
Sanctum regnum na Borlu sploh ne
ozira na govorice. Povečal je reklamo,
razširil ponudbo — povečal oblju-
be... Kot kaže, pa tudi nihče ni pre-
kontroliral, koliko se njegova ponud-
ba sklada s tržnimi merili, sanitarnimi
predpisi, ugledom ptujske občine v
turizmu ... in M O R A L O.
Zvezno tekmovanje iz zgodovine
»Tito-revolucija-mir«
v okviru praznovanj dneva
mladosti so se od 19. do 21. maja
srečali v Kumrovcu finalisti le-
tošnjega tekmovanja »Šampio-
nat znanja«, ki ga organizirajo
ZSMJ in redakciji mladinskih
časopisov Kekec in Mladost iz
Beograda. Letos je bilo že dva-
najsto tako tekmovanje, ki pome-
ni svojevrstno politično šolo ju-
goslovanskih pionirjev in mla-
dincev. Vsako leto se ga udeleži
nad tisoč mladih iz vse Jugosla-
vije. Tekmovanje se prične v
marcu s kvalifikacijskimi nastopi
v posameznih šolah; te določijo
po tri najboljše tekmovalce. Le-ti
se potem pomerijo na občinskih
tekmovanjih, ki so spet kvalifika-
cijska, saj dajo po tri najboljše v
posameznih kategorijah (I. kate-
gorija — pionirji, II. kategorija
— mladinci). Sledijo medobčin-
ska ali regijska tekmovanja, ki
dajo po tri predstavnike posa-
meznih regij, končno pa so še re-
publiška ali pokrajinska, kjer se
izoblikujejo reprezentance repu-
blik in pokrajin. V finalu, to je
na zveznem tekmovanju, se zato
srečajo res po trije najboljši
predstavniki posameznih repu-
blik in pokrajin (24) ter izbrane
ekipe JLA (3) in zdomcev (po
ena ekipa iz vsake države, v kate-
ri živijo in delajo naši državljani.
Zvezno tekmovanje je vedno
posebno doživetje. Traja navad-
no več dni in je namenjeno dru-
ženju in spoznavanju mladih iz
Vse Jugoslavije.
Učenci ptujskih osnovnih in
slasti srednjih šol dosegamo /
tem tekmovanju zelo lepe rezul-
tate. Pogosto se uvrščamo na re-
publiška tekmovanja, v zadnjih
dveh letih pa smo se uvrstili tudi
na zvezno tekmovanje, letos celo
z dvema tekmovalcema.
V konkurenci najboljših učen-
cev iz vse Jugoslavije je dosegla
lani Darja HABJANiC (učenka
Srednje ekonomske šole) zelo
dobro osmo mesto, letos pa je bil
Andrej KMETEC (učenec
SKMKŠ) celo sedmi, Majda KA-
RO (učenka Srednje ekonomske
šole) pa deseta.
Mislim, da smo lahko teh re-
zultatov vsi veseli in da smo lah-
ko ponosni, da imamo takšne
učence. Sicer pa dosegajo naši
učenci tudi na drugih področjih
imenitne uspehe in nas zato ni
treba biti strah za prihodnost.
J.
Ptujski komorniki v Franciji
Da pesem zares ne pozna me-
ja, so ponovno dokazali člani
Moškega komornega zbora iz
Ptuja, ki so od četrtka, 19., do
vključno do ponedeljka, 23. ma-
ja, vrnili obisk francoskim pev-
skim prijateljem — članom me-
šanega pevskega zbora Jadran iz
Merlebacha, ki so med lanskolet-
no turnejo po Sloveniji bili tudi
gostje ptujskih pevcev.
Naši izseljenci so ptujske ko-
mornike sprejeli nadvse prisrčno
in jih dva dni tudi gostili na svo-
jih domovih. V dvorani kulturne-
ga doma rudarskih mest Frai-
ming in Merlebach so v soboto,
21. maja, zvečer izvedli ptujski
pevci, pod vodstvom Franca La-
čna zelo uspel koncert. Zatem pa
so s petjem nadaljevali v prisr-
čnem tovariškem srečanju z naši-
mi izseljenci in izmenjali spo-
minska darila in zdravice.
Vrnili so se ptujski pevci prek
Švice, kjer so tudi prenočili, v
Italiji pa so se med drugim usta-
vili tudi v Veroni, kjer so zapeli
pod balkonom znamenite Julije
in njenega ljubimca Romea. Več
o omenjeni turneji pa vam bomo
v besedi in sliki ponudili v pri-
hodnji številki Tednika.
-OM
Med koncertom v kulturni dvora-
ni Fraiming — Merlebach.
(Foto: M. Ozmec)
SREČANJE SLADKORNIH BOLNIKOV PTUJA IN NOVSKE
Tudi tretjič uspešno
v Novski, eni manjših hrvaških občin z okrog
25 tisoč prebivalci, imajo evidentiranih štiristo
sladkornih bolnikov; sicer jih je še več, zdravijo
pa se v drugih občinskih centrih. Kljub navidezni
majhnosti pa so novski sladkorni bolniki dokaj
glasni po zaslugi svojega diabetologa dr. Zvoni-
mirja Puškariča. Z njegovo pomočjo se je tamkajš-
nje društvo za boj proti sladkorni bolezni pričelo
odpirati in povezovati s podobnimi društvi v Hr-
vaški in Sloveniji. S ptujskim društvom so se v so-
boto, 21. maja, srečali že tretjič. Na priložnostni
slovesnosti v delavskem domu Franca Kramber-
gerja v Ptuju so obljubili, da bodo njihova sreča-
nja v bodoče tradicionalna.
Goste iz Novske so ob prihodu v Ptuju pozdra-
vili člani pionirske folklorne skupine Franca Osoj-
nika pod vodstvom Silve Fartek, lukarica Antonija
Kumer pa jih je po tradicionalni slovenski navadi
pričakala s kruhom in soljo.
Po pozdravnem govoru predsednika ptujskega
društva za boj proti sladkorni bolezni Alojza Cu-
Oivd so goste pozdravili še v imenu občinskega sve-
ta ZSS Ptuj Feliks Bagar, v imenu skupščine obči-
ne in občinskega izvršnega sveta Silva Gorjup ter
diabetologinja dr. Lidija Trop iz dispanzerja za
boj proti sladkorni bolezni. Srečanja pa sta se ude-
ležila tudi Janez Vrečer, podpredsednik SO Ptuj,
in dr. Lojze Arko, vodja ptujske bolnišnice.
V delegaciji Novske so bili predstavniki vseh
družbenopolitičnih organizacij občine in večjih
gospodarskih organizacij. Skupina mladih tambu-
rašev iz Jasenovca pa je skrbela za veseli del sreča-
nja.
Ptujsko in novsko društvo za boj proti sladkorni
bolezni sta v soboto izmenjali darili — sliki likov-
nih amaterjev. Pokusili pa so tudi sokove in slado-
led v prahu, najnovejša proizvoda Kmetijskega
kombinata brača Radenovič.
Med bivanjem v Ptuju so gostje obiskali cerkev
na Ptujski Gori in muzejske zbirke. Srečanje so
končali v domu krajanov v Budini. Novčani bodo
letos obiskali še sladkorne bolnike v Celju.
MG
Univerzalni ljudje
Kaj nam mar kriza, težki časi, zategovanje pasu, nezaupanje. . .
Kaj nam mar zgodovinske izkušnje, da takšni časi potrebujejo izkušene
ljudi. Čeprav je šah aristokratska igra, nam ni več nobena uganka po
številnih kadrovskih rošadah v zadnjem času. Imena in priimke pozna-
mo, zadrega nastopi šele takrat, ko moramo te znane neznance poiskati
na delovnem mestu. Ta in ta ni več tu in tu. ampak tam in tam. Ta »tam
in tam« je pogosto kar diametralno nasproten. To, da ima vsak mojster
že od nekdaj svojega vajenca, ki ga posveča v skrivnosti te ali one obrti,
nima s prejšnjim stavkom nobene zveze, zakaj v naši samoupravni socia-
listični resničnosti .smo vsi spo.sobni za vse. No ... ljudski žargon poime-
nuje to tudi: ob pravem času na pravem mestu.
Ljudem je treba dati priložnost in lepo je. da so ljudje prepričani v
svoje sposobnosti - dokler to ne postane slabost, seveda. Nikogar ne po-
znam. ki bi bil pripravljen svoj vneti slepič prepustiti instrumentarki, pa
čeprav že leta in leta stoji v operacijski dvorani poleg kirurga in mu po-
daja instrumente. Najodgovornejše funkcije v politiki, upravnih organih,
delovnih organizacijah pa v zadnjem času kar prepogosto zaupamo tudi
tistim, ki nikoli niso bili v »operacijski dvorani«. In tako je ta in ta zdaj
funkcionar v tej. naslednji mandat v drugi družbenopolitični organizaciji,
potem, to Je poštah it pravih, postane vodilni v delovni organizaciji,
vmes pa Je Se kakšen mandat v upravnem organu. Bojim se. da to ni za-
radi >^novt mtth, ki dohro pometa«. In vendar ostajam optimist: imamo
univenalnt IJitdi!
NaV
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
26. maj 1988 - TEDNIK
Akcija zbiranja oblačil, obutve,
posteljnine in pohištva
Rdeči križ Slovenije organizira dvajseto zaporedno akcijo zbira-
nja oblačil, obutve, posteljnine in pohištva, ki bo potekala po vsej
Sloveniji.
Akcija bo danes, v četrtek, od 16. do 18. ure.
Darovano blago bo razdeljeno družinam in posameznikom, ki
jim je taka pomoč potrebna, del blaga pa bodo organizacije RKS
shranile za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
Zbrati želimo čimveč otroških oblačil, perila, posteljnine, ker
nam to blago vedno primanjkuje. Ce nameravate oddati pohištvo, vas
prosimo, da to poprej sporočite Občinski organizaciji Rdečega križa
Ptuj po tel. na št. 771-542. Mladi člani in mladina Rdečega križa ter
aktivisti bodo darovane predmete pobirali pred vhodnimi vrati na uli-
ci od 16. do 18. ure. Akcija bo izvedena v vseh krajevnih organizaci-
jah RK Ptuja, KORKS Rogoznica, Hajdina, Kidričevo in Cirkovce.
Vabimo vas, da tudi letos po svojih močeh sodelujete v tej soli-
darnostni akciji.
Hkrati poteka solidarnostna akcija zbiranja denarnih prispevkov
s prodajo vrednostnih zahvalnih bonov. Namen zbiranja sredstev je
opredeljen na hrbtni strani vrednostnega bona.
Pozivamo občane in delovne ljudi, da sodelujejo v akciji »Soli-
darnost v dejanjih« z nakupom vrednostnega bona ali nakazilom na
žiroračun RK Ptuj št. 52400-678-80261.
Hvala!	Občinska organizacija
RDECEGA KRIZA PTUJ
Popravek
Pri sestavku Večer umetnih in narodnih pesmi v Ormožu, objavlje-
nem v prejšnji številki na str. 4, je prišlo do pomote, saj je tiskarski
škrat preskočil vrstico. Pravilno se začetek poročila glasi:
»Ob 40-letnici DPD Svoboda Ormož sta se v petek, 13. maja, na
skupnem koncertu umetnih in narodnih pesmi predstavila ženski pev-
ski zbor tega društva pod vodstvom Jožeta Barina-Turice in moški
pevski zbor pod vodstvom zborovodja Mirana Antauerja. Vsak zbor
se je poslušalcem predstavil s svojim programom, na koncu pa sta
združeno, kot mešani zbor, zapela še dve pesmi.«
Avtorici sestavka Emi Žalar in prizadetim se opravičujemo.
Uredništvo
Pogovor s kozmotičarko
Ljudje različno pojmujemo le-
poto. Ce skrivoma opazujemo
svoj obraz, gotovo postanemo
kritični, kajti obraz je izvrstna
slika vseh naših doživljanj. Ima-
mo en sam obraz, kot imamo le
eno življenje, zato ga je treba ne-
govati. Negovanje pa je lahko
pravilno ali nepravilno, in dokler
ne opazimo kakšne nepravilnosti
na koži svojega obraza, skorajda
ne pomislimo na obisk pri koz-
metičarki.
Ljudje na obiske v kozmeti-
čnih salonih še dandanes gledajo
zviška in ženske, ki tja zahajajo
iz želje po urejenosti in znanju o
pravilni negi, imenujejo »srečni-
ce, ki nimajo drugega, pametnej-
šega dela« ali »samovšečne ko-
kete«.
Žal pojma kozmetika, kozme-
tičarka še vedno enačijo s čez-
mernim Učenjem, šminkanjem, v
bistvu pa je kozmetika nega kože
in preprečevanje, da bi koža po
nepotrebnem venela. Napačno
smo prepričani, da je dovolj ku-
piti draga kozmetična sredstva,
ki nas vabijo s svojo bohotno
embalažo, potlej upoštevati na-
vodila proizvajalcev, kremo, či-
stilno mleko, tonik ipd. nanesti
na obraz in že bomo skrivnostno
polepšani, ko se bomo ponovno
pogledali v zrcalo. Ker pač ni-
smo strokovnjaki, smo z nepra-
vilno izbranimi in nepravilno
uporabljenimi kozmetičnimi
sredstvi napravili svoji koži več
škode kot koristi. Tedaj v paniki
morda prvič pomislimo na obisk
pri kozmetičarki.
Simpatično kozmetičarko SIL-
VO ZAGORŠEK mnoge Ptuj-
čanke (in Ptujčani) najbrž pozna-
jo, zlasti tisti, ki so že kdaj potr-
kali na vrata kozmetičnega salo-
na Vere Nahberger, kjer je zapo-
slena že osem let. Kot »nepo-
sredna proizvajalka« v kozmeti-
čnem salonu se mi je zmeraj zde-
la zanimiva, zato sem jo neko so-
botno dopoldne ulovila s svojo
radovednostjo kar sredi njenega
delovnega okolja. STE ZMERAJ
TAKO UREJENI, KOT SMO
VAS VAJENI VIDETI NA DE-
LOVNEM MESTU?
Prvi vtis, ki si ga ustvarimo
o človeku, je njegov videz. Videz
in moj poklic pa imata mnogo
skupnega. Z neurejenim videzom
bi prav gotovo odbijajoče vpliva-
la na stranke, zato se trudim biti
urejena in negovana; le doma si
rada privoščim sprostitev in upo-
rabljam le najosnovnejše kozme-
tične pripomočke.
IMATE MNOGO STRANK?
—	Dela je ogromno, zato ima-
mo odprto od sedmih zjutraj do
sedmih zvečer.
KAKSNE STORITVE NUDI-
TE?
—	Pri nas lahko ugodimo
mnogim željam strank: zdravlje-
nje kože (alergije, akne), pediku-
ro, manikuro, savno, podvodno
masažo, masažo hrbtenice, nego
obraza, prediranje ušes s stranki-
nimi ali našimi medicinsko steril-
nimi uhani.
ZAKAJ SE LJUDJE NAJ-
VEČKRAT OGLASIJO?
—	Največje je zanimanje za
nego obraza, kajti dandanes so
ženske kritične do svojega videza
in urejenosti.
PRIHAJAJO ŽENSKE DO-
LOČENE STAROSTI?
—	Ne, prihajajo ženske vseh
starosti.
SAMO ŽENSKE?
—	Na svoje veselje moram po-
vedati, da prihajajo tudi moški.
Največkrat pridejo zaradi čišče-
nja kože, zaradi velikih aken, pri-
dejo pa tudi po nasvet. Toda
pred leti moški še niso tako ko-
rajžno trkali na naše duri, sedaj
pa predsodek, da je kozmetični
salon namenjen izključno žen-
skam, izginja.
KAJ NAJ VSAKA ŽENSKA
NAPRAVI ZA SVOJO VSAKO-
DNEVNO NEGO OBRAZA?
— Ko ženska ve, kakšne vrste
kožo ima in katere pripomočke
sme, glede na tip kože, upora-
bljati, naj si sleherni dan čisti
obraz s čistilnim mlekom, potlej
nanese dnevno oziroma nočno
kremo in po želji make-up. To
smejo storiti same, globinsko
masažo pa sme izvajati le stro-
kovnjak. K urejenosti pa seveda
sodi še redno umivanje telesa,
saj ni nobenega učinka, če še ta-
ko drage in dobre kozmetične
pripomočke nanašamo na neu-
mito kožo.
PA VSAKODNEVNA NEGA
MOŠKEGA?
—	Zopet osebna higiena in
umivanje telesa, ko ne gre pre-
zreti niti vode niti blagega rnila
niti zobne paste. Po britju naj
moški uporablja kremo; odsvetu-
jem uporabo premočnih losjo-
nov, ki kožo izsušijo. Tudi moški
naj si kožo najprej očisti s čistil-
nim mlekom, jo splakne z mla-
čno vodo in nanese ustrezno kre-
mo (dnevno, nočno).
ČEMU NAJ SE IZOGIBA-
MO, KO HOČEMO BITI SA-
ME SVOJE KOZMETIČAR-
KE?
—	Odsvetovala bi peeling aH
površinsko čiščenje, ker se pri
tem koža vleče in razvleče, od-
svetovala bi tudi stiskanje mozo-
ljev, ker jih često nepravilno iz-
stiskavamo, in odsvetovala bi
uporabo krem, za katere nismo
prepričani, da so primerne za na-
šo kožo.
KAKO POGOSTO NAJ BI
PRIHAJALI V KOZMETIČNI
SALON?
Priporočljivo je obiskati koz-
metičarko vsakih trideset dni,
odvisno od tega kakšna nega se
opravlja. Masaže, ki so dobro-
dejne za ten, prožnost in glad-
kost kože, pa naj bodo pogostej-
še.
KAJ POMENI IZRAZ PO-
MLADANSKO ČIŠČENJE
KOŽE OBRAZA?
To pomeni kožo površinsko či-
stiti (peeling), globinsko čistiti
(izstiskanje ogrcev), jo hraniti
(masaža) in ji privoščiti masko.
Po turobnih zimskih mesecih si
naša koža to prav gotovo zasluži,
celo nujno potrebuje pomladan-
sko čiščenje.
PREVENTIVA PRED AID-
SOM?
—	Zaščitni ukrepi so obvezni
tako za kozmetičarko kot za
stranko. V našem kozmetičnem
salonu imamo sterilizator, kamor
dajemo instrumente, očiščene s
čistilnim alkoholom. Uporablja-
mo tudi kirurške'rokavice in pri
pedikuri masko.
SE TUDI KOZMETIČARKA
DODATNO IN STALNO IZO-
BRAŽUJE?
—	Seveda, saj tako kot medici-
na tudi kozmetika nenehno na-
preduje. Znanje si širimo s po-
močjo seminarjev in revij, pred-
vsem nemških in italijanskih; to
pa pomeni, da pogrešamo doma-
čo revialno literaturo.
Upamo, da bodo nasveti koz-
metičarke Silve komu koristili,
ali ga celo prepričali, da se neha
»igrati« pametnega poznavalca
kozmetike, zato se raje kdaj ogla-
site pri naši sogovornici Silvi Za-
goršek v salonu Vere Nahberger.
Njen prijazni nasmeh in prijazne
besede bodo vnesle -v vas samo-
zaupanje in morda pometle s tra-
dicionalnim mačehovskim in ne-
pravilnim odnosom do kozmeti-
ke.
Tekst: Sonja Votolen
Silva Zagoršek
Pomlad, ki smo jo pričakovali
z velikim upom, z njo pa maj,
mesec prebujanja cvetja in vese-
lja, je prišla; z njo pa je prišla v
naš kolektiv tudi bol, saj smo ta-
ko nepričakovano kar naenkrat
izgubili dva sodelavca, Borisa
Veisbaherja in Josipa Križanca.
Oba sta uživala ugled in zaupa-
nje v kolektivu zaradi svojega
prizadevanja pri izvrševanju za-
danih nalog.
Josip je bil doma iz sosednje
Hrvatske. Naš največji obrat je v
KS Cirkulane, ki meji na sosed-
njo Hrvatsko, tako da se v tem
kolektivu oblikujeta bratstvo in
enotnost. Josip je bil zaposlen v
našem kolektivu od začetka leta
1981. Hitro se je znašel v novem
okolju, predvsem pa v prototipni
delavnici. V petek proti drugi uri
smo se dogovorili, da ga pošlje-
mo poleg drugih v Beograd z na-
logo, da pripravijo eksponate za
sejem tehnike. Nalogo je opravil,
toda domov se ni več vrnil, ker
mu je daleč od doma ugasnilo
mlado življenje. Z njegovim pre-
hitrim odhodom je nastala v ko-
lektivu velika žalost.
Boris se je zaposlil v naši DO
v lanskem juliju. Lahko bi rekli,
da je našel v našem kolektivu se-
be in pravo.delo. Bil je razgiban,
želel si je potovanj in spoznati
domovino. Bil je eden tistih de-
lavcev, ki hitro dojemajo naloge,
bil jih je pripravljen tudi izpol-
njevati. V četrtek je delal nekje
na gradbišču v Mariboru, v petek
je že delal pri izboljšavah na
gradbišču v Ptuju in že je bil pri-
pravljen za potovanje v Beograd.
Zaradi njegove mladosti in delo-
vne zagnanosti smo izgubili zelo
obetajočega strokovnjaka.
Če strnemo v nekaj besedah:
oba sta bila dobra delavca in do
bra mladinca.
Vest o tragični prometni nesre-
či, ki se je zgodila 14. maja pred
Slavonskim Brodom, nam je za-
senčila-naš pogled v prihodnost.
Posloviti smo se morali v žalosti,
a z obljubo, da bomo nadaljevali
vsa njuna dela ter tako počastili
spomin na člana kolektiva Bori-
sa in Josipa.
Kolektiv HI KO
»OLGE MEGLIČ«
Josip Križanec
Boris Veisbaher
Dokup let
Po členih od 159 do 162 zakona o invalidskem
in pokojninskem zavarovanju imajo kmetje — za-
varovanci do konca leta 1988 pravico dokupa let
za pokojnino. Kmet, ki je vedno delal le na kmetiji
in bil kot tak zavarovan po zakonu o starostnem
zavarovanju kmetov od 1. 1. 1972 do 31. 12. 1983,
ima priznanih 12 let pokojninske dobe, in če se je
potem od I. 1. 1984 pokojninsko in invalidsko za-
varoval po I. zavarovalnem razredu, ima do konca
leta 1988 skupaj 17 let pokojninske dobe. Torej
mu manjkajo še 3 leta do 20 let, da bi pri starosti
60 let moški (55 let ženske) lahko I. 1. 1989 vložil
prošnjo za pokojnino.
