Poštnina plačana v gotovInL
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo In soboto. — Naročnina:	mesečno	din	16*—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’—^
celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — TeL štev. 25-52.
103.
kos.
V LJUBLJANI, dne 25. decembra 1937.
Letnik
VIII.
VSEBINA:
(>7'1. Pravilnik za izvajanje plinskih instalacij. 673. Razne objave iz Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
«72.
Na podstavi točke 1. § 59. finančnega zakona za leto 1936/37. predpisuje minister za gradbe sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo v zvezi s § 427., odst. 3., zakona o obrt ih tale
pravilnik
za izvajanje plinskih instalacij.*
I.	POGLAVJE.
Splošni del. Splošne določbe.
Člen 1.
C) Pravilnik za izvajanje plins’-"* instalacij obsega tale dela:
A. polaganje glavnih uličnih plinovodov z dovodnimi plinovodi;
B. izvajanje vseh notranjih plinovodov;
C. priključevanje plinskih naprav in njih spravljanje v pogon;
D. izvajanje dimovodov in prezračevalnih ureditev, potrebnih za plinske naprave.
(’) Vsa ta pod A.—D. navedena dela morajo biti izvedena popolnoma strokovno in iz materiala, ki je zanje predpisan, lako da se s takimi instalacijami ne spravlja v nevarnost življenje in zdravje ljudi, ne povzroča škoda na imovini drugih in ne ogroža splošna varnost.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19.	maja 1937, št. lll/XXXIII/282. .
Plinovodi.
Člen 2.
Plinovodi po lem pravilniku se delijo na:
a) glavne ulične plinovode	J mestno plinsko
b) dovodne plinovode	|	omrežje
c) notranje plinovode	j	hl^5>r^“sk°
Z glavnim uličnim plinovodom se razumejo plinski cevovodi od plinarne do mesta, kjer se odcepi dovodni plinovod.
Dovodni plinovod je del plinskega voda od uličnega plinovoda do glavne zapiralne priprave v hiši.
Notranji plinovod je tisti, ki se izpeljuje v sami zgradbi od glavnega zapornika pa do mesta uporabe, in se deli:
na vzponski (ali položni) plinovod, ki segaod glavne zapiralne priprave do plinomera, in
na razdelilni plinovod, ki sega od plinomera pa do vsakega mesta porabe.
Področje plinarn in inštalaterjev.
Člen 3.
(‘) Izvedbe plinskih vodov, po katerih prehaja ne-merjen plin, t. j. glavnih uličnih plinovodov, dovodnih plinovodov in vzponskih (ali' položnih) plinovodov do plinomerov in njih -predelave, popravila in čiščenje kakor tudi montažo plinomerov smejo opravljati samo plinarne kot lastniki uličnega plinskega omrežja in zaloge nemerjenega plina. Če ni plinarna lastnik uličnega plinskega omrežja, preide pravica za izvajanje teh del na lastnika tega omrežja, ki sme, kakor plinarne, izvajati in nadzorovati ta dela samo po osebah, ki so za to po zakonu upravičene.
(2)	Plinarne morejo po želji naročitelja instalacije ali po lastnem, preudarku odstopiti izvajanje vzponskih (ali položnih) plinovodov tudi plinsko-instalaterskim
obrtnikom, ki so po zakonu upravičeni izvrševati plinsko-instalaterski obrt. To delo se v tem primeru labko izvaja samo po navodilih in ob nadzorstvu strokovnih organov plinarne.
(s) Vsa plinsko-instalaterska dela za plinomeri. kakor razdelilne plinovode v stanovanjih, priključitev plinskih naprav in ostalo smejo izvajati samo plinsko-insta-laterski obrtniki ali podjetja po poslovodjih, ki so po zakonu upravičeni izvrševati plinsko-instalaterski obrt.
(‘) Nad vsemi plinsko-insta'aterskimi deli, ki jih izvajajo inštalaterski obrtniki, ima plinarna dolžnost nadzorovanja po svojem strokovnem osebju. Plinarna se mora takoj odzvati pozivu plinsko-instalaterskega o rt-nika za pregled izvedene instalacije. Plinarna mora takoj in brez zavlačevanja priključiti na krajevno plinsko omrežje instalacije, izvedene po plinsko-instalaterskih obrtnikih, brž ko se ugotovi, da je delo izvedeno brezhibno in po predpisih.
(s) Minister za trgovino in industrijo predpiše na podstavi § 27. zakona o obrtih s pravilnikom način in obseg izpita za inštalaterje plinskih naprav.
Odgovornost izvajalca plinske instalacije.
Člen 4.
Za vse škode, ki nastanejo zaradi tega, ker so plinske instalacije izvedene zoper predpise tega pravilnika ali iz slabejšega materiala, nestrokovno ali nevestno, je gmotno in kazensko odgovoren, kdor je instalacijo izvedel.
Dolžnost prijave.
Člen 5.
(') Vse nove plinske instalacije kakor tudi bistvene spremembe obstoječih instalacij mora izvajalec del pismeno prijaviti plinarni, in to:
a) preden začne delati;
b) po dokončanem delu, in sicer pri prekritih vodih pred ometavanjem zidu, in
c) preden se denejo v uporabo.
(*) Bistvena je predelava obstoječe napeljave tudi tedaj, če se zaradi predelave poraba plina lahko toliko spremeni, da je potrebno priključiti plinomer za večjo obremenitev.
(*) Pri izdelavi dimovoda je treba upoštevati določbe II. poglavja pod C tega pravilnika. Prijavi je treba priložiti načrte v dveh primerih z označenimi cevovodi in priključenimi napravami in dimovodi.
Označevanje plinskih ureditev.
Člen G.
V načrtih naj se označajo plinske instalacije s temile znaki:
a) plinske ureditve .....	rumeno
b) vodovodne instalacije . . .	zeleno
c) kanalizacijski vodi ....	rjavo
d) plinovod nad ometom
e) plinovod pod ometom i) dolgi navoj ....
g)	redukcija (zmanjška)
• t •
0t'[25ivmJ 0 l'[25m]
—w---------
h)	smer padca
i)	zasunek....................
j) prehodna pipa...............
k) regulator pritiska ....
1) plinomer....................
m) l-2-3plamenska svetilka. . n) l-2plamensko stensko rame o) odvodna pipa ................
p) gibljiv cevovod (Schlauchlei tung) za svetilke . .
r) l-2-3plamenski kuhalniki .,
s) štedilnik . .  .............
š) peč za ogrevanje prostorov t) 1. kopalna peč...............
2. kopalni avtomat . . .
3. aparat za pripravo tople voda (brez dimovoda) .
u) T-nastavek za Čiščenje voda
v) dimovod
—0=0-
RT RT
fol lool
•p o-*
-Tl Oh Pb Oh4
rc
0 /OO
Poleg oznak je treba navesti izmere in priključne vrednosti.*
II.	POGLAVJE.
Tehnične določbe.
A.	Glavni u 1 i č u i plinovodi.
Material za glavne ulične plinovode.
Člen 7.
(’) Za glavne ulične plinovode se smejo uporabljati samo cevi in zvezni (fasonski) deli iz litega železa, kovnega železa ali jekla, in to z notranjim premerom najmanj 33 mm za cevi iz jekla in kovnega železa, za lite cevi pa najmanj 40 mm. Stene cevi iz litega železa ne smejo biti izpod 8 mm. Debelina stene cevi mora biti na vseh mestih enaka.
(s) Radi zaščite pred rjo se morajo cevi iz litega železa pred polaganjem v zemljo prebarvati s primerno zaščitno barvo, cevi iz kovnega železa in jekla pa morajo dobiti poseuno zaščitno izolacijo.
Zveze, nastavki in navrti.
Člen 8.
(l)	Za nastavke in priključke se morajo vgraditi v glavni plinovod fasonski kosi ustrezajoče oblike. V izjemnih primerih se izvedejo nastavki in priključki lahko tudi s tem, da se navrta glavna cev; v ta namen naj se
* Sliko glej na nasLJnji strani. — Op. ur.
Označevanje plinskih instalacij.
mm?/////.
VAV/////.