Letos je potrebno plačati za eno dokupljeno le-
to 920.000 din, torej za tri leta 2,760.000 din. V tem
primeru bi od 1. I. 1989 prejemal mesečno pokoj-
nino I. zavarovalnega razreda okrog 42.000 din,
t. j. letno 500.000 din, v treh letih 1,500.000 din.
Tako bi pet let prejemal le svoj vplačani denar.
Sedaj pa primerjajmo z drugim računom.
Če 1. 1. 1989 vložimo v banko 2,760.000 din, do-
bimo na vezano vlogo nad tri mesece 100% obre-
sti. Torej 31. 12. 1989 h glavnici prištejemo—pripi-
šemo 2,760.000 obresti in imamo 5,520.000 dfn. Ce
to vsoto vežemo dalje na 100%, bomo imeli na
banki 31. 12. 1990 5,520.000 din -I- 5,520.000 obre-
sti — skupaj 11,040.000 din. Če pa to vsoto veže-
mo naprej, bomo 31. 12. 1991 imeli na bančnem
računu po treh letih 22,080.000 din.
Mislim, da komentar ni potreben.
Razočarani kmet
14. nadaljevanje
6.	4. 1945. Na TV-13 so prišli trije Ukrajinci iz Mariborske koče.
Prostovoljno so oddali orožje in izjavjji, da so se voljni predati vsi v
Mariborski koči nastanjeni Ukrajinci. Dogovorjena je bila izvedba
predaje. Vsi dezerterji naj bi prišli na dogovorjeno mesto, tam odložili
orožje, nato pa se umaknili in prek civilista vzdrževali zvezo s partiza-
ni. Tudi jaz sem šel s svojimi tovariši k sprejemu teh »bratov«. V du-
hu smo si že delili brzostrelke, pištole, bombe. Iz neznanega razloga
pa Ukrajincev ni bilo na dogovorjeno mesto. Morda so le na zvijačni
način hoteli točno izvedeti, kje so partizanske postojanke. Ti izdajalci
in švabski sluge so vsega zmožni.
7.	4. 1945. Rdečearmejci prodirajo vedno bliže in bliže. Čuje se
grmenje topov in petje Stalinovih orgel. Po še nepotrjenih vesteh so
ruski tanki 5 km pred Ptujem. Iz srca pozdravljeni, naši prijatelji!
8.	4. 1945. Razširi se govorica, da so sinoči švabi pri Streharju
»ujeli« dva naša kurirja. Da se izognemo morebitnim neprijetnostim
in da se PregI ne bo razpočil od strahu, se umaknemo v gozd. Posluša-
mo orglanje vojaških instrumentov in v srcih kličemo: »O, pridite,
pridite, prinašalci svobode in resnice!« Ves teden sem v nahrbtniku
hranil klobaso in domačo salamo. Nahrbtnik sem imel spravljen v
preši. Ko sem davi prišel ponj in z veseljem segel vanj, sem otipal le
perilo in odejo. Klobase sem zaman iskal. Sumim, da si je pes »orga-
niziral« meni namenjen priboljšek. Pač pa so danes prišli kadilci na
svoj račun. Poročnik Stane se je izkazal vreden svojega partizanskega
imena -Gangster«, saj je skupno s tov. Jožetom in Srečkom napadel
avto hrvaškega konzula. Plen je bil odličen. Poleg drugih stvari so bile
v avtomobilu polne vreče hrvaških cigaret.
9.	4. 1945. Kažejo se že vsi znaki razsula toliko hvalisane švabske
vojske. Število dezerterjev se množi. Tudi Ukrajinci bi radi šli v parti-
zane. Danes jih je prišlo 11 iz Mariborske koče. Prinesli so tri mitra-
Ijeze, nekaj pištol, bombe in puške. Vse orožje je dobila postaja TV, ki
je prva prišla z njim v stik.
10.	4. 1945. Tevejevci so nam odstopili »šareč«. To ti je orožje!
Takoj smo ga preizkusili in ob njegovem reglanju je rastel naš pogum.
Naj le pridejo švabi in občutili bodo, da tudi mi znamo streljati.
11.	4. 1945. Javljeno nam je, da gredo proti naši postojanki švabi.
Po sosednjem hribu navzdol se pomikata dve postavi.Tov. Tim s svo-
jim daljnogledom »nesporno« ugotovi, da sta švabska vojaka. Sedaj,
ko imamo MG-42, ni več »kupljanja«! Torej na položaj! Nestrpno
pričakujemo »goste« in Švaba, kot da nas ne opazita, gresta narav-
nost proti nam. Sedaj sta že v dolini, prekoračila ^ta potok in gresta
navkreber. Prišla sta iza ovinka. Tov. Cigo jima je najbližji. Junaško
odpne puško in zavpije: »Halt! Hande hoch!« »Od kdaj pa slovenski
partizan ustavlja partizana po švabski?« mu odgovori eden od prišle-
cev. Debelo pogledamo in vidimo, da sta v švabsko uniformo obleče-
na prišleca naša partizana tovariša iz okrožne zaščite.
12.	4. 1945. Danes je 7 mesecev, odkar sem pobegnil iz graškega
Arbeitsamta in stopil med partizane. V tej dobi sem doživel marsikaj.
Izgubil sem dobre tovariše, dostikrat sem »kupljal«, nekolikokratmi
je bila že smrt za petami. Vendar sem bil ves čas odet s plaščem »sre-
če«.
13 .4. 1945.Krasni pomladanski dnevi so. Razcveteli so se travni-
ki, ozeleneli gozdovi, metuljčki plešejo od cvetke do cvetke, ptički se
ženijo in pojejo, ljudje pa se sovražijo in ugibajo. In pravijo, daje člo-
vek krona stvarstva, pametno bitje?.
14. 4. 1945. Naši so napravili akcijo in pripeljali dva .ojaška ko-
nja. Posebno eden je reprezentant današnje skrahirane švabske voj-
ske: suh je, vsa rebra se mu vidijo, komaj se drži na nogah in sestra-
dan je kot ujetnik v nemškem lagerju.
» 15 .4. 1945. Švabi zapuščajo pohorske postojanke. Odšli so iz
Mariborske koče in so jo potem tevejevci zažgali. Tudi Šmarje so za-
pustili. Pač pa jih je še vedno dovolj v Framu. Tam še vedno straši zli
duh - Huber.
16. 4. 1945. Tov. politkomisar Mirko mi je sporočil, da namerava
večja skupina švabskih vojakov iz hočke postojanke dezertirati k par-
tizanom. Baje bodo prinesli večje količine orožja in municije. Povabil
me je, da se s svojimi fanti udeležim sprejema. Šli smo. Pot je bila
dolga. Zaradi pomanjkljive organizacije se s švabi sploh nismo sešli.
Naši fantje so se vrnili na postojanko, jaz pa sem ostal v neki vasi nad
Hočami z namenom, da skupno s tov. Mirkom organiziram sprejem
dezerterjev.
17 .4. 1945. Dopoldne sva imela s tov. Mirkom javko s švabskim
podoficirjem, ki organizira pobeg. Ves dan sem skupno z omenjenim
tovarišem preležal v bunkerju. Ves čas pa sva bila kot na iglah,kajti
bunker je čisto blizu hiš in skrajno slabo maskiran. Po tem terenu
vsak dan patrolirajo vojaške patrole. Neprestano puškarjenje in mi-
traljiranje v najini bližini nama je žrlo živce. Tesno nama je postalo
pri srcu, ko sva čula glasove wehrmannov, ki so pri hiši,oddaIjeni ka-
kih 30 m od bunkerja, lovili nekega obveznika za Volkssturm.
18. 4. 1945. Kar oddahnil sem se, ko sva sinoči zapustila bunker
in se pridružila tovarišem. Spali smo na senu. Ponoči je nek novomo-
biliziranec pobegnil. Zaradi tega smo ob. 4. uri zjutraj krenili v šumo.
Proti poldnevu kar iznenada zapoje v naši neposredni bližini brzo-
strelka in zapresketajo puške. Med novinci nastane panika. Porazgu-
bimo se. Šele proti večeru se približamo hišam. Pri neki Dunajčanki,
ki si je prišla na Pohorje mirit živce, napraviva s tov. Mirkom »vljud-
nostni obisk«. Poslušala sva radio in skušala pomirjevalno vplivati na
prestrašeno žensko, ki je hitela zatrjevati, da so Avstrijci, posebno pa
Dunajčani dobri ljudje. Povedal sem ji svoje mnenje o teh »dobrih«
ljudeh, ki bi za svojo osvoboditev lahko mnogo več pripomogli.
19 .4. 1945. Ob 4. uri zjutraj smo krenili na pot. Švabom se pobeg
zaradi »tehničnih ovir« ni posrečil. Jezil sem se nad ponesrečeno ek-
spedicijo. Računal sem, da se bom vračal z brzostrelko in močno pi-
štolo. Delal sem račune brez krčmarja. Na TV-13 pa me je čakala sre-
ča. Kurirji so pripeljali nove švabske dezerterje, ki so poleg drugega
orožja prinesli tudi pištole. Tov. Mirko mi je dal belgijanko 9 mm.
20.4. 1945. Na našem sektorju vlada živahnost. Pojavile so se pa-
trole in obveščevalci naše XIIL brigade, ki je nad Slovensko Bistrico.
Bližina naših borcev je vlila tudi nam korajžo, da bi kar jurišali nad
švabe. No, sedaj sem tudi jaz oborožen partizan. Poleg dveh imam tu-
di brzostrelko.
Konec prihodnjič
tednik - '988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Več o vsakdanjih težavah kot
o zakonih
Ormožani so pred Ptujčani
končali javno razpravo o spre-
niembah obrtnega zakona, zako-
na o davkih občanov ter statuta
Zveze obrtnih združenj Sloveni-
je. O njih so razpravljali v izvršil-
nem odboru. Ta je v celoti sogla-
šal s pripombami, ki jih je na
omenjena dokumenta dala stro-
kovna služba Zveze obrtnih
združenj Slovenije. Ormoški obr-
tniki so, mnenja, da so spremem-
be preveč idealne, da bi jih v
praksi tudi uresničili. Glede na
vedno težje pogoje gospodarje-
nja in delo v družbeni nadgrad-
nji je povsem na dlani, da bodo
obrtni in kmetijski dejavnosti,
kjer je še dovolj denarja, še na-
prej jemali.
Ptujski obrtniki so javno raz-
pravo končali s skupno sejo izvr-
šilnega odbora Združenja in od-
bora za drobno gospodarstvo pri
občinskem izvršnem svetu. S
spremembami obrtnega zakona v
glavnem soglašajo, več pripomb
pa imajo na spremembe zakona
o davkih občanov. Kljub temu
da naj bi največ razpravljali o
spremembah obeh zakonov, ki
so bojda revolucionarne, če bo-
do uresničene, je bilo največ raz-
prav okrog tega, da kljub oblju-
bam za obrtnike še vedno ne bo
dolžniško-upniškega razmerja;
vprašanje pa je tudi, kdaj bo uki-
njen davek na reprodukcijski
material.
V tem trenutku ptujske obrtni-
ke najbolj žulijo akontacije. Ne-
kateri zatrjujejo, da so previsoke
glede na zdajšnje pogoje prido-
bivanja dohodka. Obrtniki tudi
pravijo, da so prispevki previso-
ki, saj dosegajo že milijardne
zneske, pri tem pa ne gre niti en
dinar za posodobitev obratoval-
nice. Poleg tega predlagajo, da bi
v bodoče plačevali prispevke od
svojih osebnih dohodkov mese-
čno in ne več za tri mesece kot
doslej.
Pri predstavniku občinskega
komiteja za družbenoekonomski
razvoj in planiranje SO Ptuj so
iskali še informacije o tem, kdo
bo v bodoče v izvršnem svetu od-
govarjal za drobno gospodar-
stvo. Nezadovoljni so tudi zaradi
tega, ker niso uspeli s predlo-
gom, da bi imeli v tem organu
svojega predstavnika. Ptujski iz-
vršni svet je namreč sestavljen iz
samih profesionalnih članov za
razliko od ormoškega, kjer imajo
obrtniki že drugi mandat svojega
predstavnika.
Krizni časi se odražajo tudi v
delu obrtništva. Naročil je iz me-
seca v mesec manj. Zato.se obr-
tniki upravičeno sprašujejo, kdo
bo reševal njih, ko na drugi stra-
ni združeno delo znamo reševati.
F.na možnost naj bi bil sicer
sklad za razvoj drobnega gospo-
darstva v občini, a so gospodar-
stvo in obrtniki zaenkrat proti
njegovi ustanovitvi. Obrtniki
pravijo, da so za takšen sklad, ki
bo pomagal obstoječim obrtni-
kom. Za nove naj poskrbijo v
drugih organih. Tako bi na pri-
mer naj zdomcem omogočili na-
kup zemljišča prek občinskega
natečaja in podobno.
MG
Povezovanje mimo
formalnih poti
v ptujski bolnišnici so se 20. maja
prvič srečali mariborski in ptujski in-
ternisti. Pobudo za srečanje je dal dr.
Ivo Soda, vodja ptujskega internega
oddelka. V svojem pozdravnem govo-
ru je med drugim poudaril nujnost
strokovnega povezovanja med oddel-
koma, ki ju loči le 25 kilometrov, ude-
ležbe na skupnih strokovnih posveto-
vanjih in izmenjave izkušenj.
Na ptujskem internem oddelku je
zaposlenih sedem internistov, kar je
glede na potrebe še vedno premalo.
Le-ti so v večni stiski s časom, zaradi
tega tudi ne morejo s stroko naprej;
še najhuje pa je, da se oddaljujejo od
bolnikov na oddelku. Kljub navide-
zni majhnosti se intemi oddelek po
najboljših močeh približuje stroki.
Med prvimi v Sloveniji je pričel z ga-
stroskopijami; do maja letos jih je bi-
lo že 13.639.
V imenu Mariborčanov seje oglasil
primarij dr. Ivo Mihev. Zahvalil se je
za povabilo. Povedal je, da so z vese-
ljem prišli, ker se zavedajo, da lahko
drug drugemu pomagajo. Na mari-
borskem internem oddelku dela 32
internistov, kar je že skoraj pol bata-
ljona, pa jim kljub temu ne uspe
zmanjšati čakalne dobe. Dr. Ivo Mi-
hev je poudaril, da dajejo veliko po-
zornost strokovnemu izpopolnjeva-
nju. Devet zdravnikov je trenutno na
specializaciji. Gre za izredno ambici-
ozne mlade ljudi, zato ima oddelek
lepo bodočnost.
Glede sodelovanja s ptujskim inter-
nim oddelkom je dejal, da bo najbolj-
še, če se bodo povezovali po special-
nostih. Takšno sodelovanje bo v prid
stroki in bolniku. Nobena druga obli-
ka ne bo uspešna.
Dr. Lojze Arko, vodja bolnišnice,
je predstavil dosedanje sodelovanje
med ptujsko in mariborsko bolnišni-
co. Na vodstveni ravni je le-to dobro
razvito. Bodočnost pa je v povezova-
nju posameznih strok. Tako naj bi se
že v kratkem srečali ginekologi, kirur-
gi in zdravniki drugih strok.
Dr. Janez Mršek, strokovni pomoč-
nik direktorja Zdravstvenega centra
dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj, je zaže-
lel, da bi takšna srečanja organizirali
večkrat in da bi uspela.
Ptujski in mariborski internisti so
prvo srečanje končali z ogledom ne-
katerih ptujskih znamenitosti.
MG
V vrtu
Letošnja mila zima je neugod-
no vplivala, na strukturno stanje
zemlje. Ker tla niso premrznila, s
čimer bi dobila grudičasto-mrvi-
často strukturo, so sedaj zbita, iz-
redno težka za obdelavo' s tem
pa so postala izredno kapilarna
in po njih se čezmerno izsušuje-
jo. Zadnje dni, ko je prevladova-
lo sušno in vetrovno vreme brez
padavin, moramo že poskrbeti za
vrtne posevke in jih oskrbeti z
vodo. Bolj so tla rahla, mrvičasta
in bogata s humusom, večjo ka-
paciteto za zadrževanje talne vla-
ge imajo in manj v njih rastline
trpijo zaradi suše, če ni rednih
padavin.
Za vlago v tleh skrbimo na dva
načina: z redno plitvo obdelavo
tal, ko pri kultiviranju, okopava-
nju, rahljanju ali drugi obliki ob-
delave prekinjamo kapilare, po
katerih izhlapeva vlaga, in uniču-
jemo hkrati plevel, ki prav tako
odvzema iz tal izredno velike ko-
ličina talne vode. Sicer pa mora-
mo vrtnice redno zalivati ali na-
makati. O zalivanju vrtnin je v
nasvetih o opravilih v vrtu že bil
govor, vendar ne bo odveč, če v
teh dneh, ko se ponovno kaže
potreba po zalivanju, opozorimo
na nekaj napak, ki jih često stori-
mo pri tem opravilu. Spomladi
in jeseni, ko so noči še sorazmer-
no hladne, zalivamo le v jutra-
njih urah, poleti pa v večernih.
Zalivajte vedno s postano vodo;
če pa že hočemo škropiti s svežo
vodo iz vodovoda, čeprav to ni v
nobenem primeru priporočljivo,
pa namestimo na cevi takšne raz-
pršilce, ki bodo pršili v zrak ra-
hle kapljice, te pa bodo v pro-
stem padu skozi ozračje nekoliko
ogrete padle na tla, ne da bi ob
tem izprale in zbile zemljo. Ni-
koli ne škropimo s pritiskom ali
curkom po rastlinah, pa tudi po
tleh ne. Ce je le mogoče, se izo-
gnimo orositvi rastlin, ker jih
hladna voda šokira, pa tudi raz-
voj rastlinskih bolezni je večji in
ugodnejši. Priporočljivo je na-
makanje tal, ko tla prepojimo
vsakih sedem ali deset dni z 10
litri vode na kvadratni meter, kar
je za vse rastlinje najprimernejši
način oskrbe z vlago. Pomnimo,
da z nepremišljenim zalivanjem
lahko rastlinam povzročimo več
škode kot pa koristi.
V ZELENJAVNEM VRTU je
sedaj v največjem razmahu saje-
nje paradižnikovih sadik. Ko ku-
'pujemo sadike paradižnika, izbe-
remo nižje in močne, če pa smo
že dobili pretegjene, jih položi-
mo poševno v izkopan jarek, ta-
ko da bo steblo do listov zasipa-
no z rahlo zemljo. Iz stebla bodo
pognale nadomestne korenine,
kar pripomore k boljši rasti para-
dižnika, Česen in čebulo poškro-
pimo proti plesni z ustreznim
fungicidom, ki smo mu dodali
sredtvo za lepljenje. Samo zdra-
ve rastline lahko obvarujemo
pred boleznijo. Ko bo plesen že
napadla rastline, bo škropljenje
prepozno.
V OKRASNEM VRTU je se-
daj v najbujnejši rasti nasad vr-
tnic. Ker vrtnice z veliko listne
površine potrebujejo mnogo vla-
ge, jih moramo redno oskrbovati
z vodo. Nasad natapljamo, izogi-
bajmo pa se škropljenju z vodo
neposredno na list, ker so vrtnice
izredno občutljive za glivične bo-
lezni: listno pegavost in plesen.
Vrtnice, zlasti vršičke, pa napa-
dejo tudi rastlinski škodljivci —
zelene listne uši. Plesen zatiramo
s cuparenom v 0,5-odstotni kon-
centraciji, listno pegavost pa bo-
mo preprečili z 0,2-odstotnim an-
tracolom ali dithanom M 45. Li-
stne uši zatiramo z 0,1-odstotnim
metasystoxom, folimatom ali ac-
telicom. Da pa nam bodo vrtnice
še bogateje cvetele, dodajmo
škropivu še listno hranivo bayfo-
lan. Sicer pa v nasadu vrtnic kot
v drugem delu vrta redno odstra-
njujemo plevel, še posebej po-
zorni pa moramo biti na slakove
poganjke. Odstranjujemo tudi
koreninske izrastke podlage vr-
tnic šipka tako, da jih odkoplje-
mo in pri koreninski zasnovi
odrežemo.
V SADNEM VRTU že nasto-
pa čas za pinciranje in pletje
mladih poganjakov, zlasti pri
mladem sadnem drevju. Mlade
poganjke, ki ne bodo namenjeni
nadaljnjemu oblikovanju dreve-
sne krošnje niti za rodni les, za
tretjim listom pinciramo. Odščip-
nemo mu rastni vršiček, da rast
preneha, listi pa naprej asimilira-
jo. Odstranimo izrastke po de-
blu, pa tudi tiste, ki izhajajo iz
koreninskega vratu tako, da jih
odrežemo z ostrim rezilom, saj bi
z odtrgovanjem povzročili sadne-
mu drevesu prevelike rane. '
Miran Glušič, ing. agr.
PREDSTAVUAMO VAM
35 let ansambla bratov Avsenik
Letošnje leto znameniti ansambel bratov Avsenik slavi 35 let dela
in igranja. Ansambel, ki je v svet ponesel domače zvene,, pri tem pa ostal
izredno priljubljen tudi doma, bo ta jubilej proslavil s številnimi enaki-
mi koncerti po slovenskih krajih. V Ptuju bodo Avseniki nastopili 30.
junija.
»Avsenikov ansambel-je po-
jem slovenske uspešnosti, delav-
nosti in ljubezni do glasbe,« je
ob jubileju pred petimi leti dejal
dr. Matjaž Kmecl. Bojan Adamič
pa je miseUnadaljeval: »Njihova
velika zasluga je, da so našo na-
rodnozabavno glasbo ponesli v
svet.«
Fantje izpod Robleka so v 35
letih ustvarili značilni zven na-
rodnozabavne glasbe in ničkoli-
kokrat potrdili, da njihovi nape-
vi kljubujejo tako času kot mod-
nim muham in okusu množic.
Kot začetniki te glasbe so jo po-
nesli v svet in postali pravi zašči-
tni znak za narodnozabavno, slo-
vensko glasbo .. . Avsenikove
note danes igra tisoče ansam-
blov, igra ga znameniti Herbert
von Karajan, pojo ga na vseh
straneh sveta, kar je samo še
eden iz množice dokazov o pri-
ljubljenosti skupine, kije zaorala
ledino slovenske narodnozaba-
vne glasbe in sprožila plaz pos-
nemalcev tako doma kot po sve-
tu. ■
Fenomen bratov Vilka in Slav-
ka Avsenika je v teh letih ustvaril
preko'800 tipičnih Avsenikovih
melodij, ki so posnete na 108
gramofonskih ploščah in v zad-
njem obdobju tudi na kasetah.