Dovodni
plinovod
piinomar
z
z
štedilnik tS_S.il	Kopalna	peS
yA////A//A//AA/A/y//////////////////A////////////////////////AA^ _R.T
? FPa
plinomer
z
z
svetilka Štedilnik 11° 0 8	<$<	kopalni	avtomat
V777y///////A/AA/7/?7y///7/AA//7/AAAAAAAA///A/AAAAAAA//AA//S/AAAA///77,
Nastavek za čiščenja
L glavni zapiralnik K zapiralnik plinom era
Glavni vlični]plinovod
položi na mestu priključka dobro zagoščen (zatesnjen) cevni oklep, v katerega se nastavek ali priključek čvrsto uvije. Taki priključki se lahko izvedejo samo na glavnih uličnih plinovodih, katerih notranji premer je večji od 7 mm.
(2)	Pri priključevanju plinovodov ne sme notranji premer priključenega voda pri ceveh z notranjim premerom* do 250 mm biti večji od ene šestine, pri ceveh nad 250 mm pa ne večji od ene tretjine notranjega premera glavnega plinovoda.
Zagostitev cevnih zvez.
Clen 9.
(1) Cevi z obojke je praviloma zagostiti s katrani-zirano vrvico in svinčenimi kolobarji (prstani), debelimi 35 do 55 mm. Da se prepreči škropljenje (brizganje) raztaljenega svinca pri zalivanju cevi, morajo biti konci cevi suhi. Ce se opravlja delo ob dežju, se dene v livarsko odprtino nekaj loja. Svinčene kolobarje je treba z dletom ali s podbijačem dobro zagostiti.
(2) Cevi s prirobnicami je treba zagostiti s svincem, lepenko, miniziranim platnom ali podobnim materialom.
* V izvirniku so besede »priključenega voda pri ceveh z notranjim premerom« pomotoma dvakrat natisnjene. — Op. ur.
(3) V vsakem primeru je treba zagostitve tako izvesti, da jih ui mogoče premakniti ali iztisniti iz njih položaja.
Zapiralna ureditev.
Clen 10.
(’) Zapiralniki za glavne plinovode morajo biti izdelani iz odpornega materiala, tako da ostanejo za plin trajno neprodušni. Vse zaporne pipe morajo imeti ureditev za pritrditev vretena in morajo biti tako prirejene, da se lahko zasučejo največ za 90 stopinj in da se vreteno pipe ne d& izvleči iz svojega ležišča.
(2)	Na vretenu zaporne pipe mora biti vrezan znak za smer prehodne odprtine, tako da se z zunanje strani lahko razvidi, kdaj je pipa odprta in kdaj zaprta. Zaporne pipe morajo biti tako prirejene, da se z vrtenjem na desno zapirajo, na levo pa odpirajo.
Polaganje glavnih plinovodov.
Clen 11.
(') Glavne cevi je treba polagati tako globoko, kakor to zahtevajo krajevne atmosferske razmere, najmanj pa 0'8 m pod površino tal in z zadostnim padcem.
0) V glavne cevi, ki se zaradi mehaničnih vplivov ali zaradi vplivov temperature v dolžini spreminjajo, se morajo vstaviti cevi za izenačevanje dolžine (kompenza-torji).
(3)	Za zbiranje kapljevin, ki se v ceveh iz plina* izločajo, naj se na najglobljih mestih plinovoda namestijo zbiralni lonci (sifoni), ki se dajo lahko in brez nevarnosti spraznjevati.
(‘) Glavni plinovodi naj se polagajo po možnosti na naravna trdna tla. Če tla niso stanovitna, je treba napraviti umetno trdno podlago, da se prepreči škodljivo usedanje tal.
(5) Če pridejo plinske cevi v dotiko s temeljnim zidom zgradbe, se ne smejo z njim togo zvezati.
(6) Križanju glavnih cevi s kanalskimi profili se je treba po možnosti izogibati. Če se takemu križanju ni mogoče izogniti, se mora položiti glavna cev skozi dotični kanal v drugo, povsem neprodušno, trdno in na obe strani odprto cev (zaščitno cev). To velja dotlej, dokler cev v kanalu ni v zapreko odtoku vode tudi pri največjem navalu vodnih količin. Odprti konci širše zaščitne cevi morajo segati do izven sten kanala. Znotraj tega plašča mora biti plinska cev iz celega kosa brez vsakih zvez. Glavne cevi, ki leže v bližini kanala, je treba zavarovati tako, da niso v nevarnosti, četudi bi se kanal sesul.
(7) Glavni plinovodi se ne smejo polagati v skupni rov s cevmi kanalizacije ali vodovoda ali električnih kablov in morajo biti od teh kakor tudi od najbližjih tračnic tramvajske proge vsaj 1 m daleč. Ravno tako ni dovoljeno polaganje drugih vodov nad plinovodi.
Nadzemeljski plinovodi in plinovodi čez mostove.
Člen 12.
(3)	Glavni plinovodi, položeni izven zemlje, morajo biti lahko pristopni, oskrbljeni z dilatacijskimi cevmi, zavarovani z izolacijo od mraza in izpodnebnih vplivov in zaščiteni in ograjeni tako, da je nepozvanim osebam pristop do njih onemogočen.
(2) Za plinovode čez manjše mostove se morejo uporabljati cevi iz litega železa; v takem primeru je treba plinovod zavarovati tako, da se položi v drugo zaščitno cev. Pri polaganju plinovoda čez večje mostove se morajo uporabljati cevi iz kovnega železa ali iz jekla. Plinovodi čez večje mostove morajo biti lahko pristopni in s posebno izolacijo zaščiteni pred zunanjimi vplivi. Plašč za varovanje teh cevi (leseni zaboj, zaščitna cev itd.) mora biti napolnjen s težkovnetljivim materialom; v plašču morajo biti prezračevalne odprtine, ki so tako nameščene, da ne propuščajo v notranjost plašča ne deževnice ne snega. Na obeh koncih mosta se morajo v plinovod vstaviti zapiralniki.
(3) Za polaganje vodov čez mostove se mora predhodno priskrbeti odobritev pristojnega gradbenega ob-lastva, pod čigar nadzorstvom je most.
Preskušanje cevi pred polaganjem plinovoda.
Člen 13.
0) Vsaka za plinovod določena cev se mora pred polaganjem preskusiti v neprebarvanem stanju s pritiskom vode in zraka; preskus mora trajati najmanj 5 minut.
(2) Pritisk pri preskušanju z vodo znašaj najmanj 6 atmosfer; pri ceveh, v katerih bo delovni pritisk večji od 2 atmosfer, se opravi preskušanje z najmanj trikratnim delovnim pritiskom. Med trajanjem preskusa se cev oprezno udarja z lesenim batom.
(3) Preskušanje s stisnjenim zrakom se opravi pri ceveh, kjer znaša delovni pritisk do 250 mm vodnega
* V izvirniku pogrešno »plinovoda«, — Op. ur.
stolpca, pod vodo s pritiskom najmanj 500 mm vodnega stolpca, pri ceveh z delovnim pritiskom, ki je večji od 250 mm vodnega stolpca, pa z dvakratnim pritiskom. Pred preskusom se mora vsaka cev znotraj popolnoma izsušiti.
(4) Cevi, ki teh preskusov ne prestanejo, se ne smejo uporabiti za plinovod. Preskušene cevi je treba posebej označiti.
Preskušanje glavnih plinovodov glede neprodušnosti.
Člen 14.
(') Vsaka dokončno položena cevna proga se mora preskusiti glede neprodušnosti z zračno sesalko s pritiskom najmanj 350 mm vodnega stolpca.
(2) Pri plinovodih, pri katerih je delovni pritisk plina večji od 175 mm vodnega stolpca, je treba preskušati z najmanj dvakratnim delovnim pritiskom. Pri plinovodih z delovnim pritiskom največ 100 mm vodnega stolpca se opravi preskus glede neprodušnosti lahko tudi s plinom, če je poskus z zrakom težko izvesti.
(3) Preskus glede neprodušnosti je treba izvesti na odkritem in vidljivem plinovodu. Ko so vsi zapiralniki in odprtine dobro zaprti in ko se je dosegel predpisani pritisk, se določi zguba plina po padanju pritiska in po času. Dokler je plinovod pod preskusnim pritiskom, se morajo cevne zveze in vsa navrtanja preskusiti z mazanjem z milnico in, če je treba, zagostiti.
(‘) Če kak del plinovoda pri preskusu glede neprodušnosti ne zadovoljuje, je treba vzroke produšnosti poiskati in najdene nedostatke odpraviti. Nato pa je preskus glede neprodušnosti ponoviti.