Velika večina je že ponarodela in
pomeni klasiko za to zvrst glas-
be. Avseniki so prejeli za svoje
viže in na.stope vrsto najimenit-
nejših priznanj, 33 zlatih plošč,
eno platinasto in eno malo dia-
mantno ploščo, s katerimi so
glasbene založbe nagrajevale
prodajno uspešnost njihovih
programov, pa tudi zlatega leva
Radia Luxemburg za polko Na
Golici in glasbenega oskarja,
najuglednejše priznanje glasbe-
nikov stare celine. S svojimi viža-
mi so prekrižarili domala vso Ev-
ropo, dvakrat obiskali rojake v
Združenih državah Amerike in v
Kanadi, gostovali širom Sloveni-
je in na 8000 nastopih po turne-
jah prevozili poldrugi milijon ki-
lometrov. Večkrat pa so bili po-
vabljeni, da so igrali maršalu Ti-
tu in njegovim visokim gostom.
Kako so nastali Avseniki?
Rojstvo ansambla sega v leto
1953, ko se je Slavko Avsenik na
pobudo starejšega brata Vilka,
tedaj že člana plesnega orkestra
ljubljanskega radia, podal iz rod-
nih Begunj na Gorenjskem na ra-
dijsko avdicijo in jo tudi uspešno
opravil. Nedolgo zatem je Slav-
ko osnoval instrumentalni trio,
še isto leto pa tudi »Gorenjski
kvartet«, ki je kmalu prerasel v
»Kvintet bratov Avsenik«. V na-
slednjem letu se je značilni in-
strumentalni zasedbi pridružil še
pevski duet Franc Koren — Dani-
ca Filipič in rojena je bila zased-
ba, ki je zaorala ledino slovenski
narodnozabavni glasbi.
Janez .Martine je na tiskovni
konferenci ob jubileju povedal:
»Ljudje so opazili izredno kvali-
teto harmonikarja Slavka Avse-
nika, njegov posluh za ljudsko
muziko. V plesnem orkestru lju-
bljanskega radia so se našli fan-
tje in se odločili za svojo glasbe-
no pot, v slogu, ki sta ga zasno-
vala Vilko in Slavko Avsenik.
Njihove skladbe so prvenci, kla-
sika v glasbi, ki bo prej ali slej
ponarodela. Iz kvarteta je nastal
kvintet, kije ustvaril slog alpskih
dežel: Slovenije, Avstrije, Švice,
Bavarske; ugotavljamo pa da an-
sambel južno od Sotle ni prodrl.
Avsenikov ansambel ima zaslu-
go, da se je oblikoval zvok. ki ga
posnemajo številni izvajalci, nji-
hova je tudi zasluga za glasbeni
nivo, ki je v tej zvrsti glasbe bi-
stveno višja kot pa v zvrsti popu-
larnega ročka. Še to: ansambel je
vedno težil, da pridobi kvalitetne
glasbenike — instrumentaliste in
pevce ter si prizadeval za izbolj-
šavo zvokovne barve ...«
Vilka Avsenika, duhovnega
vodjo, ki pri ansamblu skrbi še
posebno za tehnični del, smo
vprašali, kako je nastala instru-
mentalna zasedba Avseniko\ega
kvinteta?-»Kvintet je najmanjša
možna zasedba, ki združuje v se-
bi vse elemente, potrebne za širo-
ke, večje zasedbe — tako orke-
stre, godbe na pihala, vokalne
zbore...
Harmoniki je bilo potrebno
dodati širšo zasnovo glasbenega
izraza, sounda. Ker harmonika
in bas že sama zahtevata, da se
priključi še en instrument, je bil
logična posledica tega klarinet,
ker sem ga sam igral. Hkrati je
bilo ob tem treba dodati še mo-
čnejši instrument in tako je bila v
zasedbo instrumentov uvrščena
trobenta kot* naravna razvojna
plat in posledica izraznega glas-
benega iskanja. Po letu dni smo
vključili še kitaro kot ritmično in
harmonsko povezovalen instru-
ment. V prvotni zasedbi namreč
kitara še ni bila potrebna, ker je
imela harmonika spremljavo že- v
sebi. Pokazalo pa se je, da je ki-
tara nuja, in to se je potrdilo v
35-letnem delovanju, saj je kvin-
tet v takšni obliki ostal in se
ohranil ter potrdil. Da je ansam-
bel osnovna celica, zdrava osno-
vna formacija, se vidi po tako
močnem odzivu pri nastajanju
tovrstnih zaseb po Evropi in
Ameriki,« je dejal Vilko Avse-
nik.
Nastajati so začele prve »ve-
čne« melodije in prvih pet
skladb Golica, Spomin, Večer
na Robleku, Z Bohinja in Tam,
kjer murke cveto - so dale za-
metke in usmeritev vseh kasnej-
ših Avsenikovih melodij v izdela-
vi do dovršenosti ...
Golica je postala svetovni hit
in se po številu predvajanj pos-
netkov in izvajanj ansamblov
uvršča v sam evropski vrh, v svo-
jem repertoarju pa jo ima vsak
ansambel; obenem pa se ta
skladba pojavlja v najrazličnej-
ših glasbenih preoblekah in za-
sedbah.
Katere so najpomembnejše pre-
lomnice ansambla?
l.eta 1955 radio Celovec pod-
piše z ansamblom pogodbo za
nastopanje v oddaji > Slovenska
ura«. Dunajčan Fred Kausch
predvaja na bavarskem radiu v
priljubljeni oddaji po željah po-
slušalcev posnetke Avsenikov.
Ansambel imenuje »Muzikantje
iz Oberkraina«, polko »Na Goli-
ci« pa prekrsti v »Trompeten-
Echo«. Telefunken podpiše z an-
samblom pogodbo in na prvi
plošči izideta dve skladbi:
»Trompeten-Echo« (na Golici)
in »Slovvenischer Bauertanz«
(Slovenski kmečki ples). Leta
1956 imajo Avseniki prvi samo-
stojni koncert v Avstriji. Kadar
je večina članov utegnila (obvez-
nosti v plesnem orkestru radia
Ljubljana), je ansambel koncerti-
ral po Jugoslaviji in Avstriji. Na-
stopijo na Brionih za predsedni-
ka Tita in grški kraljevi par. Sle-
di koncertna turneja med sloven-
skimi izseljenci v Franciji. Leta
1957 na bavarskem radiu »Ober-
krainer Quintet« prvič nastopi
»v živo«, z velikim uspehom se
prvič na tujem predstavi duet
Koren-Filipič, izide pa tudi prva
velika plošča. Leta 1958 ansam-
bel prvič nastopi na zahodno-
nemški televiziji v Munchnu, leta
1959 prvič sodelujejo v dveh fil-
mih, imajo prvi samostojni kon-
cert v Zvezni republiki Nemčiji,
ki je razprodan. Leta 1960 s pod-
pisom poklicne pogodbe člani
ansambla stopijo na pot profe-
sionalcev, konec leta pa nastopi-
jo že stotič v Nemčiji. Leta 1961
igrajo Avseniki pred desettisoč-
glavo množico na olimpijskem
stadionu v Berlinu, gostujejo na
turneji po Belgiji in na Nizozem-
skem_j^ Leta 1962 so turneje po
' Franciji in Švici. Družba TEL-
DEC (Telefunken-Decca) posna-
me že stoto skladbo bratov Avse-
nik, ansambel pa prejme Tele-
funknovo »zlato zvezdo«. Leta
1963 so prodrle plošče ansambla
Avsenik v Združene države, Ka-
nado in Avstralijo. 14. maja 1964
so prejeli v Hamburgu prvo zlato
ploščo za prvi milijon prodanih
plošč. 1-eta 1965 imajo tisoči
koncert, od tega jih je bila kar
polovica v Nemčiji. Leta 1966 so
na.stopili v dveh zabavnih odda-
jah - šovih, leta 1967 jim izide
že deseta velika plošča. Za vse
koncerte so imeli dvorane raz-
prodane. Leta 1968 jim v Ntirn-
bergu TELDEC podeli drugo in
tretjo zlato ploščo za drugi in tre-
tji milijon prodanih plošč. Leta
1969 so Avseniki v premočnem
vodstvu v najbolj priljubljeni ra-
dijski oddaji zahodnonemškega
radia »Die lustigen Musikanten«
(Veseli godci), kjer kar 23.000
poslušalcev glasuje za skladbo
»Leb'wohl, mein Schatz« (Zbo-
gom, moj zaklad), ki jo poje Ema
Prodnik. Na Dunaju pa ansam-
bel praznuje tritisoči nastop. Le-
ta 1970 odidejo na enomesečno
turnejo med rojake v ZDA in
Kanado. Za četrti milijon proda-
nih plošč prejmejo v Munchnu
četrto zlato ploščo. Na Teldeco-
vih ploščah je že dvesto Avseni-
kovih melodij. Ansambel se za
nemško tržišče preimenuje v
»Original Oberkraiper Avsenik«
in s tem razčisti zmedo, ki je na-
stajala zaradi invazije ansamblov
s podobnimi imeni. Leta 1971
ansambel posname 25. veliko
ploščo in proda 105.000 izvodov
dvojnega albuma »Zlati zvoki«.
Za peti milijon prodanih plošč
dobijo Avseniki diamantno ploš-
čo, nato pa še šesto zlato. Leta
1972 Avseniki kar osemkrat zma-
gajo v oddaji »Tekmovanje po
notah,« nato pa še dvanajstkrat
zmagajo v nemških narodnoza-
bavnih oddajah, ob koncu leta
pa dobijo še sedmo in osmo zla-
to ploščo. Leta 1973 praznujejo v
Hannovru dvajsetletnico ansam-
bla, za silvestrovo pa na Brdu pri
Kranju igrajo za predsednika Ti-
ta in njegove goste. Leta 1974
ponovijo jubilejni koncert v lju-
bljanski hali Tivoli. Za deveti mi-
lijon prodanih plošč prejmejo
deveto zlato ploščo, za deseti pa
še platinasto. Hkrati jim švicar-
ska in avstrijska podružnica Tel-
deca za milijon prodanih plošč v
vsaki državi podelita po eno zla-
to ploščo, za rekordno prodajo
plošč na domačem trgu pa dobi-
jo zlato ploščo Založbe Helidon
— Obzorja. Od ansambla se po-
slovi Franc Koren, nova člana pa
postaneta Jožica Svete in Alfi Ni-
pič. Za silvestrovo igrajo Avseni-
ki spet za predsednika Tita. Leta
1975 dobijo že štirinajsto zlato
ploščo, sedemnajstkrat zmagajo
na radijskih lestvicah nemškega
radia in postanejo najbolj prilju-
bljena narodnozabavna skupina
nemške tv mreže. V Radovljici
prejme Slavko Avsenik Linharto-
vo plaketo, najvišje občinsko pri-
znanje za kulturo, v Berlinu pa
Oskarja združenja evropskih di-
skografskih hiš za izvirnost, ka-
kovost .in priljubljenost svojih
skladb. V natečaju revije STOP
je ansambel bratov Avsenik iz-
bran za najbolj priljubljeno sku-
pino domače glasbe. Leta 1976
ansambel pri Teldecu prejme 15.
zlato ploščo. Štirideset velikih
plošč z Avsenikovimi napevi vrti-
jo v štiridesetih deželah po Evro-
pi in zunaj nje. Kot najbolj pri-
ljubljen ansambel Avseniki spet
osvojijo Stopovo krošnjo popu-
larnosti. Leta 1977 osvojijo že
osemnajsto zmago v natečaju po-
pularnosti nemškega radia, na-
stopijo na petem srečanju slo-
venskih kulturno-umetniških
skupin iz Zahodne Evrope v
olimpijski dvorani v Munchnu.
Kot gostje predsednika Tita igra-
jo Avseniki na diplomatskem lo-
vu v Karadjordjevu. Leta 1978,
ob 25-letnici ansambla, imajo v
Munchnu jubilejni koncert, na
katerem dobijo za prodajno
uspešnost v zadnjih letih šest zla-
tih plošč. Med obiskom kitajske
državne delegacije igrajo Avseni-
ki za predsednika Tita in njegove
gbste na čelu s predsednikom
Huaguo Fengom. Ob tem poklo-
ni Slavko Avsenik Fengu kom-
plet plošč svojih melodij, ki jih
predstavijo na radiu Peking v
enourni oddaji, posvečeni 29.
novembru, dnevu republike. Le-
ta 1979 prejmejo Avseniki veliko
nagrado ZDF »Wim TTioelke« in
na Dunaju »zlato rožo«, odličje
za največkrat izvajano skupino
na avstrijskih radijskih progra-
mih. Igrajo na otvoritvi l80-me-
trske letalnice v Planici. Slavko
Avsenik je uvrščen v leksikograf-
sko publikacijo »Who is Who?«
Leta 1980 izide 50. plošča z na-
pevi ansambla Avsenik. Švicar-
ska in avstrijska podružnica
družbe K-Tel podelita ansamblu
zlati plošči. Po samostojni oddaji
s celovečernim programom za
ZDF nastopijo Avseniki v silve-
stfski oddaji ljubljanske TV. Le-
ta 1981 prejme Slavko Avsenik
za »Trompeten-Echo« (Na Goli-
ci) »zlatega leva«, zlato medaljo
radia Luxemburg. Sledijo nove
zmage na radijskih in televizij-
skih lestvicah, nastop na »Slo-
venski noči« v Munchnu ter no-
vo zmagoslavje v natečaju popu-
larnosti revije STOP. Leta 1982
obolelo Emo Prodnik zamenja v
pevskem tercetu Jožica Kališnik.
Nastopijo na finalu festivala
»Najlepše pesmi o gorah« pred
tv kamerami v Hannovru, imajo
več samostojnih tv oddaj na
nemški, avstrijski in tudi na do-
mači TV. Pred vstopom v jubilej-
no leto prejmejo Avseniki meda-
ljo Hermann Lons, zlato odličje,
ki jim ga je za njihove nastope
podelil zahodnonemški minister
za kulturo. Leta 1983 prejme na
jubilejnem koncertu ob 30-letnici
na Bledu ansambel red zaslug za
narod s srebrno zvezdo, s kate-
rim ga je odlikovalo predsedstvo
SFRJ... Leta 1985 odide an-
sambel drugič med slovenske ro-
jake v ZDA in Kanado ...
Nadaljevanje prihodnjič
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
26. maj 1988 - tednik
12. krajevni praznik v
Vitomarcih
v spomin na ustanovni sesta-
nek odbora OF, ki je bil 24. maja
1942. leta pri bunkerju ob cesti
Trnovska vas —Vitomarci, praz-
nujejo v krajevni skupnosti Vito-
marci svoj praznik. Osrednja slo-
vesnost je bila minulo soboto v
avli osnovne šole, ko je zbranim
spregovorila predsednica skup-
ščine Milena Cuček in med dru-
gim poudarila, da je potrebno za
dobro delo in sodelovanje kraja-
nov še poglobiti spoštovanje do
ljudi, razviti več dobrih medse-
bojnih človeških odnosov in
usmerjati sile za skupne cilje.
'Predsednik sveta KS Vitomar-
ci Ivan Cuček pa je med drugim
dejal, da kljub prizadevanjem ni
bilo moč realizirati vseh nalog;
največ denarja in truda je bilo
vloženega v posodabljanje in
gramoziranje cest. Lani so z red-
nim in izrednim samoprispev-
kom ter s posebnimi pogodbami
zbrali 47.983.148 dinarjev. Pred-
nostna naloga pa je tudi v letoš-
njem letu gramoziranje cest, ki
so življenjskega pomena za vse
krajane.
Potem ko so sprejeli pionirje v
mladinsko organizacijo in jim iz-
ročili izkaznice, značke in nagelj-
ne, so podelili še krajevna pri-
znanja. Dobili so jih Zdravko
Zoreč, Zveza kulturnih organiza-
cij občine Ptuj in Ferdinand
Ploj. Bronasti znak OF so po
sklepu KK SZDL letos podelili
Antonu Dolinarju, Slavek Hor-
vat in Franc Hrga pa sta ga dobi-
la še iz lanskega leta.
V šoli je bila zanimiva in skrb-
no pripravljena razstava kruha,
peciva in pogač, ki so jo pripra-
vile kmečke žene, člani domače-
ga prosvetnega društva pa so pri-
sotne razveselili še s kulturnim
programom. Zelo skrbno ga je
pripravila Vida Toševa, ki je diri-
girala tudi zboru in tamburaške-
mu orkestru.
Organizatorjem je malce pona-
gajalo hladno vreme, saj je bila
slovesnost predvidena na igrišču
pred šolo. Kljub temu pa so Štir-
je kovači ogreli s svojimi valčki
in polkami. Najbolj »vroče« pa
je bilo ob nagradni igri, v kateri
je Irena Danko iz Novincev za-
dela 51 milijonov (starih) dinar-
jev.
mš
Na slovesnosti je govoril Ivan Cu-
ček, predsednik sveta KS Vito-
marci. (Foto: mš.)
Tudi naši pionirji
na srečanju v Žalcu
Laško, Celje in Žalec so bili v petek in soboto gostitelji treh pri-
reditev slovenskih pionirjev: srečanje mladih zgodovinarjev, republi-
ške pionirske konference in osrednje prireditve ob koncu kurirčkove
pošte. Ta je bila v soboto v Žalcu na športnem igrišču, ki se je za ne-
kaj časa spremenilo v pravo zbirališče mladih iz vse Slovenije.
Na srečanju so bili tudi pionirji iz ptujske in ormoške občine,
skupno 54 šolarjev. Tako so skupno proslavili dan mladosti, strnili
uspehe 15. Jugoslovanskih pionirskih iger, svojo pot pa je končala tu-
di kurirčkova pošta. Pravijo, da je bilo to srečanje tudi manifestacija
vzgoje za mir v svetu, prijateljstva med narodi in ohranjanje tradicij.
Poudarek pa je imelo delo, znanje in ustvarjanje kot pomembne kva-
litete življenja. Poleg slovenskih pionirjev so bile na srečanju tudi de-
legacije pionirjev iz vseh republik in pokrajin ter otroci naših delav-
cev iz tujine.
Pionirji so predali letošnjo kurirčkovo pošto Milanu Kučanu,
predsedniku predsedstva CK ZKS, v programu pa so sodelovali tudi
padalci ptujskega aerokluba.	mš
O gradnji hlevov
Mladinci in krajani Trnovske vasi so skupaj s ptujskimi naravo-
varstveniki pripravili javno tribuno o gradnji hlevov Kmetijskega
kombinata za 1500 pitancev — bikov.
Kot je znano, krajani nasprotujejo gradnji zaradi vep razlogov,
zato so se odločili javno pogovoriti o tem problemu. Tribuna bo da-
nes, 26. maja, ob 18 uri v domu krajanov. Nanjo so povabili predstav-
nike Kmetijskega kombinata. Kmetijske zadruge, ptujskega izvršnega
sveta, republiških in občinskih inšpekcij ter družbenopolitičnih orga-
nizacij.
Iz tez za javno tribuno:
—	predvidena lokacija hlevov je v središču vasi
—	krajani se z lokacijo ne strinjajo
—	hlevi so oddaljeni 50 m od prve stanovanjske hiše, 70 m od os-
novne šole in kulturne dvorane, 100 m od mlina in stanovanjskega
bloka
—	100 do 200 m pa so od njih oddaljeni glavni del naselja, avto-
busna postaja, cerkev, trgovina, sedanja zdravstvena postaja
—	kmetje kooperanti imajo prazne hleve, čakalne doba na pitan-
ce je štiri mesece
—	povečalo se bo število mrčesa, onesnaženje zraka in vode
—	negativni bodo vplivi na krajinski izgled Trnovske vasi.
Javno tribuno so pripravili pod geslom: »Našega kraja nam
predniki niso izročili v dar, temveč v varovanje za naše potomce!«
Vse, ki želijo sodelovati na razpravi, krajani in naravovarstveniki
vabijo danes v Trnovsko vas.	d. 1.
Utrip z Dravskega polja
v današnjem času, ko živimo le še za napredek, se ozrimo tudi
malo v preteklost. Predvsem na naša polja, kjer se »sprehajajo« šte-
vilni traktorji in druga kmetijska mehanizacija. Kako pa je bilo ne-
koč, ko še ni bilo traktorjev in so ledino morali zorati še s konji in le-
senimi plugi? Tega se danes spominjajo le še tisti, ki so nekoč odrasli
na starih kmetijah širom Ptujskega in Dravskega polja. Ti vedo, kak-
šno je bilo nekoč kmečko življenje in kako sladek je bil domači kruh,
ko so ga v roke prijele zgarane, žuljave roke kmeta in domačih.
Kaj pa danes? Živimo iz dneva v dan, kruh, pa tudi vse drugo,
kar potrebujemo za življenje, dobimo v trgovinah. Le da nas tupatam
preseneti kakšna podražitev ali ukrep ZIS. Nekoč so kmeta preseneti-
li vreme, zamujena setev, slabo seme ali če mu je v hlevu poginila ži-
val, ki bi jo potreboval za delo; pri tem mislim na konja. Danes ga ze-
lo redko vidimo na polju. Ptujčani so jih navajeni videti le vprežene v
voz, ki je last Malekovih s Hajdine, pa še ta voz ima moderen napis
trgovskega podjetja MI P. Pa vendar sem med sprehodom po Drav-
skem polju med traktorji opazil tudi kmeta za brano in s konjem na
njivi. Torej iskrice preteklega življenja na podeželju še žive. Kako
<iolgo še? Ali ne bo to le spomin na preteklost?	zb
Danes dan šole
v Stopercah
Tudi Stoperčani so se odločili,
da bodo organizirali svoj DAN
ŠOLE, ki naj bi bil obenem tudi
praznik kraja. Zato so sklenili,
da bodo danes odprli vrata
vsem. Povezali pa so se tudi s hr-
vaško šolo Josip Debeljak iz Ta-
borskega ter tamkajšnje učitelje
in učence povabili na današnje
bratsko srečanje.
Na slovesnosti, ki se bo začela
ob 13. uri in 30 minut, bodo s
svojim programom sodelovali
pionirji pionirskega odreda 4.