(5) Po znatnejših popravilih ali spremembah na plinovodu ali tistih napravah, ki so vstavljene v plinovod, in če so ta dela bistveno vplivala na neprodušnost vsega plinovoda, je treba izvesti preskus glede neprodušnosti.
Preiskovanje produšnosti na glavnih plinovodih.
Člen 15.
C) Pri preiskovanju produšnih mest podzemeljskih glavnih plinovodov je treba ravnati z največjo opreznostjo, da bi se ne povzročila eksplozija s kakršnim koli plamenom (odprte svetilke, cigarete in pod. ali z iskro, nastalo pri izkopavanju plinovoda z udarcem železnega krampa ob kamen, iskro električnih stikal ali bencinskih vžigalnikov). Iz istih razlogov je v takih primerih prepovedano, z odprtim plamenom ali z napravami, ki utegnejo narejati iskre, vstopati v kanal ali odprtino za čiščenje kanalizacije in v odprtine za nadziranje ali prezračevanje telefonskih ali kabelskih vodov. Če je pri takem delu potrebna umetna razsvetljava, se morajo uporabljati samo preskušene in nepoškodovane varnostne svetilke ali električne žarnice.
(2)	Če se navrtajo tla, da bi se določila produšna mesta plinovoda, ki je položen v zemljo, se ne sme s prižiganjem preskušati, ali uhajajo iz teh lukenj gorljivi plini, marveč je treba določiti uhajanje plina s komisijskimi reagencami ali specialnimi aparati.
(*) Če se določi produšno mesto, je treba plinovod na dotičnem mestu odkopati in na najustreznejši način odpraviti vzrok produšnosti, kakor prelom cevi, korozijo ali produšnost zagoščila. Takemu delu na plinovodih na smejo prisostvovati nezaposlene osebe.
B.	Dovodni (zvezni) plinovodi.
Člen 16.
Dovodni plinovod obsega glavno priključno cev z dolgim navojem in glavno zapiralno pripravo (glavni za-piralnik).
Glavna priključna cev.
Člen 17.
(‘) Najmanjša dopuščena mera za glavno priključno cev je pri ceveh iz jekla in iz kovnega železa 32 mm (5/4"), pri ceveh iz litega železa pa 50 mm (2") notranjega premera. Cevi morajo ustrezati nemškim industrijskim normam (Din).
(2) Priključek dovoda je treba prilagoditi terenu, tako da poteka po najkrajši poti, praviloma pravokotno na smer glavnega uličnega plinovoda in s padcem proti le-temu. Po potrebi je treba na pristopnih mestih vgraditi lonce za zbiranje kondenzata.
(3) Praviloma mora imeti vsaka posamezna zgradba svoj poseben dovod. Plinske ureditve za obrtne in industrijske namene morajo imeti svoj poseben dovodni plinovod, če bi bilo možno, da bi bili ostali porabniki moteni pri uporabi plina. Veliki gradbeni objekti se morejo priključiti na glavni ulični plinovod tudi z 2 ali več dovodnimi plinovodi. Dovodni plinovodi se ne smejo polagati v neprehodne prostore (kot n. pr. v prezračevalne kanale). Priključno mesto dovoda določa plinarna.
(4) Dovodni plinovod mora biti najmanj 30 cm od električnega priključnega kabla, drugače je potrebna izolacija iz žgane opeke.
Glavni zapiralnih.
Člen 18.
(') Glavni zapiralnik, ki služi za zapiranje plina pri požaru ali drugih nezgodah in pri predelavah in čiščenju vodov, mora biti nameščen na lahko pristopnih mestih blizu vstopa dovodnega plinovoda v zgradbo. Prostor za namestitev glavnega zapiralnika bodi po možnosti svetel, suh, zavarovan pred mrazom in z možnostjo zračenja. Glavni zapiralnik smejo odpirati samo nameščenci plinarne.
(2)	Da se morejo dovodi brez nevarnosti čistiti, je priporočljivo, da se vgradi dovodu poleg glavne pipe za zapiranje še ena pipa v začetku notranjega plinovoda in med obe pipi namesti T-nastavek za odtekanje kondenzata vode.