TV postaje Stoperce, učenci maj-
šperške osnovne šole ter mladi in
starši iz Stoperc.
mš
Horuk za trgovino in pošto
Po nekajletnem mirovanju so
Cirkovčani spet pljunili v roke in
se odločili za udarniško gradnjo
poslopij za novo samopostrežno
trgovino in pošto. Z betonira-
njem temeljev so začeli 30. apri-
la, v soboto, 21. maja, pa je bilo
na gradbišču, ki je v centru vasi,
prek 80 ljudi. V delovno akcijo
se množično vključujejo tudi
mladi, ki so jih v zadnjem času
spet aktivno vključili v življenje
vasi, organizirali so se tudi gasil-
ci, pohvaliti pa je potrebno še
krajevno postajo Rdečega križa.
Njene članice so poskrbele za
prehrano in tudi sicer pomagale
tam, kjer je bilo potrebno.
Za gradnjo trgovine in pošte
so imenovali dva gradbena od-
bora, ki ju vodita Alojz Draško-
vič in Franc Frangež; predsednik
sveta krajevne skupnosti Cirkov-
ce Janko Celofiga pa nam je med
drugim povedal, da je omenjena
investicija precejšnja obremeni-
tev za kraj in krajane. Zavedajo
pa se, da brez tega trgovine in
pošte ne bodo dobili. Prva bo
imela okrog 400 kvadratnih me-
trov površine, druga pa 290. Za
pošto pravijo, da je prevelika, a
tako zahteva pošta. Trgovino
morajo zgraditi do III. faze, po-
što pa na ključ. Ta zahteva in
sploh odnos pošte do krajanov je
zelo rnačehovski, pravijo Cirkov-
čani. Že to, da so jim določili sa-
mo eno uro za pogovor v Mari-
boru, jim ni bilo všeč, ker ga niso
mogli niti dokončati. Upajo pa
na boljše in razumnejše sodelo-
vanje v prihodnje. Trgovino bo
po 111. fazi prevzel MIP in jo tu-
di dokončal ter opremil.
S posebnimi pogodbami so do
sedaj zbrali okrog 20'milijonov
dinarjev, vsaka družina pa mora
opraviti še od 20 do 30 ur udar-
niškega dela. Gradbeni material
je v glavnem nared, precej lesa
pa so darovali krajani sami.
Predvidevajo, da bo trgovina le-
tos pod streho in da bo končana
III. gradbena faza, za pošto/pa
pravijo, da bi jo radi predali pri-
hodnje leto.
Hkrati pa v krajevni skupnosti
Cirkovce gradijo še trgovino v
Šikolah iz referendumskega pro-
grama. Zanjo so s posebnimi po-
godbami zbrali še 19 milijonov
dinarjev, začeli pa bodo betoni-
rati ploščo. Nezadovoljni pa so z
zahtevami, ki jih postavljajo pri
gradnji, saj menijo, da gradijo
zaklonišče, ne trgovino, in take
pretirane zahteve inšpektorjev
jim gradnjo močno podražujejo.
Sočasno s temi akcijami pa v
krajevni skupnosti deluje še od-
bor za ureditev pokopališča z
mrliško vežico. Vse to priča, da
so bile spremembe v vodstvu KS
uspešne in da tudi tokrat zmagu-
jo solidarnost, skupno delo in
pripravljenost pomagati za boljši
in lepši skuptfi jutri.
mš
Ob udarniški akciji minulo soboto. (Foto: ifiš.)
Referendum
v Juršincih je uspel
Prebivalci krajevne skupnosti Juršinci so tudi to pot dokazali, da
jim ni vseeno, kakšna bo njihova prihodnost, kako bodo živele in de-
lale generacije, ki prihajajo. Kljub temu da je denarja vse manj in da
tudi dosedanje obremenitve niso majhne, so se na nedeljskem refe-
rendumu odločili za novi, izredni 3-letni krajevni samoprispevek, ki
ga bodo namenili za gradnjo prizidka k osnovni šoli, za modernizaci-
jo 5,5 kilometra cest, za ureditev cestne razsvetljave in za druge kraje-
vne potrebe.
Po uradnih podatkih jih je od skupno vpisanih 1549 volilnih
upravičencev prišlo na glasovalna mesta 1355 ali 87,47 odstotka in od
tega glasovalo ZA samoprispevek 65,65 odstotka.
Najbolje so se odrezali v Dragoviču, kjer je bilo kar 79,83 odstot-
ka občanov za izredni krajevni samoprispevek, na glasovalnem mestu
v Sakušaku pa so zabeležili lOO-odstotno udeležbo.
Rezultati kažejo, da je bil referendum dobro pripravljen in da so
se občani Juršincev zavedali pomembnosti svoje odločitve.
Jubilejni praznik
v Vidmu
Deset let je že minilo, kar so se
v Vidmu odločili, da pripravijo
svoj krajevni praznik. To je pri-
ložnost, ko na svečan način pre-
gledajo svoje enoletno delo, oce-
nijo rezultate prizadevanj in se s
priznanji in zahvalami oddolžijo
najdelavnejšim v krajevnem sa
moupravnem in družbenopoliti-
čnem življenju.
Tokratni nosilec praznovanja
je terenska skupnost Videm. Pri-
reditve ob deseterti krajevnem
prazniku se pričnejo to nedeljo s
srečanjem starejših, končajo pa s
slavnostno sejo prihodnjo nede-
ljo.
jš
»Dezinformacijau znanega »užaljenega«
ptujskega »rockerjaci
ODMEV NA NAŠE PISANJE
Po vsebini, ki je bila zapisana v ptujskem
Tedniku v rubriki »Govori se ...« dne 12. ma-
ja 1988, sem ugotovil, da se nanaša direktno
name. S tem sem izzvan na verbalni medijski
dvoboj. Kec nimam kaj izgubiti, bom agre-
sorja poskušal z nekaj udarci degradirati in
uničiti del njegove integritete.
OK ZSMS Ptuj, ki je kot družbenopoliti-
čna organizacija organizirana (upam) po
vseh pravnih zakonih naše družbe, si dovoli,
da se v njenem okviru (ne)dejavnosti in
(ne)delavnosti porajajo konflikti, za katere se
čuti kot »roka pravice«, ohromela in potis-
njena ob rob kulturnemu dogajanju.
Res je da bi v takem tempu, kot smo si ga
zastavili (Rockklub KM), zapravili za prire-
ditve ves svoj denar. Ne mislim denarja OK
ZSMS, ki je le ničevi delež prispevala za te
prireditve, ampak tistega, ki ga je moral vsak
posameznik iz Ročk kluba KM vložiti, da je
bila prireditev sploh mogoča. Torej bom po-
dal dezinformacijo na deziformacijo OK
ZSMS, ki pravi, da ima vse račune in pogod-
be o koncertih in kulturnih dogajanjih v ča-
su, ko je aktivno deloval Ročk klub KM.
Vprašal bi, koliko so dali za freske, ki smo jih
naredili v klubu, da je dobil vsaj malo druga-
čno podobo. Očitno jim je, vseeno, koliko
prostega časa smo morali žrtvovati in koliko
sendvičev pojesti, ko so oni vlekli lepe denar-
ce, saj so tam zaposleni. Nadaljni potek do-
godkov pa je bil naslednji:
Dne 16. januarja 1988: večer drugačne
glasbe s koncertom skupine Masaker iz Mari-
bora.
Izdatki Kluba mladih oziroma OK ZSMS
Ptuj:
—	6.000 din prevozni stroški za skupino
—	14.000 din za zaboj piva
—	10.000 din za dodatno razsvetljavo
—	10.000 din za prevoz opreme
Izdatki Ročk kluba KM:
—	100.000 din ozvočenje, bobni, bas ojače-
valec
—	20.000 din audio oprema za predvajanje
glasbe
—	10.000 din papir za plakate
—	50.000 din tiskanje plakatov
To je le nekaj osnovnih izdatkov, ki naj-
bolj bremenijo individue Ročk kluba KM,
Seveda je še mnogo drugih, ki jih ni vredno
ločeno naštevati, pa vendar pomenijo pri-
majnkljaj tudi v mojem žepu.
Pred prireditvijo smo se dogovorili (uprav-
nik kluba mladih in Ročk klub KM), da bo-
mo denar vstopnine (500 din po osebi) name-
nili za prostor (trafo postajo), ki so ga v tem
času adaptirali. Že med prireditvijo se je zgo-
dilo nekaj povsem nenavadnega. Upravnik jfe
vzel denar kot pokritje stroškov, ki so s to
prireditvijo nastali v blagajni kluba mladih
Ptuj, ki naj bi bil nosilec prireditve. Mi smo
delali in vse organizirali, on (klub mladih)pa
naj bi bil nosilec prireditve. Ta logika mi ni
povsem jasna.
Res ni bilo veliko (okrog 36.000 din), gre
pa za princip. Sprašujem se, kolikšni so bili
izdatki OK ZSMS Ptuj ali Kluba mladih za
to prireditev v primerjavi z izdatki Ročk klu-
ba KM. Že tukaj je odgovor na njihovo de-
zinformacijo v Tedniku dovolj jasen.
Dne 6. februarja 1988: večer drugačne
glasbe (Marjan Ogrinc) in koncert skupine
CZD s Trat.
Izdatki Kluba mladih oziroma OK ZSMS
Ptuj:
—	50.000 din honorar za skupino
—	dnevnice in potni stroški za CZD in
Ogrinca
—	28.000 din za dva zaboja piva
—	100.000 din ozvočenje, bobni, bas ojače-
valec
—	20.000 din audio oprema za predvajanje
glasbe
—	12.000 din za plakate
—	60.000 din tiskanje plakatov
—	15.000 din prevozi opreme -I- benzin
Prihodek od vstopnine je bil cca. 35.000
din. Pokril je približno tretjino izdatkov Klu-
ba mladih. Do sedaj sploh še nisem omenil,
da so v času prireditev prodajali pijačo, ki
pomeni dodatni prihodek Kluba mladih, in
se je njen prispevek upošteval pri izdatkih
druge prireditve. Prireditvi torej nista pov-
zročili nobenega minusa v blagajni Kluba
mladih oziroma OK ZSMS Ptuj.
Poudariti moram, da smo se morali za vsa-
ko prireditev prepirati z upravnikom Kluba
mladih, predvsem okrog finančnih sredstev
in sofinanciranja prireditve. V trenutku, ko
smo želeli postaviti ozvočenje za drugo prire-
ditev, nas je upravnik tako rekoč hotel na-
gnati iz kluba. Dogovorjeni smo bili z njim,
da bomo začeli postavljati opremo (na dan
prireditve) ob 11. uri dopoldan. Priletel je od
nekod (klub je bil odprt), verjetno iz trgovi-
ne, ter nas sredi dela prekinil z besedami:
»Kaj delate tu notri? Spravite se ven. Jaz za-
klepam. Vrnem se ob 15. uri.« S prosjače-
njem smo dosegli, da je ostal Klub mladih
odprt in da smo lahko postavljali opremo ne-
moteno naprej. Nikoli ni bilo sredstev, ki so
namenjena za kulturne prireditve tudi takšne
vrste. Kadar je potrebno nameniti sredstva za
dejavnost, ki si jo izmisli kdo izmed profesio-
nalcev OK ZSMS Ptuj, ni nikoli problema. V
skrajnem primeru lahko o tem odloči tudi en
sam.
Za nadaljnje prireditve smo predložili plan
ter ga tudi ovrednotili. Sklenili smo pogodbo
s skupinami For'b For in Zonac iz Ljubljane,
Mariom Marzidovškom iz Slov. Bistrice in
Markom Brecljem iz Kopra, pa iz tega ni bilo
nič. Že od 7. 2. 1988 dalje pa vse do 24.2 1988
smo se morali sliniti na OK ZSMS. Prosili
smo za denar. Ko so uvideli, da jim v bistvu
ta prireditev prinaša denar (črna prodaja pi-
jače v klubu), so nam odobrili 400.000 din za
naslednjo prireditev. Sedaj pa smo mi (Ročk
klub KM) rekli odločen NE. S sleparji se ne
bomo več ukvarjali. Ce mislijo, da ne znamo
delati, se varajo. V tem času bi bila v Ptuju že
prava alternativna scena. Kaj pa je zdaj? V
klubu igrajo namizni tenis,gledajo televizijo,
včasih ob sobotah (kot »nadaljevanje naše
dejavnosti«) igrajo povprečne ročk skupine i
la Dinamit, ki jim je osnovni cilj denar, za
katerega pa od takrat dalje (prenehanje delo-
vanja Ročk kluba KM) ni problema. Ne vem,
kakšna je finančna stiska Kluba mladih Ptuj,
če pa kar razsipavajo z denarjem. Milijoni
kar dežujejo iz blagajne, pa od takrat dalje
nisem nič slišal o pomanjkanju.
Res je, da smo se pogovarjali o nadaljnem
sodelovanju (Ročk Klub KM naj bi bil le no-
silec programa tovrstnih prireditev, ne pa tu-
di organizator, kot je bilo do sedaj), vendar
se ne bomo pogovarjali o programu z ljudmi,
ki nimajo osnovne predstave o subkulturl.
Lahko nas prosijo, ali želimo biti njihov
»idejni vodja«, ne pa da smo cunja, ki le jim
ob vsakem storjenem koraku prepleta med
nogami.
• ■	Ročk klub KM
tednik
— 26. maj 1988
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7
Koliko izjem potrjuje
pravilo
Prejeli smo kritična opozorila, da se zakonsko določilo o sloven-
ščini v javnosti izpolnjuje nedosledno. Njihov skupni imenovalec je
film. Povzemimo vsebino pisem:
Andrej P. je decembra lani gledal film Vod smrti, ki je bil dalj ča-
sa na sporedu, vendar je bil v Tržiču kljub temu podnaslovljen v srbo-
hrvaščini, nedaleč proč — v Kranju — pa v slovenščini. Citiramo ko-
nec pisma: »Ali smo res prišli tako daleč, da nekdo ocenjuje, v kate-
rem kraju se še ,splača' predvajati film, podnaslovljen v slovenščini?
Tržič je očitno ocenjen kot kraj, kjer večina rajši bere in govori srbo-
hrvaško. Ali premoremo še toliko pravne ureditve, da pristojni organi
v "takih primerih ustrezno ukrepajo?«
Vera Z. piše, da hkraten začetek kitajske razstave v Narodni gale-
riji in predvajanje filma Zadnji kitajski cesar v kinu Komuna razume,
ne more pa razumeti, da bi ta okoliščina »vsebinskega dopolnjeva-
nja« utemeljevala podnaslavljanje v neslovenskem jeziku. »Ni opra-
vičila, da distributer Zeta film kljub razprodanim predstavam v prvih
dneh in očitnemu dobičku ne nosi še stroškov za slovenski prevod.«
Vera Z. prosi, naj poizvemo, katere so tiste izredne okoliščine za ne-
slovensko podnaslavljanje in ali so pri eni sami kopiji v državi res
tehnični zadržki.
Osemletni Gregor D. je gledal v ljubljanskem kinu Mojca hrva-
ški film Tovarišija Petra Grče. Zgodbe potem ni mogel razumljivo ob-
noviti, ker film sploh ni bil slovensko podnaslovljen, čeprav je bil
uvrščen v šolski abonma (za tak spodrsljaj ima del odgovornosti tudi
šola, ker filmski abonma organizira, ne nadzira pa kakovosti take
»filmske vzgoje«.
Jezikovno fazsodišče je v letih 1982 in 1983, predvsem pa v letih
1985 in 1986 dobilo veliko pisem nezadovoljnih občanov; protestirali
so zoper napovedovanje prireditev v Sloveniji le v tujih jezikih, zoper
številne nepredvidene srbohrvaške oddaje na ljubljanski televiziji
(zlasti za predšolske in šolske otroke), zoper neslovenske ali slabe slo-
venske prevode filmov v kinematografih po Sloveniji. Kot kaže, se ta-
ko početje nadaljuje, očitno zato, ker so tisti, ki kršijo zakone in pred-
pise, zelo blago kaznovani— ali pa sploh ne. Po zakonu morajo v Slo-
veniji predvajati filme v slovenščini ali s slovenskimi podnaslovi (na
območju, ki je z občinskim statusom določeno kot narodnostno meša-
no pa tudi v italjanščini oz. madžarščini). Izjeme lahko dovoli repu-
bliški upravni organ, pristojen za kulturo, torej Republiški komite za
kulturo. Pozanimali smo se na tem naslovu in dobili pojasnilo, da iz-
jeme dovoli le tedaj, »kadar gre za izredno predvajanje izjemnodo-
brih filmov in poleg tega za tehnično nemožnost slovenjenja«. Toda
komite obravnava vsako leto približno deset takšnih vlog, v Sloveniji
pa predvajajo več kot deset filmov brez slovenskih podnaslovov; torej
občine ne izpolnjujejo tega dela zakona.
V primeru Zadnjega kitajskega cesarja je Republiški komite za
kulturo dovolil predvajati film »v času trajanja raztave kitajskega sli-
karstva v Narodni galeriji v Ljubljani brez slovenskih podnapisov«
15. 4. do 15. 6. 1988). Odločbo je utemeljil s tem, da gre za izredno
priložnost ob razstavi, da so Ljubljanski kinematografi zelo težko do-
bili edino kopijo tega filma, ki pa je podnaslovljena v srbohrvaščini,
in da izdelava kopije s slovenskimi podnaslovi v tem času ni bila mo-
goča.
Zakonu je torej zadoščeno, vendar pa ... Razstava kitajskega sli-
karstva ni prišla v Ljubljano tako rekoč v zadnjem trenutku, marveč
se je za to vedelo že dolgo. Vsakomur je lahko jasno, da je bilo za iz-
delavo slovenskih podnaslovov dovolj časa, posebno ker je to mogoče
opraviti v nekaj dneh. Torej je izgovor iz trte zvit. Republiški komite
za kulturo s takim širokosrčnim dopuščanjem izjem slabo varuje slo-
venščino v Sloveniji.
Kaj storiti? Po eni strani je treba terjati odgovornost tistih občin-
skih in republiških organov, ki se ne zganejo ob predvajanje neslo-
vensko podnaslovljenih filmov, po drugi strani pa je mogoč bojkot ta-
kih filmov.
In kot vedno, obstaja še tretja možnost: nepreveden ali slabo pre-
veden film je navsezadnje manjvredno blago, zato najse prodaja s po-
pustom, na primer za polovično vstopnino.
Mladi iz Ormoža so peli
v nedeljo 15. maja, je bila v organizaciji Zveze kulturnih organi-
zacij občine Ormož revija otroških in mladinski pevskih zborov iz os-
novnih šol ormoške občine. Nastopili so zbori iz osnovnih šol Ormož,
Velika Nedelja, Podgorci, Miklavž, Središče in Kog. Pet otroških in
štirje mladinski zbori so predstavili vsak po štiri pesmi. Odlična orga-
nizacija in všečen nastop mladih pevcev sta navdušila polno dvorano.
Zbori so bili dobro pripravljeni in želeti si je, da bi mladinsko zborov-
sko petje tudi v prihodnje živelo in kakovostno raslo; letošnja revija
kaže, da se za to ni treba bati.
NaV
Likovna prizadevanja
v Pomurju
Prejšnji teden je bila v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra odprta razsta-
va SODOBNO LIKOVNO PRIZADEVANJE V POMURJU - USTVARJAL-
CI, ROJENI PO LETU 1950. Razstava je pričela svojo pot januarja v matični
hiši — v Kulturnem centru Miška Kranjca v Murski Soboti, delovni enoti Gale-
rija, februarja sojo videli v Kranju, marca v Beljaku, do konca maja in prve dni
junija pa je na ogled v Ptuju. Kot že sam naslov razstave pove, se predstavljajo
ustvarjalci, rojeni po letu 1950: Ivo Bošnjakovič, Sandi Cervek, Marika Danč
-Roth, Jože Denko, Zlatko Gnezda, Marjan Gumilar, Ditka Petkovič, Mirko
Rajnar in Borut Viid. Značilno zanje je, da so se začeli uveljavljati po letu 1980.
Njihove umetniške poti pa so si že v samih začetkih zelo različne, pa naj gre za
šole, ki so jih končali, ali za prva dela, ki so jih ustvarili. Izoblikovali so se v raz
ličnih okoljih v času študija in v kraju bivanja. Tako sta Ditka Petkovič in Borut
Vild še vedno vezana na Beograd, Marika Danč-Roth je študirala v Zagrebu,
zdaj živi v Munchnu, na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani so študirali
Cervek, Denko, Gumilar, Gnezda in Rajnar, arhitekturo pa Bošnjakovič. Avtor-
je povezuje po bivanju ali rojstvu pomurski geografski prostor, kar pa seveda
ne mora dati razstavi ubranosti, sozvočja v smislu geografskega prostora, če-
prav se vključujejo posredno ali neposredno v pomurski kulturni prostor.
Razstava predstavlja likovno ustvarjanje najmlajšega rodu in je za mursko
soboško galerijo tudi priložnost na odkup likovnih del pomurskih ustvarjalcev,
ki pomembno bogatijo njihovo stalno zbirko. V Ptuju bo razstava na ogled do
8. junija.
NaV
Koncert v Cirkulanah
Drugo leto bo minulo 90 let od začetkov delovanja PD Frančka
Kozela Cirkulane. Priprav za počastitev jubileja smo se v društvu in
KS lotili z vso resnostjo. Uvodoma naj omenim kronično pomanjka-
nje prostora; tega »gradimo« že desetletja, vendar z vidnimi rezultati
zadnji dve leti. Zaradi omenjenega, razen pevske, druge sekcije ne
morejo zaživeti in delovati tako, kot bi morale. Upravni odbor PD si
je zadal dokaj ambiciozno nalogo, da bi proslava ob 90-letnici obsto-
ja bila že v novih prostorih. Prav zaradi tega smo v nedeljo, 8. maja,
organizirali koncert mešanega pevskega zbora z gosti — tamburaškim
orkestrom DPD Svoboda Ptuj. Namen koncerta je bil zbrati čimveč
sredstev; ta bi namenili izključno za nadaljnje delo v večnamenskem
prostoru. Koncert je bil dobro obiskan, poslušalci in nastopajoči pa
zadovoljni.
Kot domačina me skrbi čisto nekaj drugega. Sprašujem se, ali
naš človek res nima več želje poslušati lepih slovenskih pesmi in odli-
čno izvajanih melodij ali sta bili nedelja in ura neprimerni ali pa smo
s kulturo na psu, saj sem med občinstvom opazil zelo malo domači-
nov. Nadalje se sprašujem, ali tisti zanesenjaki ki delajo pri društvu
in pri gradnji večnamenskega prostora, sarni potrebujejo prostor, saj
očitno krajani ne čutijo potrebe po kulturnem življenju. Predvsem bi
želel, da sem v zmoti in da bodo nadaljnja prizadevanja PD in KS to
ovrgla.