(a)	Glavna pipa za zapiranje mora biti do vštetih 50 mm svetlega premera iz medi ali brona. Pipe morajo imeti enako velik prosti prehodni prerez kakor nanje priključena cev.
(4)	Namesto pip nad 50 mm je boljše uporabiti za-sunke ali ventile istega premera. Pri večjih ali za požar nevarnih objektih je treba napraviti na ulici še en lahko pristopen zapiralnik (lonec za vodo z razdelno steno ali zasunek).
C.	Notranji plinovodi.
Tlak plina.
Člen 19.
(') Tlak plina v vzponskih plinovodih ustreza v glavnem tlaku plina v uličnem plinskem omrežju.
(2)	Tlak plina v razdelnih plinovodih praviloma ne presega 200 mm vodnega stolpca.
Material.
Člen 20.
(4)	Cevi, ki se uporabljajo za vzponski plinovod, morajo ustrezati nemškim industrijskim normam (Din).
(2) Razdelilni plinovodi so lahko iz cevi od jekla, od kovnega železa ali od aluminija. Bakrene cevi se dovoljujejo le izjemno, kot n. pr. za vode avtomatskih toplotnih regulatorjev, za varovalke za zažigala in podobne namene. Svinčene cevi se uporabljajo lahko samo za priključek plinomerov. Za spajanje cevi iz različnega materiala je treba uporabljati spojke iz tehle kovin:
pri jeklenih ceveh spojke iz jekla ali kovne litine;
pri svinčenih ali bakrenih ceveh spojke iz medi;
pri ceveh iz aluminija spojke iz medi ali aluminija.
(3) V plinovode ni dovoljeno vgrajevati holandce. Taka vgradnja je dovoljena samo pri priključevanju plinomerov in plinskih naprav.
Zaščita cevi.
Člen 21.
(’) Sredstva za zaščito vodov je treba izbrati primerno materialu cevi, sestavi tal in krajevnim razmeram.
(2) Za zaščito cevnega voda zoper delovanje kislin, ki so v zemlji, je treba položiti v pesek cev, zaščiteno z izolacijsko prevleko, tako da je obložena s plastjo peska ca. 20 cm. Humus in žlindro je treba vsekakor iz okolice plinovoda odstraniti. Cevi, ki se polagajo v zemljo, morajo imeti zadosten padec in morajo biti tako globoko položene, da kondenzati ne morejo zamrzniti. Podzemeljske vode je treba polagati najmanj 50 cm pod površino zemljišča. Pri prehodu cevi skozi stene iz žlindre, skozi strope iz ometa (malte), ki vsebujejo kisline, in skozi lesno-betonske pode je treba plinovode pred škodljivimi vplivi posebej zaščititi. Cevi, ki vodijo skozi vlažne prostore, morajo biti pocinkane ali zaščitene s prevleko, ki je odporna zoper rjavenje.
(3) Radi lažje pristopnosti se priporoča polaganje cevi nad ometom.
Izmere plinovodov.
Člen 22.
(•) Za določevanje premera plinovodov morata rabiti kot smernici na koncu tega poglavja priloženi razpredelnici A in B. Uporaba cevi večjega premera, kot so v razpredelnicah navedeni, je načeloma dovoljena.
(2)	Plinovodi, ki se prosto polagajo, kakor tudi tisti, ki prehajajo skozi zemljo ali zunanje zidove zgradbe, ne smejo biti ožji od 25 mm (1"). Na mestih, kjer je nevarnost, da zamrznejo, je treba izbrati vedno nekaj večji premer cevi, kot je v razpredelnici navedeno.
Izvedbu plinovodov.
Člen 23.
(‘) Plinovodi morajo biti popolnoma neprodušni, dobro pritrjeni in po možnosti pristopni in tako položeni, da ne nastanejo zožitve cevnih prerezov bodisi z zbiranjem vode kjer koli itd., in tako, da se dajo lahko čistiti.
(2)	Pri plinovodih, položenih pod podom, ni dovoljeno, da bi ležali deli zidne konstrukcije na ceveh.
(3) Bakrene in aluminijeve cevi se ne smejo polagati pod ometom.
(4) Plinovode je treba praviloma polagati brez ostrih krivljenj, premo in navpično na strope in stene.