Izkoristil bi priliko ter se zahvalil vsem izvajalcem in organiza-
torjem koncerta za prijetno nedeljsko popoldne.
Krajan
Knjižne novosti
založbe Borec
Na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu je založba Borec
prejšnji teden predstavila pet novih knjig: spominsko prozo Cvetka Za-
gorskega VRACANJE k sebi, spominsko prozo Nika Koširja MOJIH
616 PARTIZANSKIH DNI, roman Janeza Vipotnika DRUGA
STRAN MEDAUE, roman Frančka Rudolfa ZVESTOBA in prevod
romana Deliverange ameriškega pisatelja Jamesa I)ickeya, ki ima v
prevodu Branka Gradišnika naslov ODREŠITEV!
Že sam naslov spominske proze Cvetka Zagorskega Vračanje k
sebi daje slutiti, da gre za avtobiografsko delo. Avtor sam pravi, daje
prek zunanjih dogodkov želel prikazati usodo nekega človeka. Pripo-
ved začenja v zgodnjih otroških letih do obdobja v partizanih. Jezik je
metaforično izdredno zanimiv, besedilo pa je dopolnil s svojimi pred-
vojnimi in medvojnimi pesmimi.
Besedilo Nika Koširja Mojih 616 partizanskih dni je dokument,
kronika in zgodovina. Pisatelju gre za resnico osebnega pričevanja o
izjemnem času, v katerem pa, kot je povedal na tiskovni konferenci,
ni doživljal nič posebnega. Knjiga je izsek iz daljšega teksta spomi-
nov, je pripoved o izkušnji, kije splošna in vendar posebna; pisana je
v izredno lepem jeziku.
Janez Vipotnik je v svoji knjigi Druga stran medalje posegel v
čas, ko so v osvobojeno domovino vračajo pobegle belogardistične
skupine, ki so prepričane, da bodo še naprej lahko morile in ustraho-
vale prebivalstvo. Usodni čas narodnoosvobodilne borbe opisuje ob
spominih posameznih oseb svoje pripovedi.
Franček Rudolf v svoji Zvestobi ves čas razkriva nezvestobo, va-
ranje, prešuštvo v času, ki ga živimo. Knjiga je polna ironije, sarkaz-
ma in črnega humorja. Njegov glavni junak slavist Stanko pravi:
»Ne, gospa Marjeta, vse drugače je biti kuhar kot učitelj in nikoli ne
bi postal slavist, če bi že kot otrok imel možnost izbire. Pa so me po-
stavili pred dejstvo: mama je rekla, preneumen si, da bi kdaj bilo kaj
iz tebe, če boš mizar si boš odrezal prste, če boš električar, te bo tok
polomil, če boš steklar, ne bo nobena šipa cela, edino, kjer ne moreš
narediti nobene škode, so otroci, otrokom namreč zlepa kaj ne škodi,
toliko pameti že imajo, da pozabijo tisto, kar so slišali najbolj neum-
nega ... Nikoli nisem hotel študirati za profesorja, pa so me doma si-
lili in silili in rekli so: z živimi ljudmi je mnogo lažje kot s predmeti,
predmete polomiš, narediš škodo, živ človek pa je zadovoljen, da si
prijazen in da se delaš, da ga razumeš ... samo to.« Rudolf je roman
namenil vsakdanjiku slovenskega šolstva.
Ameriški pisatelj James Dickey pravi o svoji knjigi Odrešitev ta-
kole: »Moja zgodba je preprosta: so tudi slabi ljudje, med nami so
pošasti. Odrešitev je v resnici roman o tem, kako spodobni ljudje ubi-
jajo, in dejstvo, da jo pri tem odnesejo, sproži cel kup vprašanj o rav-
nanju v okvirih zakona — o tem, ali imajo spodobni ljudje pravico
prestopiti mejo zakona, kadar se spopadejo s pošastmi v človeški po-
dobi.« Po knjigi je bil posnet tudi izredno uspešen istoimenski film,
za katerega je avtor sam napisal scenarij in glasbo. Film smo videli že
tudi na televiziji. V ljubljanski kinoteki pa je dolgo polnil dvorano,
kar je bil tudi eden od vzrokov, da seje založba Borec odločila izdati
prevod »Dickeyevega edinega proznega dela. Knjigo je odlično pre-
vedel Branko Gradišnik, ki pravi, da je bilo to doslej njegovo najtežje
delo.
Vsaka knjižnih novisti — spomladanskih, kot so dejali založniki
— je vredna posebne pozornosti. Založba Borec je z njimi pripravila
prijetno branje v skupni nakladi 15.000 izvodov, ki jih pošiljajo kljub
kriznim časom na trg z optimizmom. Upravičeno — boste rekli, ko
boste knjige prebrali.	y
NOVOST V UUDSKI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI PTUJ
Videokasete naposodo
Ni malo tistih, ki imajo poleg televizorjev
že tudi videorekorderje. Tako si lahko posna-
mejo televizijsko oddajo, film, ki jim je všeč,
in si ga potem zavrtijo kadarkoli. Kasete s
posnetimi filmi krožijo neorganizirano, ka-
kor se pač kdo znajde.
Ljudska in študijska knjižnica pa se je
odločila, da bo stopila v korak s časom. Od-
slej si lahko v študijskem oddelku knjižnice
izposodite tudi videokasete. Drugod po Slo-
veniji imamo že veliko videotek, zdaj smo jo
dobili v Ptuju. Interes je bil med obiskovalci
knjižnice velik, zato se knjižnica za videoteko
ni odločila samo zaradi priporočila republi-
škega komiteja za kulturo, ki meni, da naj bi
videokasete izposojale predvsem knjižnice,
ampak je odločitev odgovor na želje obisko-
valcev. Sicer pa so knjižnice registrirane tudi
za izposojo takega gradiva.
Knjižnica sicer sama nima dovolj denarja,
da bi lahko nakupila zadostno število video-
kaset. Začetne težave rešujejo s pomočjo za-
sebnika, ki ima to dejavnost registrirano in
videokasete opremljene v skladu z bibliote-
karsko stroko. Danes ponuja knjižnica 150
videokaset, vsak mesec pa bodo ponudbo do-
polnjevali, skušali slediti aktualnostim s tega
področja, pri tem pa zagotoviti tudi kako-
vost. Kinotečnih filmov je trenutno na kase-
tah še izredno malo, večje sodobnih filmskih
uspešnic. V kratkem bodo nudili izposojeval-
cem tudi poljudnoznanstvene, in otroške fil-
me ter risanke. Nekaj jih sicer že imajo, ven-
dar bi radi ponudbo še razširili.
Knjižnica je za videoteko uredila priročno
skladišče in vzela v najem tudi videotehniko,
tako da si bodo obiskovalci lahko tudi ogle-
dali kakšen odlomek iz filma, ki si ga želijo
izposoditi. Izposoja bo potekala tako, kot je
to v navadi za izposojo knjig. Videokasete si
lahko izposodi vsak, ki je član knjižnice ali
pa bo to šele postal. Izposojnina za videoka-
seto je 200 dinarjev na dan, ista cena velja tu-
di prek vikenda — od sobote do ponedeljka.
Izposoja kaset teče hkrati z izposojo knjig,
torej je mogoče videokasete dobiti v času, ko
je študijski oddelek knjižnice odprt za obi-
skovalce, to je od 8. do 19. ure, v soboto pa
od 8. ure do 12. ure. Vsak, ki bo kaseto po-
škodoval ali izgubil, bo moral poravnati stro-
ške v višini dvakratne tržne vrednosti video-
kasete; ta pa je bila konec aprila 60.000 di-
narjev. Za izbiro videokaset je na voljo več
seznamov z naslovi filmov, izgralsko zased-
bo, pa tudi z zvrstjo, v katero spada film, pos-
net na videokaseti. Katalog, tekšen, kot ga
poznamo za knjige, pa pripravljajo.
Knjižnica je torej znala prisluhniti željam
in potrebam svojih obiskovalcev, znala je sto-
piti v korak s časom, pa čeprav trenutek, ki
ga živimo, ni najbolj naklonjen kakšnemu
širjenju ponudbe ali dejavnosti. Znala je pre-
seči razmišljanje »skozi denar« in dokazala,
da so marsikdaj največ vredni volja, inovativ-
nost in posluh za želje uporabnikov.
NaV
Voda v cisterni je rjavkasta. Ženska se samo za hip obotavlja.
Naglo se skloni in si pljuskne vodo v obraz.
Za zavojem so znova zrasli jagnedi — zdaj malodane tik pred njo.
Kolnik se je razširil, zlagoma se vzpenja do zidanice, podobne
majhnemu, prikupnemu dvorcu z vitkim stolpičem. Očem se ponudi
prelepa pokrajina: morje gričev in dolinic, položne rebri, porasle z
vinsko trto, kakor daleč seže oko — morje, ki so mu nekoč v pradav-
nini, nemirni valovi okamneli ... V slepeči svetlobi so gosposke zida-
nice po vrheh videti še bolj bleščeče bele. Vinske kleti, marofi, gozdič-
ki.
Zaboli jo ostro nasprotje: viničarije .. .
Pogled ji obstane na vrtu pred dvorcem. Je nekdo na tem koščku
goric nameraval ustvariti raj na zemlji? Kakšen razvajen okus je zbral
tu na vrhu griča toliko vrst redkega, eksotičnega, subtropskega gr-
movja, dreves in rož? Si je mogoče zamisliti bolj pestro paleto vrtnic
vseh barv, ki si jih je človek lahko izmislil? Je ta vrt ustvarila ošabnost
ali ljubezen do resnične lepote? Je bilo za tak razkošen vrt dovolj vo-
de v krajih, kjer bi se človek laže okopal v vinu kakor v vodi?!
Ženska s silo odtrga pogled od vrta in stopi naprej.
Sredi dvorišča mogočna vrba žalujka — v širokem krogu je sko-
raj do tal razpletla goste veje.
Dvorišče je polno ljudi, vzklikov, glasov. Je delovni sestanek?
Največ je žensk. Sedijo na tleh, v senci pod drevjem. Nad njimi, pri
cerkvici, stoji moški in govori. Upravnik posestva?
Ženska postoji in prisluhne:« ... opoldne pol ure za malico ...
Matere gredo ob enajstih kuhat... Ob trinajstih, to je ob enih, smo
spet vsi na delu ... Delamo do šestih zvečer ...«
Približa se skupini žensk. Povedo ji, da bo vrtec na sosednjem
griču, pod tistole skupino jagnedov, dobrih deset minut hoje je do
tja . . . Tam so že zidarji, veliko dela je še, hiša je bila razbita .. .
Zvedavo si jo ogledujejo. Ne vedo še, kako bo s tistim vncem, a
nekaj žensk že šiva brisače, iz domačega platna, drugega ni, kmetice
so ga obljubile tudi za rjuhe, čeprav je grobo in slabo pobeljeno ...
Ženska stopi z upravnikom in mu pokaže dekret.
»S tem pojdite v Ljutomer,« jo komaj utegne pogledati. »Tam
vam bodo povedali.«
Že ga kličejo z vseh strani.
Prepozno je, da bi šla zdaj do jagnedov. Popije kozarec vode in
se vrne na kolnik, nazaj proti Svetinjam in naprej do Ivanjkovcev.
Zdaj ve, kje se ji bo začelo novo življenje.
2. nadaljevanje
Vlak je že na postaji, ko z zadnjimi močmi teče bosa navzdol po
strmini. Lokomotiva piska, postajni načelnik ne dvigne loparja, čaka
jo, da priteče, ji pomaga na stopnice in zatrešne vrata za njo. Tedaj
šele dvigne lopar in vozovi zaškripljejo . . .
Pisati kroniko vrtca, preden je kak otrok prestopil njegov prag,
preden se je od njegovih sten odbil otroški smeh ali jok — ali ni to,
kakor če bi vinogradnik hotel na trgatev, preden je ob kolju vzbrstel
trs?
Zato bodo prve strani te kronike še brez otrok. Zdaj jih samo še
slutim — po vseh teh grabah in vrheh, tako slikovito zarisanih na vse
štiri strani — povsod ena sama zelena gorica! Slutim jih v počrnelih, s
slamo pokritih, vegastih, največkrat iz blata zgnetenih viničarijah — a
kdaj bodo njihove otroške noge prvič in drugič in stotič prehodile pot
na ta vrh, kjer iz velike, zevajoče luknje rastejo zidovi v njihov Dom
igre in dela ?
En sam otrok bo zapisan na teh prvih straneh: moja Bisera!
Za nama je naporen dan. Za nama je nekaj končano — nekaj je
nepreklicno postalo preteklost, moja preteklost. Ti, Bisera, imaš samo
še sedanjost, in vse jutrišnje dneve! Tu te bom vsadila, s tvojimi tremi
leti življenja. Prva moja sadika v tem novem vinogradu, ki je prevelik,
da bi ga lahko obšla s pogledom ... Z nobeno mislijo se ne bom vra-
čala nazaj — tu bo najin začetek, najin Prvi dan ...
Tu je prijazni voznik, ki so ga bili z uprave posestva poslali po
naju, na postaji v Ivanjkovcih naložil na lojtrni voz najine cule, in na-
ju, in pognal konja v drnec po zaprašenem kolniku.
Pot je dolga in voznik zgovoren. Pač, prej so bili tu drugi lastniki,
kdove od kdaj, dva brata Fischenauerja, eden v Svetinjah, eden v Je-
ruzalemu. Tu sta z ženo gojila čudna drevesa, rož pa, da se jih nisi
mogel nagledati . . . Bili so še drugi lastniki, Fischer iz F*tuja, inženir
Mursa s Polja, ob Muri, pa Avstrijec Hinze, Ornik . .. Vsi ti so odšli,
še preden so prišli naši prevzemat. . . Zdaj so tu drugačni Nemci, voj-
ni ujetniki, kakšnih štirideset ... eden je geometer, pa drugi ... Zdaj
je dober upravnik. Pisar se piše, žena je prijazna, otrok je polna hi-
ša ... Posestvo je veliko, dva dni ga peš ne bi obhodil, na konju že ...
Ko smo na cilju in nama voznik zloži prtljago v travo, se nerod-
no prestopi in pozdravi: »Te pa vse dobro tii prinas!«
Dva zidarja na odrih, dve ženski, ki spodaj mešata malto, so bili
za hip prenehali z delom. Na trato pod jablano pogrnem brisačo in
položim nanjo spečega otroka — po poti je dolgo jokal, zdaj spi...
Eden izmed zidarjev se počasi spusti z odra. Mladje, tesne hlače
mu segajo do sredine golenic. Brez pozdrava pride k meni in vpraša:
»Kaj boš ti tu?
»Ali bo tukaj vrtec?« mu odgovorim z vprašanjem.
»Kaki vrtec!...« naguba čelo. »Pre bodo sen notri zapirali našo
deco.«
»Kdaj boste gotovi z vašim delom?« preslišim njegovo pripom-
bo.
»Hja, kak do nan z materialon stregli,« se namršči. Obrne se in
gre, ne da bi pozdravil.
Spustim se na hlod, da bi si oddahnila in se razgledala. Počasi se
mi približata ženski, počasi se priziblje drug zidar. Posedejo na hlode,
potegnejo iz cekarjev malico.
»Kaj je bila ta hiša prej?« se obrnem k ženski.
»Te ste ne poznali gospoda Fiiršta?« se začudi.
Povem ji, da sem prvič v teh krajih. In moram dobro prisluhniti,
ko mi vsi trije razlagajo v domačem narečju, da je bil ta gospod veletr-
govec z vinom; Nemci so imeli med vojno tu svojo obveščevalno po-
stajo — gestapo. Tod so prodirali Bolgari in bili težke boje z Nemci.
Fiirstova zidanica je bila dan za dnem pod ognjem. Severno stran po-
slopja so skoraj popolnoma razdejali, tudi klet, ki so jo Nemci upora-
bljali za zaklonišče. Pred begom so odprli sode velikane, takrat je vi-
no v potokih teklo iz kleti; ljudje in živina, vse seje kopalo v njem ...
Zdaj Furstov hram popravljajo, tako je ukazal upravnik posestva.
»Poznate Pisara?« so radovedni.
Nadaljevanje prihodnjič
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
26. maj 1988 - tednik
Obeležje v Novi vasi pri Markovcih, kjer je bila pot partizanskih kurir-
jev čez Dravo
Ohranjeni spodnji del ^sturmovcev: travniki, hiše, redka drevesa in gr-
movje
V zgornjem delu pa velike kmetijske površine
Mladostni spomini na Šturmovec
Znano je, da se na območju Zgornjega Sturmovca, ki se razprostira
od perutninskih farm na Bregu pri Ptuju med reko Dravo ter naselji Su-
ha Veja, Pobrežje in vse do Spodnjega ?>turmovca, izvajajo melioracije,
to je dela za ureditev vodotokov in izboljšavo plodnosti zemljišč. S temi
opravili, ki jim bo sledila komasacija, to je zložba kmetijskih zemljišč
in ponovna razdelitev med prejšnje lastnike, tako da bo dobil vsak čim-
bolj zaokroženo zemljišče, se bo spremenila prvotna podoba Zgornjega
Šturmovca, medtem ko bo podoba nižje ležečega Spodnjega Šturmovca,
ki obsega območje med strugama Drave in Dravinje, zaenkrat ostala še
nespremenjena, kajti to območje je z odlokom o razglasiti in zavarova-
nju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vest-
nik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79, 38/86) razglašeno za krajinski park.
Kaj dobivajo obdravski kmetje iz
Sturmovca?
Šumsko, travniško oz. pašni-
ško zemljišče v Šturmovcu je ta-
ko kot druga zemljišča v Sloveni-
ji bilo že v prejšnjem stoletju iz-
merjeno in parcelirano. parcele
in njihovi lastniki pa vpisani v
katastrske mape in zemljiško
knjigo. Ni kmetije v Zabovcih,
Markovcih in Novi vasi pri Mar-
kovcih, ki nima tudi v Šturmov-
cu svojih parcel, s katerih dobiva
za svoje potrebe zlasti drva, listje
in travo. Zanimivo je, da so do-
mačini tudi svojo parcelo v Štur-
movcu »krstili« s svojimi imeni,
kot n. pr. Dolgi travnik. Osredek,
Krtina itd.
Dostop in dovoz v Šturmovec
Medtem ko sta bila dostop in
dovoz v Zgornji Šturmovec že od
nekdaj mogoča prek ptujskega
mosta in broda v Markovcih, pa
sta dostop in dovoz v Spodnji
Šturmovec, dokler niso ukrotili
Drave s postavitvijo hidrocentral
in vodnih kanalov v Zlatoličju in
Forminu ter zgradili mosta v
Markovcih, bila mogoča le s čol-
ni in ladjami. Spodnji Šturmo-
vec, ki ga je od Zgornjega Štur-
movca ločil rokav zelo raztečene
Drave, je bil pravi otok in z vseh
strani obdan z vodo.
Ko je Drava bila še neukroče-
na . . .
Minili so časi, ko so po široki,
globoki in deroči Dravi vozili
splave pohorski splavarji. Srečno
so obšli Rdečkov in Kllinarjev
vodni mlin v Zabovcih. Nesreča
pa jih je često doletela na št^evil-
nih dravskih plitvinah \ Novi va-
si. Tu je njihov splav marsikdaj
nasedel in začelo se je muke pol-
no dviganje in spla\ijanje spla-
va. Ure in ure so morali splavar-
ji. ki smo jih imenovali »tlosar-
ji«, stati v mrzli vodi in v dolgimi
drogovi dvigovati spla\. Delati
so morali skladno in na povelje
»ho-ruk«! Včasih je bil njihov
napor neuspešen in čakati so
morali, da je Dra\a nara>tla.
Otroci so jih z radovedno^tjo
opazovali, kar spla\arjem ni bilo
najbolj prav. Če jih je kdo \ pra-
šal, kdaj bodo splavili, je dobil
robat odgovor: »Takrat, ko bo
tebe hudič na gavge (vislice) vle-
kel!« Lepe in prijetne spomine
na takratno še dokaj čisto Dravo
pa so ohranili vsi tisti obdravski
prebivalci, ki so se v poletnih
dneh v njej kopali. To je bil uži-
tek in zdravljenje re\me, ko so
ležali v nedeljo popoldan v vro-
čem dravskem pesku ter se shla-
dili v vodil Za obisk toplic in
morja takrat ni bilo časa niti de-
narja. Posebno zadovoljstvo in
veselje s čofotanjem po vodi, z
vožnjo s čolnički, s skrivanjem
po grmovju itd. so imeli zlasti
otroci, ki so se kopali povsem
goli. Kot pripoveduje markovska
kronika, je v prejšnjem stoletju
naletel na take nagce domači
župnik; nagnal jih je in vzklik-
nil: »Fuj, tako se kopate, kot na-
gi šenci.« (Beseda senci je mno-
žina od šene, kar pomeni mlad
psiček.) Otroci, ki sta se jim be-
sedi »nagi šenci« dopadli, so za-
čeli ti besedi ponavljati in vsa
vas, iz katere so bili ti otroci, je
dobila domače ime »Nagošen-
ci.« Uradno se imenuje ta vas
Nova vas pri Markovcih.
Drava, v kateri je bilo svoječa-
sno tudi veliko število rib, pa ni
prinašala le koristi in veselja,
temveč tudi veliko škode in žalo-
sti. Njeno vodovje je, zlasti na
spodnjem Ptujskem polju, leto
za letom, ob vsakem večjem de-
ževju, prestopalo bregove, popla-
vljalo travnike in pašnike ter od-
našalo rodovitno zemljo. Drava
je zlasti v Markovcih in Novi va-
si često menjavala gla\ ni tok. na-
pravljala je številne roka\e.
ustvarjala majhne in \ečje otoke.
V knjižici »Markovci ob 1.^0.
obletnici ustanovitve šole in 15.
obletnici os\obodit\e« najdemo
poleg drugih podatkov o fevdal-
nih lastnikih obdravske zemlje, o
pravdi zaradi paše in sekanja dr\
v Šturmovcu itd. tudi podatek,
da se je leta 1477 deroča Drava
pri Zabovcih obrnila na levo, za-
čela odnašati zemljo in se naglo
približevati gradičku Pabstein, ki
je stal na mestu, kjer stoji danes
markovska cerkev. Prestrašeni
prebivalci so se takrat zatekli k
»božji pomoči«. V bližini pozne-
je porušenega gradiča so postavi-
li kip sv. Marka in začeli imeno-
vati ta kraj Markovec, pozneje
pa Marko\ci.
Včasih je bilo možno priti \ Sp.
Šturmovec le s čolni in ladjami
V nobeni obdravski vasi na sp.
Ptujskem polju ni bila tako razvi-
ta in dejavna »rečna mornarica«
kot v Novi vasi pri Markovcih.
Mnogi vaščani, zlasti tisti, ki so
se ukvarjali še z ribolovom, ali
oni, ki so prevažali v Šturmovec
in nazaj le ljudi in majhne stvari,
so imeli svoje čolne, imenovane
»ranče«. Za prevoz živine, voz,
drv, listja itd. pa so kmetje imeli
skupen, od časa do časa doma iz-
delan velik, ranči podoben čoln,
ki so ga imenovali »velika lad-
ja«. Na vaškem sestanku so se
kmetje podrobno pogovorili,
kdo bo preskrbel gradbeni mate-
rijal za ladjo, kdo jo bo delal, ka-
ko bo s prehrano izdelovalcev la-
dje, koliko bo vsak kmet prispe-
val v denarju in podobno. Ra-
zumljivo je, da je bilo izdelova-
nje take ladje, ki so jo delali na
dvorišču sredi vasi ležeče kmeti-
je, pravi vaški dogodek, ki je
zbujal radovednost zlasti otrok.
Pri tako važnem opravilu je so-
delovalo več domačih mojstrov,
od katerih je vsakdo hotel biti
najpametnejši. Bili so zelo gla-
sni, drug drugemu so dopovedo-
vali. kako je treba storiti to in
ono, Nčasih, posebno če so pre-
\eO pili. so se tudi skregali. Ce so
po mnenju vaščanov ladjo pre-
dolgo delali, so dobili očitek, da
delajo tako, kot je delal svetopi-
semski Noe svojo barko. Obroke
hrane in pijače so izdelovalcem
ladje prinašali po vrstnem redu
iz vseh vaških kmetij. Vsaka
kmetica se je hotela izkazati in je
pripravila za pod zob vse naj-
boljše. kar je iz tedanjega kmeč-
kega jedilnika mogla izbrati. Pol-
no opazk in kritike pa je bila de-
ležna tista, ki je presolila juho,
vlila premalo bučnega olja na so-
lato, preslabo namazala gibanico
itd.
Voziti ladjo prek deroče Drave ni
bilo lahko
Po morju, jezerih in mirno te-
kočih vodah je prijetno čolne z
vesli pomikati sem ter tja in vsi.
ki so v čolnu uživajo. Prek dero-
če Drave, polne vrtincev, plitvin
in globin, pa ni bilo lahko prepe-
ljati \ Šturmovec in nazaj niti
ranče, zlasti pa ne težko nalože-
ne velike ladje. Vesel prevozniki
—	brodarji v glavnim niso upo-
rabljali, pač pa so porivali ranco
ali pa veliko ladjo s tankimi lese-
nimi, na enem koncu z železno
konico okovanimi drogovi, ki so
jih imenovali »štange«. Stoječ v
zadnjem delu ranče ali velike la-
dje - imenovali so ga »ritek« -
so ranco eden, veliko ladjo pa
štirje brodarji pomikali v zažele-
no smer tako, da so »štange« za-
pičili v rečno dno, nato porinili,
izvlekli, zapičili, porinili . . ., vse
dokler niso dospeli blizu obrež-
ja. Tedaj je moral v prednjem de-
lu ladje — imenovanem »gobci«
—	stoječi mož skočiti na kopno
in s seboj ponesti verigo ali pa
močno vrv, povezano z enim
koncem za železni obroček na
sredini ladjinega gobca, ladjo
pridržati in potegniti k bregu ter
jo privezati k za to pripravljene-
mu stebru ali drevesu. Kljub
spretnosti brodarjev pa je tupa-
tam prišlo do pljuskanja vode
čez rob ladje in nabiranja na
dnu, zlasti če je bila ta preveč na-
ložena ali pa če je zašla v vrtince
in valove. Takrat je bilo potreb-
no z lopatami vodo izplati iz la-
dje, del tovora pometati v vodo
in podobno. Stari Novovaščani
še pomnijo strašno nesrečo, ko
se je prevrnila velika ladja in je
po Dravi odplaval s senom nalo-
žen voz in par konj. Rešili so se
le ljudje.
Medsebojna pomoč vaščanov pri
delu je prišla do izraza tudi pri
opravilih v Šturmovcu
V na levi strani Drave nasproti
Šturmovcu ležečih vaseh je bilo
največ srednje velikih — do
15 ha in malih - do 2 ha kmet-
skih posestev. Lastniki prvih so
se imenovali kmetje, lastniki dru-
gih pa želarji, ponekod, zlasti če
niso imeli nič svoje zemlje, tudi
kočarji. Med omenjenimi vašča-
ni pa ni bilo razrednih bojev, niti
medsebojnega izkoriščanja, kajti
vsi so živeli od svojega dela in to
v glavnem slabo. Znano je bilo
siromaštvo kmečkega prebival-
stva in velika zadolženost kme-
tov. Boj za preživetje in volja
vztrajati na svoji zemlji pa sta
vaščane zelo povezala. Želarji in
kočarji so pomagali kmetom pri
vseh opravilih, kjer je bilo po-
trebno veliko rok (pri žetvi, koš-
nji, kopanju krompirja, grablja-
nju listja itd.) Kmetje pa so že-
larjem in kočarjem orali njive,
dali v najem kakšno njivico, jim
pripeljali drva, steljo itd. Zanimi-
vo je, da si medsebojnih dajatev
in storitev niso poračunavali v
denarju, temveč v živi delovni si-
li. Na primer: kmet je za oranje
zahteval 5 težakov, kar je pome-
nilo, da mu je moral lastnik zora-
nega zemljišča oz. kdo od njego-
ve družine takrat, ko je bilo po-
trebno, priti petkrat, in to ves
dan, fizično delat. Največ teža-
kov - do 12, in to moških, je
kmet potreboval za eno košnjo v
šturmovskih travnikih. Kosci z
dobro sklepanimi kosami, ki so
jih med košnjo često nabrusili z
brusilnimi kamni, so se že zelo
rano zbrali ob Dravi, in pojoč ti-
sto svojo pesem »Kdor hoče v
Šturmovec it, ta mora rano vstat,
veslo v roke vzet in čolnič odve-
zat«, so se z ranco odpeljali v
Šturmovec. Pozneje so ženske
prinesle koscem obilen zajtrk,
nato pa z grabljami raztrosile in
na čistino spravile pokošeno tra-
vo. Popoldan so šli po vozove in
konje, naložili travo ter jo z veli-
ko ladjo zvozili prek Drave na
domači pašnik pri hiši, kjer so jo
dokončno posušili.
Ko so pasli v Šturmovcu
V jeseni ob zelo sušnih letih,
ko so pašniki pri vaseh bili tako
rekoč požgani od sonca, so No-
vovaščani vozili svojo govejo ži-
vino na pašo v Šturmovec, ki mu
nobena suša ni mogla priti do ži-
vega. To je bila radost otrok, saj
so morali na domačih, nezagraje-
nih travnikih živino, ki je bila z
verigami okoli glav povezana
druga poleg druge, stalno nadzi-
rati in jo držati z vrvjo, nataknje-
no za rogove ene icrave, medtem
ko jim v Šturmovcu to ni bilo po-
trebno. Živina seje tam pasla ne-
zavezana in vsepovprek po paš-
nikih, ne glede na lastništvo.
Otroci pa so se lahko do mile vo-
lje naskakali, plezali po drevju,
pekli ribe itd. Šele proti večeru
so poiskali svojo živino, jo od-
gnali na veliko ladjo, da so jo
brodarji varno prepeljali prek
Drave. Tuintam pa se je kakšno
živinče v obširnem in nepregled-
nem Šturmovcu tudi zgubilo ali
zašlo v močvirje. Takrat je bilo
potrebno dosti časa in truda, da
so ga našli in izvlekli iz močvirja.
Med narodnoosvobodilno vojno je
vodila prek Šturmovca kurirska
pot
Tudi na ptujskem območju je
bilo zlasti v letu 1944 organizira-
nih več terenskih kurirskih zvez
in ustanovljenih več terenskih
vojaških (skrajšano TV) postaj,
prek katerih so partizanski kurir-
ji prenašali razna sporočila, na-
menjena političnim oblastnim in
vojaškim organom. Nosili so tu-
di partizansko literaturo, sprem-
ljali aktiviste in funkcionarje Os-
vobodilne fronte, vodili mobilizi-
rance v partizane itd.
Pot kurirjev od TV 8 a S, ki je
bila v Vidmu in Pobrežju pri Ptu-
ju, do TV 14 S, ki je bila v Mo-
škanjcih, je šla prek Šturmovca
in prek Drave. Ker so Nemci za-
plenili vse čolne, ki so jih našli,
so morali terenski aktivisti OF,
ki so prevažali kurirje, biti zelo
iznajdljivi. Svoje čolne so podne-
vi zakopavali v dravski pesek, jih
potapljali v vodo, skrivaj odnesli
domov itd. Kljub nemškim ob-
hodom ob Dravi in postavljanju
zased so brodarji ponoči varno
prepeljali kurirje in jim nudili
zavetje, kot sem to že opisal v
članku »Vas, ki je nudila parti-
zanskih kurirjem varno zavetje«
(Tednik št. 35/83). Šele v jeseni
1944, ko so kurirji dobili gumija-
sti čoln, so ga lahko uspešno
skrili in se tudi sami prevažali
prek Drave. V kake nevarnosti in
muke pa so včasih prišli, lahko
prečitamo v članku tov. Draga
Miklavca »O kurirjih-brodarjih
na Dravi« (TV 15 Naš tovariš,
1/X. 1983), kjer piše, daje na sil-
vestrovo leta 1944 obkolilo 300
vermanov in policistov na hlevu
nekega kmeta v Zg. Šturmovcu
skrite partizanske kurirje in to
pok. Jožeta Murška-Luko, pok.
Petra Cvetka in Martina Hamer-
ška, pa so se v temi izmuznili iz
obroča in pobegnili prek Studen-
čnice ter preplavali Dravo. Skriti
pod nekim drevesom v Markov-
cih so zmrzovali več ur. Nemci
pa so jih brez uspeha divje iskdli
na obeh obrežjih in po Dravi pa-
truljirali z motornim čolnom.
Končno moram še omeniti, da
so na pobudo združenja borcev
NOV v Markovcih ob prazniku
ptujske občine 8. VIII. 1983 po-
stavili tik ob Dravi v Novi Vasi
pri Markovcih obeležje, ki naj
spominja sedanji in bodoči rod,
da so na tistem mestu pogumni
brodarji prevažali partizanske
kurirje, ki so opravljali svoje tež-
ke naloge.
Mirko Kostanjevecr
Fotografije: JB
Pogled na Šturmovce s haloških gričev. Kljub masovnim posekom je še vedno precej poraščenih površin.
tednik -
NAŠI DOPISNIKI — t
ISAJMLAJSI BRAT DR. FRANJA ŽGEČA MARTIN ŽGEC NAM
JE PRIPOVEDOVAL
»Rodil sem se 1907. leta. Ko se je začela 1. svetovna vojna, mi je
bilo sedem let. Takrat je hodila nemška vojska po vaseh in pobirala
živež.
Nek dan so se ustavili tudi pri nas. Moj oče je bil pravičen človek
in jim ni prikrival našega imetja, vendar so Nemci zahtevali seno, če-
prav ga mi nismo imeli. Kasneje smo izvedeli, da je sosed hotel rešiti
svojo kožo tako, da jih je poslal k nam po seno, čeprav je vedel, da ga
tudi mi nimamo.
Pri nas doma nas je bilo osem. Najstarejši brat Franjo se je izšo-
lal za profesorja in pozneje postal doktor pedagogike, zato se po
njem imenuje tudi vaša šola v Dornavi.
Med 11. svetovno vojno so ustrelili brata Ignaca, zato ker je bil
ustanovitelj OF na našem področju. Naša šola. v Dornavi je po njem
imenovala pionirski odred. Veliko sem si prizadeval, da bi ga rešil,
vendar mi to ni uspelo. Kasneje so zaradi Ignaca Nemci hoteli izseliti
našo družino. Tudi takrat sem se trudil, da bi obdržal družino v do-
mačem kraju, a so Nemci bili neizprosni v svojem prepričanju. Z dru-
gimi izgnanci so nas z vlakom odpeljali v Celje. Tam sem na nem-
škem uradu poskušal razložiti, da Ignac ni živel doma, temveč v Ptu-
ju, in da za njegovo sodelovanje s partizani doma nismo nič vedeli.
U/adnica, ki nas je v Celju sprejela, je dobro poznala mojega brata
profesorja. Še isti dan mu je naskrivaj povedala, da so Nemci zaradi
Ignaca izgnali našo družino. Franjo se je povezal s partizani in nas z
njihovo pomočjo rešil izgnanstva.
Brat Franjo je veliko potoval po svetu. Hotel je postati duhovnik.
Še preden se je za to trdno odločil, ga je njegova radovednost zanesla
tudi v Rusijo. Tam se je navdušil za ideje komunizma. Kasneje je ko-
munizem širil med našimi ljudmi.
Tudi sam sem bil med vojno povezan s partizani. V Dornavi sem
po bratovi smrti ponovno pomagal ustanoviti OF, ki je v začetku "štela
le tri člane. Sestajati smo se morali pozno ponoči in naskrivaj, saj
nam je pretila nevarnost izdaje, ker smo imeli v okolici tudi nemčurje.
Kljub ilegali so naša imena nekako prišla na dan. Takrat sem se
umaknil v partizane, kjer sem dočakal svobodo, ki seje veselim še da-
nes, v jeseni svojega življenja.
Manica Klenovšek,
Klavdija Rižnar,
Karmen Hanželič,
7. a, OŠ Dornava
INTERVJU S KRAJANOM
MEZGOVEC, STARIM NAD
80 LET
S sošolkami smo se odločile,
da bomb za obletnico upokojen-
cev obiskale starejšega krajana v
okolici naše vasi — Cernivčeve-
ga očeta iz Mezgovec. K njemu
smo- se napotile z veliko rado-
vednostjo, kaj nam bo povedal.
Najprej smo se mu predstavile in
povedale, čemu smo prišle. Bil je
presenečen. S solzami v očeh
nam je odgovarjal na vprašanja.
Kako in kje ste preživeli svojo
mladost ?
Svojo mladost sem preživel v
domačem kraju. Ko sedaj gle-
dam današnjo mladino, smo mi
v primerjavi z njimi kljub težkim
časom bolj skupno preživeli mla-
^ dost. Kako bi vam razložil bese-
do »skupno«? Tako, da smo se
zbirali fantje iz vasi ter po vaseh
peli narodne pesmi, ki so lepo
odmevale daleč naokrog. Med
nami je bilo več živahnosti in ve-
selja.
Kako ste preživeli čas med prvo
svetovno vojno?
Ko se je začela prva svetovna
vojna, mi je bilo konfiaj devet let.
Zato se takrat še tega gorja in
grozodejstev nisem tako zavedal.
Toda že takrat sem vedel, da
streljanje in pobijanje ne.dolžnih
ljudi ni pravo ravnanje.
Kako ste preživeli čas med drugo
svetovno vojno?
Takrat sem že imel družino,
zato sem se nekoliko bolj moral
zavedati, kaj sem počel. Stanova-
li smo ob železniški progi, nekaj
sto metrov od postaje. Vedno
smo vedeli, če so se pripeljali
Nemci ali partizani. Seveda smo
se veliko bolj veselili in prijetno
počutili, če so bili partizani.
Med drugo svetovno vojno
sem tudi sam sodeloval s partiza-
ni. Šival sem zanje čevlje. Če-
prav je bilo to delo nekoliko tve-
gano, saj so se kar naprej pri nas
ustavljali Nemci, sem partiza-
nom želel in hotel pomagati ter
poskrbeti, da jih ne bi zeblo.
Včasih se je tudi zgodilo, da so
partizani prinesli raztrgane če-
vlje in odšli, tik preden so prišli
Nemci. Takrat so tudi hoteli iz-
vedeti, za koga bom šival toliko
parov čevljev. Grozili so mi, da
mi bodo, če odkrijejo, da šivam
za partizane, požgali hišo in po-
bili družino in bom moral gleda-
ti, kako zaradi inene trpijo, na-
zadnje pa bodo še mene pokon-
čali. To ni bila šala, saj so pred
tem na tak način požgali že ne-
kaj hiš v vasi. Toda moja trdna
volja, da sodelujem s partizani,
ni pojenjala.
Kdo vam pomaga preživljali je-
sen vašega življenja?
V zakonu se nama je z ženo ro-
dilo 9 otrok, ki so se razkropili
po svetu. Zdaj živiva skupaj s si-
novo družino na domačiji. Več-
krat naju obiščejo tudi drugi si-
novi in hčerke. Ker so precej da-
leč od naju, si tudi pišemo, da
nam čas, ko nismo skupaj, prej
mine.
Ob koncu je še dodal: »Veste,
lepo se mi zdi in prijetno se po-
čutim, da nas mladi niste pozabi-
li.«
Karmen Hanželič,
Klavdija Rižnar,
Manica Klenovšek,
7. a, OŠ Dornava
KAJ MI POMENI TOVARIŠ
TITO
Tovariš Tito mi pomeni mir.
Pomeni mi polno belega cvetja
in veliko zdravja.
(Lidija)
Pomeni mi mir, svobodo in ži-
vljenje. Vzbuja mi ljubezen do
učenja. Ce bi še sedaj bil med
nami, bi mu podarila šopek rde-
čih in dehtečih cvetlic.
^Ivanka)
Tita imamo vsi radi. Želim si,
da bi živel tako dolgo kot jaz.
(Nataša)
Tito mi pomeni krošnjo jabla-
ne, ki ima najboljša jabolka, naj-
bolj topli žarek, ki objame z lju-
beznijo in te ogreje. Tito je naj-
lepša roža in najbolj ljubeznivo
srce.
(Boris)
Želim si, da bi bil še živ in
zdrav, da bi ga lahko obiskali.
(Dejan)
Tovarišu Titu ne moremo ni-
koli vrniti toliko truda, kot ga je
on vložil za nas.
(Borut)
Tovariš Tito je najtoplejši ža-
rek, ki zašije sredi dobrih ljudi.
Dal mi je veliko nasvetov, ki jih
potrebujem.
(Anita)
Bil je velikan misli, boja in de-
la. Titovo delo je že vtkano v
zgodovino, hkrati pa je stalen vir
in napotek za delo mladi genera-
ciji. Tito — prvi vojak naše revo-
lucije.
(Robert)
Tovariš Tito je želel, da ne bi
bilo več vojne, da bi bila povsod
svoboda in mir.
(Jožek)
Tovariš Tito mi pomeni vse
dobrote na svetu. Kot daje sonce
od sebe tople žarke, tako je žarel
Tito od sebe svobodo.
(Beti)
Tovariš Tito mi pomeni mir,
svobodo, trud in dobroto. Boril
se je za nas.
(Jožica)
Tito si je želel, da bi bili v šoli
pridni in se veliko naučili. Želim
si, da bi mu lahko dala veliko
rož.
(Erika)
Tito je naredil svobodo. Nosil
ga bom v srcu do smrti.
(Robi)
Tito je bil med vojno koman-
dant. Ker nas je osvobodil, ga ne
bom nikoli pozabil.
(Rajko)
Imam ga rada. Vedno ga bom
nosila-v srcu.
(Jelka)
Nikoli več ne bom videl tako
dobrega in marljivega človeka,
kot je bil tovariš Tito. Vedno se
bom spominjal njegovih besed.
(Borut)
Tovariš Tito mi pomeni svobo-
do. Pomeni mi pomlad, rože in
željo, da bi nad nami vedno sija-
lo sonce.
(Marija)
Bila je huda borba,
bilo je hudo,
a ker nas je TITO vodil,
zmagali smo!
Sonja
Učenci 4. b razreda,
• OŠ Juršinci
MOJA BABICA JE ZLATA BA-
BICA
»Oh, kako hudo hi bilo,
če bi polje ne rodilo,
kruha hi primanjkovalo.
» vf bi žalostno ostalo.«
To pesmico mi je povedala
moja babica.
Moja babica je bila doma iz
kmečke družine. Doma so imeli
veliko kmetijo. Zato je morala tr-
do delati doma in na polju. Naj-
bolj se spominja otroških let, ko
je hodila v šolo. Zjutraj, preden
je šla v šolo, je morala vstati ob
štirih in s svojimi sestrami in bra-
ti do sedmih okopavati poljske
pridelke. V šolo so tekli bosi po
trdi blatni cesti. Pouk se jim je
začel ob pol devetih. Pasla je tu-
di krave ter se zraven učila. Babi-
ca pripoveduje, daje bilo težko v
tistih časih, vendar so se včasih
tudi zabavali.
Ko je dozorelo žito in pšenica,
so šli drug k drugemu v žetev.
Zvečer so bili zelo utrujeni. Za to
se niso dosti zmenili, saj so vsak
večer na vsa grla prepevali, da se
je slišalo daleč naokrog. Tudi v
zimskem času jim je bilo lepo;
luščili so bučne koščice. Tja je
prišla mladina iz cele vasi. Tako
so se veselili in šalili.
Moja babica je . stara 76 let.
Pretrpela je drugo svetovno voj-
no. Telesne moči ji že nekoliko
•popuščajo. Vendar je še zelo ži-
vahna. Koliko lahko še postori!
Peče zelo dober domači kruh.
Kadar ga speče, nam vedno po-
dari cel hleb. Rada ima vse svoje
vnučke. Velikokrat premišljujem,
kako hudo bi bilo, če babice ne
bi bilo. Pravi nam pa tako: »Zla-
ti časi so minili in več se ne bodo
povrnili.« Vsi jo radi obiskuje-
mo. Ob vsakem njenem prazniku
jo obdarimo. Vedno nas je vese-
la, kadar pridemo. Za vsakega
ima prijazno besedo. Spodbuja
nas z lepimi zgledi, s prijaznimi
besedami in večkrat nam govori:
»Tudi takrat vam bo lepo, če pri-
de kdaj grenkost, le nikdar ne
obupajte.«
Mislim, da boljše babice ne bi
mogla imeti. Imam jo zelo rada
in jo spoštujem. Moja babica je
zlata. Želim ji še mnogo zdravih
let med nami in da bi nas še na-
prej razveseljevala s svojim pri-
povedovanjem.
Darinka Hameršak,
6. a,
OŠ Dornava
BABICA MI JE PRIPOVEDO-
VALA
Moja babica mi je pripovedo-
vala, kako je bilo, ko je bila še
majhna. Ko je bila stara sedem
let, ji je umrla mama. Ker je bilo
pri hiši pet otrok, je morala iti
služit h kmetu. Tam je morala že
kot otrok težko delati. Morala je
pasti krave in tudi po polju je de-
lala. Ko pa je hodila v šolo, ni
imela zvezkov in knjig, kot jih
imamo mi. Imela je tablico in ka-
menček, s katerim je pisala. Tudi
malice ni bilo v šoli, kot je sedaj.
Za malico je pojedla kakšno ja-
bolko.
Karmen Avguštin,
2.b,
OŠ Majšperk
KOLINE - KMEČKI PRAZ-
NIK
Babica mi je pravla, kak so te,
kdo je bila ona še otrok, prazno-
vali koline, ki so bile stalno pozi-
mi. Na jih so se pripravljali že je-
seni, sej so te sišili hejdno no
proso za košnce. Ce je blo lepo
vreme, so sišili viini, če pa je bija
dež, so mogli sišiti notri, na krii-
šni peči. Tiidi deca so se na koli-
ne vredi pripravili. Celi tjeden
pred kolinami so sestavlali pe-
smice. Den pred kolinami pa so
vsi mislili samo na drugi den. Pu-
cali so posodo za meso, pekli po-
vitico no kropčiče, gospodar pa
je dela špale s siihih tresk. Vča-
sih so večer pred kolinami prišli
že mesori, ke so potli celo noč
presedeli poleg pletenke vina.
Deca so vedli, kej jih vutro, kdo
do začeli kolinarti, nedo zbiidli,
zato neso mogli zaspati.
Koline so se začele vutro ob
dveh, najboj pozno ob štireh.
Mesori so bili navadno trije: go-
spodor, jegov brat no gospodijin
_brat. Pred kak so svijo zakloli, so
se vsi hmili in pokrižali z žegna-
noj vodoj. Pojeli so kloboso no
spili kupico šnopsa, deca pa so
povedali pesmico, ki so si jo zmi-
slili:
Mejcen cin-sin,
vujco na klin,
nož rta polico
pa hajd po prasico.
Te pa so šli mesori po svijo.
Kre jih je šla gospodija, kej je dr-
žola krničko za kri, ki sojo ntica-
li za košnce. Deca pa so v hiši ča-
kali, kej prvlečejo svijo v sobo,
ke je že čakala stolica. Ce so bili
mesori boj nerodni, jim je svija
včaseh vujšla, pred kak so jo za-
klali, potli pa so jo mogli loviti
okoli voglov. Na srečo se je to
malokdo zgodlo.
Kdo je bila svija na stolici, so
ji mogli slečti kožo. Deca so se
začeli kregati, keri de mesoron
drža petrolejko. Soki jo je drža
enemu mesori, če pa je bilo dece
preveč, so bili driigi za rezervo s
svojimi svečami. Kdo so svijo
spravli s kože, jo je gospodija
potepla z žegnanoj soljoj, v keri
so potli pokotali še hamice. Špeh
so obesli v kleti. Deca so čakali
na »ribice«, gospodija pa na me-
so za kislo župo. Kdo je gratalo
svetlo, je prišla še driiga žlohta.
Enkrat je bija fejst visok sneg,
in kdo so hteli s sanmi zasiiknoti
na dvor, so se prevrnoli v sneg.
Deco so komaj zvlekli s snega, ki
je bija večji od jih.
Dopudne je bila svija razprov-
lena, zato so mogli nareti še klo-
bose pa hejdnine no prosene
kašjače.
Opudne je bija prvi del kolin
fertig in začeja se je veseli del.
Kdo so grotali vsi dobre vole, so
peli no igrali rihtara, kej so meli
moški že solzne oči, zadjice pa
rdeče. Bilo je tak veselo, kej so
pozno ponoči odišli domu, do-
močin pa pustli samo pul svije.
Koline — toti lepi kmečki
praznik - pa so bile z leta v leto
boj moderne in gnes je čista dr-
gačik, kak je bilo negda.
Mateja Antolič 8. b,
OŠ Gorišnica
NAŠE MISLI O MLADOSTI
Mladost doživimo samo enkrat v življenju.
Mladost mi pomeni nekaj čudovitega, saj se doživi samo e»-
krat. Je najlepši čas našega življenja.
—	Mladost je nekaj najlepšega v življenju. Ko mine, se šele zave-
mo, kakšno bogastvo smo imeli.
—	Mladost je kot bela ptica, ki svobodno leta pod nebom. Mla-
dost je kot maj, ko vse cveti in brsti. Mladost se pne brezmejno visoko
in je kot mavrica nedosegljiva za dotik z roko. Mladost je polna har-
monije, nežnosti in sanj.
—	Mladost mi pomeni veliko, saj živim v svobodi. Mladost je
najlepša, kot bi bila makov cvet. Mladost je del mojega življenja.
—	Mladost mi pomeni svobodo, saj mi ni treba izgubljati živcev
za vsako stvar. Mladost mi pomeni veselje, ker se lahko hitro ter veli-
kokrat zaljubim.
Mladost je kot bela ptica, ki se rodi z jutrom. To je nekaj naj-
lepšega v življenju človeka. Lepo je biti-mlad. Ko pridejo leta, se mla-
dost skrije kot ptica, ki ve, da ji preti nevarnost.
—	V mladosti vse cveti, je polna hrepenenj in pričakovanj. Mla-
dost je upanje v bodočnost. Mladost spremlja veliko sreče, veselja, pa
tudi žalost. Cista in svetla je kakor vroči sončni žarki.
Osnovnošolci OŠ
Videm pri Ptuju
DEDEK PRIPOVEDUJE
Moj dedek je doma na Hrvat-
skem. Star je približno 70 let. Tu-
di on je prestal težko drugo voj-
no, ki mu je za sabo pustila mno-
ga ran in spominov. Nekatere so
hude, nekatere pa manjše in so
se do danes že zacelile. Pripove-
doval mi je zgodbo o tistem času,
ko je dobil dve veliki rani; roka
mu je ostala mrtva in tudi noga
je bila prestreljena. Rekel je, da
je takrat prestajal hude bolečine
in da jih je težko preživel. Pove-
dal je, da je tisto jutro bilo lepo
vreme in ptički so ga še bolj
spodbujali, saj je bilo že skoraj
poletje. Partizani so se počasi
prebujali na toplih senikih na ne-
ki stari zapuščeni kmetiji. Vse je
bilo dobro in mirno, dokler niso
nad njih prihrumela strašna
nemška letala in so odkrila skri-
vališče partizanov. Vsi koman-
dantje so že vedeli, da bo to hud
in težek boj.
Ni bilo dolgo, ko so se letala
zopet vrnila, toda tedaj so spusti-
la polno »sneženih kep«. Toda
niso bile snežene kepe, bili so
nemški vojaki, ki so se počasi
spuščali proti tlom.
Vsi partizani so morali biti v
desetih minutah pripravljeni za
napad. Ko so snežene kepe pri-
stale, se je vnel hud boj. Ta boj
je bil usoden za mojega dedka.
Takrat je dobil dve hudi rani.
Toda letala so še vedno letala
nad njihovimi glavami in spušča-
la padalce. Mojega dedka so od-
peljali v bolnišnico in mu odstra-
nili naboj, ki seje globoko zaril v
njegovo nogo. Hitro se mu je vr-
nila zavest. Vedel pa je, da je na
varnem. Dedek je počasi okre-
val. Toda zavedal se je, da puške
ne bo mogel več prijeti v roko.
Te rane ga še dandanes mučijo
in ga spominjajo na težke, hude
boje, ki jih ne bo pozabil do kon-
ca dni.
Monika Roškar,
o. a,
OŠ Dornava
RAZMIŠUANJE O TEBI, DO-
MOVINA!
Daleč si od mene, draga do-
movina. Tako te imenujem, ker
te nosim v svojem srcu. Neizmer-
no se veselim vsakega srečanja s
teboj. Saj veš, kje je Rožno! Tam
sem doma. Hišica čaka osamlje-
na na našo vrnitev.
Še veš, kako mi je ime? Ne?
No, saj se ne čudim! V Frankfur-
tu sem rojena. Za vse otroke sve-
ta res ne moreš vedeti. Tatjana
sem! Pravo dekle sem že postala.
Tako vsaj dru^i menijo.
Za tvoje ime dobro vem! V šoli
in doma se večkrat pogovarjamo
o tebi. Veseli smo vsake prijetne
novice iz domačih krajev. Ne
veš, kako smo držali pesti za na-
šo Matejo Svet! Kako smo pono-
sni na njeno srebrno medaljo.
Kako? Vprašuješ, kdaj se bom
vrnila? Končati želim šolo, se
izučiti in imeti dober poklic. Do
takrat pa bosta mami in ati zrela
za pokoj. Za nas bo le še ena pot.
To bo pot do tebe in k tebi, dra-
ga domovina.
Veš, da sem vsake počitnice
doma! Veselim se že naslednjih.
Pripravi nam sončno, toplo pole-
tje! Pozdravi vse drage doma. Ti,
draga, pa ne pozabi, da sem tvo-
ja Tatjana, kjerkoli ha svetu bi
živela.
Tatjana Bohorič,
Frankfurt/M
BABiCiN KRUH
Moja babica peče zelo dober
kruh. Preden ga da v peč, zakuri.
Ko je i^eč vroča, potisne vanjo
surove hlebčke. Cez nekaj časa
začne iz peči lepo dišati. Ko je
kruh pečen, ga vzame iz peči.
Rad jem kruh, ki ga speče babi-
ca.
Jernej Lah,
2. B,
OŠ Olge Meglič
IZ MOJE MLADOSTI
Ko sem bil majhen in je mami-
ca šla v službo, me je čuvala sta-
rejša ženica. Za mene je skrbela
kakor mamica. Klical sem jo te-
ta. Ko ima rojstni dan, ji nesem
šopek. Oba sva srečna. Vedno
me vzame v naročje, kot meje ta-
krat, ko sem bil majhen. Imam jo
rad. Vedno jo bom obiskoval in
ji s tem delal veselje.
Primož Lorber,
2.b,
OŠ Majšperk
INTERVJU Z BORCEM BO-
ŠKOM VARNICO
V mojem kraju živi borec, ki je
v vojnih grozotah veliko prestal.
Sklenila sem, da ga obiščem in
mu zastavim nekaj vprašanj.
— Koliko ste bili stari, ko seje
začela 2. svetovna vojna?^
»Rodil sem se leta 1927, v za-
četku vojne pa sem bil star 14 let.
Med partizane sem stopil leta
1943, ko sem bil star nekaj več
kot sedemnajst let.«
Kako se je imenovala vaša bri-
gada?
»Kot mladinec sem bil v pože-
škem odredu, pozneje pa sem so-
deloval in se bojeval. v raznih
enotah NOV: v 8. korpusu, v de-
veti dalmatinski udarni diviziji.«
Katero je bilo vaše borbeno
območje?
»Naša borbena območja so bi-
la Bosna, Lika, Hercegovina,
Dalmacija. S soborci smo se bo-
jevali z ničvrednim sovražnikom
za osvoboditev naše domovine.«
Ste bili kdaj ranjeni?
»V bojih sem bil ranjen štiri-
"krat. Od teh ran pa imam še da-
nes posledice.«
Katera bitka je bila najhujša?
»Najhujša bitka je bila v Dr-
varju od 25. do 27. maja 1944, ko
so Nemci s pomočjo domačih iz-
dajalcev napadli Drvar, vrhovni
štab in maršala Tita. Takrat je
padlo več mojih tovarišev, sam
pa sem dobil dve hudi rani.«
Ali se spomnite osvobajanj
mest?
»Po sedmi ofenzivi leta 1944,
pozimi, smo začeli splošno ofen-
zivo, da bi uničili sovražnika. Os-
vobajali smo mesto za mestom in
osvobodili celotno domovino.«
Katere kraje je osvobodila va-
ša divizija?
»Naša divizija je v sestavu 8.
korpusa osvobodila mesta: Li-
vno, Duvno, Posušje, Imotski,
Široki Breg in Mostar, kjer je bi-
la moja zadnja bitka.«
Pravite, da je bila vaša zadnja
bitka v Mostarju?
»Ni bila prav v Mostarju, tem-
več v njegovi bližini. Bila je na
železniški progi ob reki Neretvi,
kjer smo zrušili nemški vlak z vo-
jaškim in raznim vojnim materia-
lom ter ga pognali v Neretvo.«
Se potem niste več borili?
»Sem, vendar so me od tu po-
slali s fronte na šolanje v Sovjet-
sko zvezo.«
Kaj ste delali po končanem šo-
lanju"?
»Po vrnitvi iz Sovjetske zveze
sem kot oficir imel nove dolžno-
sti v prvi dalmatinski brigadi, ki
je bila razporejena v okolici Pu-
Ija. Po osvoboditvi Pulja, sem bil
prestavljen v Maribor na nove
dolžnosti, ki sem jih opravljal
vse do upokojitve leta 1952.«
Kdo je poleg vas v družini še
sodeloval s partizani?
»Tudi starši so sodelovali v
vojni.«
In kaj počnete danes?
»Od upokojitve do danes sem
opravljal veliko različnih del. Se-
daj sem gostilničar v Vidmu, kjer
tudi živim s svojo družino in sem
srečen ob svojih treh vnukih —
Nataši, Bošku in Marku.«
Kakšne so vaše želje?
»Moja želje so, da bi bili vsi
zdravi, da ne bi bilo nikoli več
vojne, da bi živeli v večnem mi-
ru.«
Romana Sluga,
8. a, OŠ Videm
pri Ptuju
MOJA NAJUUBŠA ŽIVAL
Ko je bila še čisto majhna, smo jo dobili iz Hoč. Bila je šele ne-
kaj tednov stara in imela je ime Mika. To ime je ohranila tudi pri nas.
Bila je še zelo majhna - kot majhna črna kepa.
Domov smo jo pripeljali v avtu. Zaprli smo jo v škatlo za čevlje,
v katero smo naredili velike luknje. Med potjo je bila čisto mirna in
niti malo ni mignila, samo čepela je v škatli. Doma smo škatlo odprli
in muca se je počasi skobacala iz nje. Vsa je trepetala od strahu. K
njej smo položili mucka, ki smo ga imeli že prej. Nekaj časa sta se gle-
dala, potem pa jo je mucek povohal po smrčku. Mika je od strahu kar
odskočila v temen kot kuhinje. To je bil prvi strah muce, nato pa seje
navadila in zelo smo jo vzljubili. Navezala se je na nas in mi nanjo.
Postajala je vse lepša in večja. Dobila je zelo lepo dlako in lepe zele-
ne oči so se ji bleščale na glavi.
S prvim letom starosti je prvič postala mamica. Dobila je štiri
mladičke, ki pa so čez nekaj časa poginili. Bili smo zelo žalostni. Dru-
gič je skotila, ko je bila stara dve leti. Tokrat je imela štiri mladičke.
Trije so bili progasti, eden pa črn. Črnega smo obdržali, druge pa smo
oddali drugam. Mika je ves čas lepo skrbela za mladičke, dokler se ni-
so razšli. Ostala je le črna, podobna svoji materi. Tudi to muco smo
vzljubili in ji nadeli ime po materi — Mika. Skupaj sta odraščali in se
navadili skupnega življenja. Kadar je kdo poklical Mika, sta obe mu-
ci prihiteli k njemu, ker sta vedeli, da ju čaka nekaj dobrega.
Pri hiši smo imeli tako dve črni muci, pa ju je ločila smrt. Starej-
šo Miko je povozil avto, ker je bila na cesti neprevidna. Mlajša Mika
je ostala sama. Bila je zelo žalostna. Ni se imela več s kom igrati, zato
seje začela potikali po hišah in si iskati mačjo družbo. Tudi njo je ne-
kega nedeljskega jutra povozil avto.
Bili smo zelo žalostni, ker smo izgubili obe hišni ljubljenki.
Boštjan Stemad,
6. a,
OŠ Cirkovce
10 - ZA KRATEK ČAS
26. maj 1988 - tednik
Dober den, drgoč po stori navadi. Tata pismo vam pišem v
soboto, 21. majnika. V kolendori piše, da je toti den praznik na-
ših letakov. Pa jim naj bo v.se najlepše, kak na nebu, tak na zem-
lji. Vete, jaz sen si kot mali pubec želeja, da bi grota pilot aero-
plona. Pa mi to neje uspelo. Sem pa bija v živleji dober padalec
in skakalec. V šoli sen skoro pri vsoken izpiti padna, seveda brez
padala. Skoka pa sen tak dugo (prek krez plot seveda), dokič me
neje moja Mica poleg dobila. Te pa je bija joj, oh, uh in ah. Ni-
ben izgovor mi neje pomoga, ne prošnja, ne molitev in ne kletev.
Grešnik je pač moga svojo odslužiti, pa tudi tisti plot smo podrli,
tak ke mi zdaj več ne treba prek skoka t i... Sosidi si pač more-
mo dobri biti.
Vidite, tak je to z mojin letalstvon, padalstvon in skakal-
stvon. Moški pač more nekšni šport meti, drgačik kosti prehitro
sklerotične grotajo, pa tudi možgoni se lehko skisajo. Meni moja
Mica včosik reče, da so se mi že pri rmstvi možgoni narobe obr-
noli, drgačik bi pre boj pameten bija. Če una tak provi,je te vena
že tak resen, saj vete, da je treba dati ženskam prav, že zavolo
lubega mira pri hiši.
Tak kak ste to prejšji tjeden lehko v Tedniki prešteli, bomo
zaj tudi upokojenci meli svoj teden različnih prireditev in srečanj.
Saj je lepo, ke se nešče tudi na nos ta store rtmklne spuni, samo
vete, jaz bi še rajši bija, če bi malo vejkšo penzijo meli. Če bi ta
stori kmetje samo od kmečkega penzijuna živeli, te bi pokopiči
dosti več dela meli. Saj vete, kdo je pokopič? To je tisti, ki ti zodji
preko riti lopato zemlje hiti...
Te pa naj bo zadosti za gnes. Pridni mi bodite, radi se mej-
te, pošteno delajte in dobro pijte in jejte. Seveda v okviru svojih
finančnih zmožnosti. Pufov si ne delajte prevejkih, saj so obresti
vejke, držova pa je že itak preveč dužna. Srečno. Vaš zafu ...,
pardon — zapufani LUJZEK
tednik - 26. maj 1988
ŠPORT iN DRUŠTVA — 11
Ohraniti in razvijati osnovnošolsko olimpiado
Marjan Lenartič že dobro leto dela pri Zvezi telesnokulturnih or-
ganizacij ptujske občine kot strokovni delavec za šolski šport in množi-
čno rekreacijo. Obe področji zahtevata veliko strokovnega in organiza-
cijskega dela. Tokrat smo se z njim pogovarjali o delu šolskih športnih
društev. O rezultatih tekmovanj šolskih športnih društev osnovnih šol
smo bolj ali manj sproti poročali, zato pa smo se / Marjanom pogovar-
jali o vsebini njegovega dela.
Kako ste zastavili povezovanje
(]ela na športnem področju med
osnovnimi šolami?
Dejavnost šolskih športnih
društev in njihova tekmovanja
načrtuje in vsebinsko ter organi-
zacijsko pripravlja komisija za
šolski šport pri Zvezi telesnokul-
turnih organizacij. Njen pred-
sednik je športni pedagog Miki
prstec, njeni člani pa so pedago-
gi iz osnovnih šol in srednješol-
skega centra ter predstavniki
športnih' klubov, ki sodijo med
prioritetne v ptujski občini. Ko-
misija se ukvarja s splošnimi
problemi dela šolskih športnih
društev in z izvajanjem tekmo-
vanj ter prireditev. Športni peda-
gogi skrbe za tekmovanja med
razrednimi skupnostmi na šoli,
za oblikovanje šolskih ekip, te pa
tekmujejo na občinskih tekmova-
njih.
Kakšen je kriterij izbire panog,
v katerih tekmujejo šolska šport-
na društva?
Delamo po dveh merilih. Pa-
noge izbiramo najprej glede na
program telesne vzgoje v osnov-
nih šoiah (program A), nato pa
posebej še glede na prioritetne in
selektivne športne panoge v ob-
čini.
Tako so šole lani tekmovale v
rokometu, košarki, nogometu,
potem pa še v atletiki, kjer pri-
pravljamo mali atletski pokal za.
mlajše pionirje in pionirke, veliki
atletski pokal za starejše pionir-
je, jesenski kros, posebej pa še
največjo atletsko prireditev —
pionirsko olimpiado. Poleg nave-
denega so v programu B še tek-
movanja v šahu, streljanju, na-
miznem tenisu in smučanju.
Kako trenutno sodelujete s
športnimi klubi in športnimi peda-
gogi v osnovnih šolah?
Sodelovanje s športnimi peda-
gogi, še posebej mestnih šol, je
dobro, športni pedagogi iz okoli-
ških šol pa pogrešajo kakovostne
zunanje sodelavce za športrie pa-
noge, ki jih v Ptuju gojimo kot
prioritetne. Tudi če dobijo po-
trebno pomoč, se potem pri tek-
movanjih pojavijo problemi s
prevozi.
Nekaj časa se je govorilo o tem,
da bi se nekatere šole bolj usmeri-
le v ene, druge pa v druge športne
panoge...
Ta specializacija je v bistvu
spontano že nastala glede na po-
goje vadbe, tradicijo šol, pred-
vsem pa glede na sposobnosti,
znanje in interese učiteljev. Za-
enkrat načrtnega usmerjanja v to
smer ni.
Kako pa blažite ra/like med os-
novnimi šolami glede razmer za
vadbo?
V okviru šolskih športnih dru-
štev so razmere za vadbo dokaj
dobre. Šole, ki nimajo svojih te-
lovadnic — Videm, Cirkulane,
Destrnik, Hajdina, Juršinci in
Leskovec — pa se trudijo to po-
manjkljivost nadoknaditi druga-
če. Opažamo tudi, da šole s po-
manjkljivimi razmerami dokaj
redno prihajajo na tekmovanja.
Na drugi strani pa pogrešamo na
tekmovanjih šolskih športnih
društev šole, ki- imajo solidne
razmere za vadbo.
Kakšni so rezultati, če jih oce-
nite z vidika možnosti, ki jih ima-
jo posamezne šole? Tudi rezultati
šolskih športnih društev v celoti v
primerjavi z društvi drugod po
Sloveniji.
Menim, da so dokaj solidni,
saj smo se doslej mnogokrat uvr-
stili na področna tekmovanja, pa
tudi v republiške finale. Moram
omeniti, da vse delo v društvih
temelji na športnih pedagogih, ti
pa zaradi velikega števila paiiog
zelo težko kakovostno pripravijo
vse ekipe in jih tudi vsepovsod
spremljajo. Udeležba na občin-
skem tekmovanju že zahteva ve-
liko dela z ekipami, pedagogi pa
si ne želijo privoščiti, da bi na
tekmovanje pripeljali slabo eki-
po.
Poleg tega je tudi položaj
športnega pedagoga na posamez-
nih šolah različno ovrednoten. V
veliki meri je to odvisno od po-
sluha ravnateljev za te dejavno-
sti. To bi seveda morali rešiti ta-
ko, da bi upoštevali, kaj je učite-
ljevo redno delo, hkrati pa mu
omogočili vzpodbude za tekmo-
vanja na občinskem, področnem
in republiškem nivoju.
Kako je s tekmovanji letos? Ka-
tera ste že opravili in katera vas
še čakajo?
Na začetku tega šolskega leta
smo napravili v okviru omenjene
komisije načrt. Doslej se v glav-
nem vse odvija po njem. Tako
smo imeli tekmovanja v jesen-,
skem krosu, v košarki za starejše
in mlajše pionirje, v rokometu za
starejše pionirke — to so tekmo-
vanja v okviru programa A. V
okviru programa B, torej v sele-
ktivnih panogah pa smo imeli že
tekmovanja v šahu, namiznem
tenisu, streljanju in judu. Pripra-
vili smo atletsko dvoransko pr-
venstvo za starejše in mlajše pio-
nirje ter pionirke, za nami pa je
tudi že tekmovanje za mlajše
pionirke v rokometu, v nogome-
tu za mlajše in starejše pionirje,
pred kratkim pa sta bila tudi že
mali in veliki atletski pokal. S
pionirsko olimpiado je sicer bilo
nekaj zapletov, pa smo jo včeraj
kljub vsemu izpeljali. Glede na
krčenje programov v družbenih
dejavnostih bi si morali še pose-
bej zanjo prizadevati, kajti posta-
la je že tradicionalna, učenci in
učenke pa se je vsako leto znova
veselijo.	(j |
Gasilske enote tekmovale
za pokal KS Markovci
Gasilski center Markovci je v nedeljo, 22. maja, z gasilskim društvom Bu-
kovci organiziral tekmovanje za pokal krajevne skupnosti Markovci. Tekmova-
nje je bilo pripravljeno s sodelovanjem krajevnih skupnosti Markovci, Cirkula-
ne in Zavrč.
Gasilsko društvo Bukovci je strokovno odlično pripravilo vse potrebno za
tekmovanje s Ijidrantom. K tekmovanju se je prijavilo sedem gasilskih s po sed-
mimi gasilci. Prva tri naesta so dosegle enote GD,Bukovci, GD Prvenci-Strelci
in GD Stojnci. Tekmovanje sta uspešno vodila poveljnik gasilskega centra Mar-
tin Zamuda in njegov namestnik Stanko Veselič. Dobro oceno pa si zaslužijo
tudi sodniki gasilskih disciplin.
Enote civilne zaščite bodo tekmovale za pokal KS Markovci v nedeljo, 29.
maja, v Stojncih, ko bo GC Markovci pregledal operativno sposobnost centra.
Takrat bo KS Markovci podelila pokale in diplome za enote gasilskih društev
in CZ.
Pohvaliti moramo KS Markovci, ki vsako leto razpiše tekmovanje in pri-
pravi pokale in diplome. Omeniti moramo tudi pozoaiost krajevne skupnosti v
tem, da sta bila na tekmovanju kot gosta predsednik in podpredsednik sveta KS'
Franc Toplak in Mirko Janžekovič.
V nedeljo pa je GD Bukovci organiziralo mlekarski praznik z bogato raz-
stavo različnih vrst sira ter pokušnjo in ocenjevanje domačih vin. Prikazali so
tudi košnjo in delo grabljic na stari način, potem pa so se vsi poveselili na dru-
žabnem delu.	C. G.
Zmaga v gosteh, remi doma
Mladinsko moštvo NK Alumi-
nij iz Kidričevega je v četrtek, 12.
maja, gostovalo pri vrstnikih Ru-
darja iz Trbovelj. Kljub temu da
so nastopili zelo oslabljeni, so
uspeli premagati domačine. Edi-
ni zadetek je dosegel Franci
Fridl iz enajstmetrovke.
V nedeljo, 15. maja, so mladin-
ci Aluminija gostili ekipo Save iz
Kranja. Še vedno nepopolni so
vseeno pokazali borbeno igro.
Ustvarili so si nekaj priložnosti,
vendar pa niso uspeli zatresti
mreže zelo dobrega gostujočega
vratarja. V zadnji minuti sreča-
nja pa šo domačini zastreljali še
enajstmetrovko ter tako gostom
oddali eno točko.
Danilo Klajnšek
Ormožu uspeva, njihovim
tekmecem pa tudi
Na petkovi rokometni tekmi so Ormožani ponovno dokazali, da
so med najboljšimi v vzhodnem delu druge republiške lige, saj so vi-
soko premagali igralce Aera iz Celja z 21 :l 1 (14:4). Na mokrem igriš-
ču so dobili možnost nastopanja vsi domačini, mladim Celjanom pa
ni šlo od rok. Na žalost ormoških ljubiteljev rokometa pa so tudi nji-
hovi neposredni tekmeci za vstop v I. republiško ligo, ekipa Fužinar-
ja, zmagali. V gosteh so premagali Branik z 21:18.
Ormož: Geč, F. Šandor 2, Fridrih J, Antolič 1, N. Potočnjak 3,
Grabovac, Vrbančič 2, A. Potočnjak 2, Zabavnik 4, M. Šandor 2, Hed-
žet 4, Gaberc.
Ob koncu tedna se bo torej odločalo. Ormožani v soboto gostuje-
jo pri Krogu, Fužinar pa pri Veliki Nedelji. Le kje bo več ormoških
navijačev?
jš
Ormoška ekipa. Bo šlo po načrtih? (Posnetek: Ik.)
V Ptuju vsako minuto najmanj en gol
člani ptujske Drave so se v prvenstveni tekmi pomerili z ekipo To-
ka iz Crenšovcev, članice pa z ekipo Lisce iz Sevnice. Člani so zmaga-
li z visokim izidom 42:27. Najboljši strelci: Hrupič (10), Kramberger
(8) Habjanič (7). ..
Članice pa so z ekipo iz Sevnice izgubile s 23:24.
Prvenstvene tekme pa so odigrali tudi mladinci in mladinke. Mla-
dinci so premagali ekipo mladincev iz Črenšovcev z 29:21, mladinke
pa so izgubile z ekipo Rač (15:17).
Mladinke bodo konec tedna gostovale v Polani, članice v Velenju,
mladinci pa bodo v ponedeljek igrali z Branikom v športni dvorani
Center ob 18.30.
d. 1.
Trije v slovenski reprezentanci
Mladi športniki in športnice iz celotne Jugosla-
vije so se konec prejšnjega tedna zbrali na 12. par-
tizanski olimpiadi v Foči in Tjentištu. V atletski
slovenski reprezentanci so nastopili tudi mladi
ptujski atleti in dosegli lepe uvrstitve. V teku na
400 metrov je bil najboljši Franci Jerenko, na 1500
m pa je bil Milenko Potočnik drugi. Uspešen pa je
bil tudi nastop Ptujčanov Matjaža Iskre in Franci-
ja Jerenka v štafeti 4 x 100 m. V skupni razvrstitvi
je bila najboljša slovenska reprezentanca, kar je
tudi zasluga mladih ptujskih atletov.
d. I.
12 — ZA RAZVEDRILO
26. maj 1988 - tednik
tednik - 26. maj 1988
OGLASI iN OBJAVE — 13
FRANKFURT/M
Občni
zbor
»Saveu
v soboto, 23. aprila je povabi-
lo Slovensko kulturno društvo
Sava Frankfurtu/M svoje člane
in prijatelje na letni občni zbor v
klubske prostore na Metzler-
strasse. Dolžnosti delovnega
predsednika so bile zaupane Vla-
du Golobu, direktorju Ljubljan-
ske banke v Frankfurtu, ob čla-
nih Dušanu Ruparju, Valeriji Či-
žič in Tončki Rantaši, ki je vodi-
la zapisnik.
Sledilo je poročilo dosedanje-
ga predsednika o celotnem delu
društva, za katero priznamo, da
ustvarja pozitivne rezultate pred-
vsem v zadnjem obdobju po za-
slugi delovnih članov upravnega
odbora. Seveda bi želeli mnogo
več od storjenega: glasbeno de-
lavnico, pevski zbor, v knjižnici
več bralcev, na prireditvah ugla-
jene poslušalce, na športnih ste-
zah več kegljačev, zavzete kole-
sarje, prijatelje otrok in narave.
Toda kako? Ustna in pisna vabi-
la tako redko najdejo pristopne
rojake! Največkrat si sežemo v
roke na prireditvah, in to le za
nekaj ur.
V poročilu kulturne skupine je
bilo slišati, da je skrb za tovrstno
uspešno delo dolgotrajna, ne-
nehna in da potrebuje za svojo
rast in širino čas z mnogimi od-
povedovanji. Kulturno delo je
temelj društvu, njegovi nosilci
smo mi, njegovi člani, pravza-
prav vsi Slovenci, ki želimo ohra-
niti, razvijati in negovati svoj je-
zik in narodne vrednote.
O seminarju v Radencih za
bodoče voditelje folklornih sku-
pirj sta nas seznanila Ivan Žižek
(mlajši) in Erna Moravec. Ogla-
sili so se tudi člani športne sekci-
je. Poročilo je prebrala Tončka
Rantaša. Na mnogih tekmova-
njih so prislužili društvu vrsto
pokalov. Izrazili so željo po no-
vih članih, posebno v ženski eki-
pi.
Gospodarilo je društvo dobro,
pravi dosedanja sekretarka in
oskrbnica blagajne Marjana
Djušič. Večina dohodkov se je
zbrala z delom upravnega odbo-
ra na številnih prireditvah.
Vsi prisotni smo bili seznanje-
ni s spremembami v statutu. So-
glasno smo jih sprejeli, saj so na-
menjene tesnejšemu sodelovanju
s svetom slovenske dop. šole.
Da bi bili rezultati občnega
zbora vidni takoj, smo na pred-
log delovnega predsednika še ta
večer izvolili Dušana Ruparja za
novega predsednika Save, Janka
Zemljiča za podpredsednika in
Metko Kohler za sekretarko.
Druge zadolžitve bodo razdelje-
ne med 17-članski upravni odbor
na prvi delovni seji.
Občnemu zboru so prisostvo-
vali gostje iz domovine: Geza
Bačič, predsednik republiške
konference SZDL, Marjan Gun-
tar, sekretar koordinacijskega
odbora SZDL, dr. Rado Bohinc,
podpredsednik gospodarske
zbornice SR Slovenije, Franc
Pristovšek, generalni konzul
SFRJ v Frankfurtu/M, Bratislav
Valčič, konzul v Frankfurtu,
Bogdan Topič, predsednik Zdru-
ženja jugoslov. društev in klu-
bov, Vlado Golob," direktor Lju-
bljanske banke v Frankfurtu, in
Andrej Lapajne, direktor Ingra
Gradisa. Hkrati s pionirko Hajdi
Rihtar so zaželeli Slov. društvu
Sava še v bodoče uspešno delo.
Še pozno v noč je na družab-
nem večeru odmevala iz društve-
nih prostorov pisana paleta do-
mačih pesmi ob spremljavi Ivana
Žižka in Ivana Golenača.
Dragica Nunčič
Nove
odkupne cene
živine
Veljajo od 23. maja 1988:
Bikci - 5.000 din za kg.
Teličke - 4.700 din za kg.
Meso mladega pitanega gove-
da:
ekstra kakovost — 3.750 din
za kg
1. kakovost — 3.205 din za
kg.
Cene prašičev na odkupu so
različne, najvišje pa L700 din
za kg.
Tekmovanje mladih v SLO
Juršinčani so letos gostili eki-
pe osnovnih šol in ptujskega
srednješolskega centra — skup-
no jih je bilo 21 — na vsakolet-
nem srečanju mladih v tekmova-
nju iz SLO in DS. Pomerili so se
v dveh delih — teoretičnem in
praktičnem — v poznavanju ve-
ščin iz prve pomoči, streljanju z
zračno puško, metanju šolske ro-
čne bombe, poznavanju zdravil-
nih rastlin in njihove užitnosti,
gašenju požara in v orientacij-
skem pohodu.
Med osnovnimi šolami so bili
najboljši tekmovalci s Hajdine,
za njimi pa ptujski osnovni šoli
Olge Meglič in Toneta Žnidariča
ter ekipi Markovec in šole Ivana
Spolenaka.
Med srednješolskimi ekipami
so zmagovalci tekmovalci prve
skupine družboslovne, naravo-
slovne, ekonomske in matemati-
čne usmeritve, drugi so bili mla-
di iz kovinarske, metalurške in
kmetijske šole in tretji druga eki-
pa naravoslovcev.
Najboljši strelci so bili med
osnovnošolci: prvi Vlado Lo-
vrenčič iz OŠ Franca Osojnika,
drugi Danilo Gojkošek s Hajdi-
ne in med srednješolci Bojan
Koletnik.
Udeleženci letošnjega tekmo-
vanja so si lahko ogledali še ne-
kaj orožja in spoznali tudi voja-
ško življenje.
Mladi so se pomerili tudi v streljanju z zračno puško.
(Foto: L. Cajnko.)
Moda od blizu
Prijetna popestritev za petkov
popoldan — je kratka ocena le-
tošnje prve modne revije Emo-
ne—Merkurja. Manekenska sku-
pina pod vodstvom Pauline Ma-
vrin je prikazala čez sto privla-
čnih modelov za pomlad in pole-
tje. Za vse, ki so z nakupi pole-
tnih oblačil še oklevali, je bila re-
vija več kot dobrodošel namig.
Cudežniki, stalni spremljevalci
revije, so prav tako navdušili. V
starem mestnem jedru je s petko-
vo revijo oživel nekoč že privla-
čen prireditveni prostor — Trg
mladinskih delovnih brigad. V
Emoni pravijo, da bodo na njem
še gostovali.
MG
(Foto: KOSI.)
Lovci »streljajo« tudi devize
Ob kapitalni trofeji pa še spominski posnetek Christiana Siebererja in
vodnika Štefana Gačnika (na desni).
V času, ko traja lov na srnjaka,
je tudi v loviščih lovskih družin
na območju ptujske občine več
»deviznih« lovskih gostov iz
Nemčije, Avstrije in drugih dr-
žav. Ne smemo zanemariti, da je
postal lovski turizem pomembna
sestavina prizadevanj, da bi
zmanjšali naš skupni devizni
dolg do tujine.
Ob koncu preteklega tedna so
imeli tudi člani lovske družine
Juršinci v gosteh lovca Christia-
na Siebererja iz sosednje Avstri-
je. V spremstvu vodnika — lovca
Štefana Gačnika — je gost ustre-
lil kapitalnega srnjaka, kakršne-
ga že dolgo niso ustrelili na tem
območju. Komisija je ocenila sr-
njakovo rogovje s 130,5 točkami,
kar predstavlja odlično oceno
oziroma zlato medaljo. Ker pred-
stavlja vsaka točka po lovskem
pravilniku za tuje goste določeno
število mark ali katere druge va-
lute, ki jo je treba plačati za od-
strel lovski družini, je avstrijski
gost odštel za to srnjakovo trofe-
jo več kot 3.500 nemških mark.
Torej kar čedna vsotica, če pri-
štejemo, da je gost s spremljeval-
cem iz Avstrije zapravil še precej
deviz za nekajdnevno bivanje v
Juršincih in Ptuju. Lojze Kaučič,
starešina LD Juršinci in drugi
člani, so zadovoljni z iztržkom.
Besedilo in foto: JOS
NA KRAJU NESRECE UMRLA
V	sredo, 18. maja, nekaj po 21.
uri se je na lokalni cesti v Koz-
mincih, KS Podlehnik, zgodila
prometna nesreča, ki je zahteva-
la življenje 56-letne Katice Per-
nek. Hodila je ob desnem robu
ceste. Za njo se je pripeljal z
osebnim avtomobilom Tonček
Bukšek iz Žetal in jo začel tesno
prehitevati. Pri tem jo je zadel,
padla je in se tako hudo ranila,
da je na kraju nesreče umrla.
Voznik osebnega avtomobila ni
imel vozniškega dovoljenja.
TRČILA AVTOMOBILA
V	naselju Ločič, KS Trnovska
vas, je prejšnjo sredo voznik
osebnega avtomobila Franc Be-
lec v dvojnem ovinku izgubil
oblast nad volanom, zapeljal je
na bankino in nato nazaj na ce-
sto, kjer je trčil v osebni avto, s
katerim se je naproti pripeljal
Alojz Lovrenčič. Pri trčenju se je
hudo ranil Avgust Sakelšek iz
Krčevine pri Vurberku, ki je bil
sopotnik v Lovrenčičevem avtu.
Prepeljali so ga v ptujsko bolniš-
nico.
S CESTE V HIŠO
Prejšnji četrtek se je Marija
Belec iz Župečje vasi peljala z
osebnim avtom po regionalni ce-
sti skozi Lovrenc na Dravskem
polju. Nenadoma je zapeljala s
ceste in trčila v zgradbo župnij-
skega urada. Pri trčenju je bila
voznica hudo ranjena in so jo
prepeljali v bolnišnico.
KOLESAR V TOVORNJAK
Darko Bigec iz Jablovca se je
prejšnji teden (v torek) peljal na
kolesu z motorjem od Žabjaka
proti Ptuju. V križišču z regional-
no cesto v Rogoznici ni upošte-
val prednosti in je trčil v tovor-
njak, s katerim se je po predno-
stni cesti pripeljal Anton Kuko-
vec. Kolesar je bil hudo ranjen
in so ga prepeljali v ptujsko bol-
nišnico.
TRCIL V STEBER
Konec minulega tedna je v
Novi vasi pri Ptuju voznik kolesa
z motorjem Anton Kolarič iz
Žabjaka zaradi prevelike hitrosti
zapeljal na bankino in trčil v ste-
ber cestne razsvetljave. Pri tem
seje hudo poškodoval in se zdra-
vi v ptujski bolnišnici.
Z AVTOM V OGRAJO MO-
STU
Anton Kekec iz Nove vasi pri
Ptuju se je peljal od Gabrnika
proti Ptuju z osebnim avtomobi-
lom. V Mostju ga je na ovinku
začelo zanašati, trčil je v ograjo
mostu in se hudo poškodoval.
AVTO SE JE PREVRAČAL PO
POBOČJU
V Dolanah, KS Cirkulane, se
je v soboto, 21. maja, peljal z
osebnim avtomobilom Janez Ko-
kol iz Male vasi. Zapeljal je na
rob ceste, avto se je prevrnil in se
začel prevračati po pobočju
navzdol. Med prevračanjem je
sopotnik Franc Roškar iz Male
vasi padel iz avta in se hudo po-
škodoval.
UMRL V OGNJU
V soboto, 21. maja, okoli pol
šeste zjutraj so opazili požar v
podstrešni sobi stanovanjske hi-
še, last Janeza Marina, Kramber-
gerjeva pot v Ptuju. V sobi je sta-
noval Iztok Mlakar, vnuk lastni-
ka hiše. Verjetno se je pozno po-
noči vrnil domov in zaspal s pri-
žgano cigareto, kar je logična
domneva. Po znakih sodeč se je
21-letni fant prebudil, ko je bila
soba že v ognju in dimu. Posku-
šal je priti iz sobe, vendar je pred
vrati omagal, zgrudil se je in zgo-
rel. Požar se je iz sobe razširil na
ostrešje, vendar so ga gasilci
omejili in pogasili. Okoliški sta-
novalci tudi pravijo, da v tistem
času ni bilo v Ptuju električnega
toka, zato so bile težave pri alar-
miranju gasilcev. Nesreča, v ka-
teri je izgubil življenje mladi ko-
vinostrugar, je mnogim resno
opozorilo.
FF
Tudi te tri male nadebudneže je zamikala sreča. Če Je že v nedeljo niso
imeli, je bodo v življenju potrebovali veliko. (Foto: mš.)
Traktor za Vero
Topolovec iz Ptuja
v borbi za vsakdanji kruh, da bi vsaj še za rep ujeli uhajajoči
nam standard, vsaj tak, kot smo ga bili vajeni v nekoliko boljših in
stabilnejših časih, so kanček upanja tudi igre na srečo. TaKO ni na-
ključje, da so pred ptujsko loterijo neprestano vrste in da so tudi tom-
bole dobro obiskane.
Člani gasilskega društva v Gerečji vasi ali bolje rečeno vsa vas ži-
vi enkrat na leto za tradicionalno tombolo in tisoči, ki prihajajo v
upanju, so prišli tudi minulo nedeljo. Nismo sicer dobili podatka,
kakšen je bil izkupiček — del ga bodo namenili tudi za priprave Mir-
ka Vindiša na olimpiado v Seulu — menimo pa, da organizatorji niso
bili razočarani in da je trud poplačaru
In kdo so bili srečneži, ki so odnesli oziroma odpeljali glavne do-
bitke? Vera TOPOLOVEC iz Ptuja je dobila glavnega — traktor, v
Kidričevo je Jožica Ferlež odpeljala katrco, mala »pejeka« pa sta do-
bila Anton Voglar iz Maribora in Darja Korošec iz Ptuja. Zanje in še
za nekaj srečnežev je bil denar v tombolske kartice v Gerečji vasi do-
bra naložba. Čestitamo!
mš
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO
- TEDNIK, 62250 Ptuj, Vo-
in>kova 5, poitni predal 99.
Ureja uredniški kolegij, ki ga
sestavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik itefan Pui-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
15.000 dinarjev, za tujino
19.500 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čenju proizvodov in storitev
v prometu je TEDNIK uvrš-
čen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni da-
vek od prometa.