(5) Plinovode v zgradbah je treba po možnosti na-* mestiti zunaj na zidu.
(9) Prikriti plinovodi (pod ometom) za štedilnike morajo imeti najmanjši svetli (notranji) premer 20 mm (3/4"). Če prehajajo cevi skozi debele zidove, jih je treba namestiti v posebni zaščitni cevi, ki je na obeh straneh odprta. Ta zaščitna cev mora biti po vsej dolžini neprodušna in po vsej dolžini najmanj 1 cm širša od zunanjega premera plinskega voda. Pri dovodnih plinovodih mora biti prostor med plinsko in zaščitno cevjo nepredušno zatesnjen s konopljo in plastično snovjo, tako da je onemogočeno prodiranje plina z ulične strani v klet.
(7) Plinovod v zaščitni cevi ne sme imeti zvez. Ravno tako ni dovoljeno vstavljati spojke na cevi v notranjščini zidu, skozi katerega prehajajo. Plinovode pod ometom morajo strokovni organi plinarne pred zadelanjem preskusiti.
(8) Posamezne cevi in spojke je treba pred vgradnjo preskusiti, ali so neprodušne in brez napake. Poškodovane kose je izločiti. Paziti je treba, da premer cevi nikakor in nikjer ni zožen.
(9) Pri nameščanju cevi in spojk v novih zgradbah je treba poskrbeti, da ležijo cevi na prikladnem mestu, da ne bi gradbeni odpadki in apno dospeli v cevi. Tudi konoplja ne sme priti v cev. Paziti je treba, da so navoji rezani pravilno, čisto in da se dobro prilegajo, pa da so dovolj dolgi in nepoškodovani. Pri rezanju cevi nastali rob je treba odstraniti.
Razpredelnica dolžine navoja.
Premer v mm	10,	13, 20,	25,	32, 40, 50,	70,	80,	100
V palcih	3/s,	Vi, 3/4,	1,	5/<, 6/4, 2,	2Vi,	3,	4
Dolžina navoja v	mm	13,	16, 19,	22,	25, 25, 28,	32,	35,	41
(10) Medsebojne	zveze posameznih plinskih cevi	ka-
kor tudi zveze z zunanjimi kosi z navoji je treba izvesti popolnoma trdno in neprodušno z uporabo konopnih vlaken, ki so napojena z lanenim oljem. Asfaltni lak in podobna sredstva kakor tudi spojkanje s kositrom se ne smejo uporabljati za spajanje plinskih cevi. Zagoščilo, ki je ušlo iz navoja, je treba v redu odstraniti.
(“) Zavarjanje cevi je dovoljeno pri premerih, večjih od 32 mm (5/4"), samo, če opravlja to zavarjenje’vešč in za to delo usposobljen delavec.
C2) Po možnosti je treba gledati, da se dajo vsi plinski vodi razstavljati, kar se doseže z vgraditvijo dolgih navojev. Plinovode je treba polagati tako, da se more vsako nadstropje ali vsak večji stranski plinovod z lahko pristopno pipo zapreti. Na koncih plinovoda je treba vgraditi T-nastavek, ki omogoča kasnejše podaljšanje ali Čiščenje plinovoda in merjenje tlaka.
(,3) Plinovodi se smejo pritrjati s cevnimi kljukami, toda boljše je pritrditi jih s cevnimi oklepi v določeni razdalji od zidu. V vlažnih prostorih, n. pr. pralnicah, se smejo cevi pritrjati samo z oklepi. Pri plinovodih do 25 mm notranjega premera (1") se postavi na vsakih ca. 1'5 m po ena kljuka ali oklep, pri debelejših ceveh pa na vsaka 2 m dolžine cevi.
Plinovodi v nepristopnih prostorih.
Člen 24.
V nepristopnih prostorih ni dovoljeno voditi plinovode. Pjepovedano je zazidavati plinovode v. stene dim-
nikov, voditi jih skozi dimnike, ventilacije, prazne prostore z rabicovimi konstrukcijami ali v odprtinah za zmetavanje drv ali premoga v klet. Ravno tako je prepovedano polagati cevi pod običajnimi štedilniki ali pečmi.
Popravljanje produšnih plinovodov.
Člen 25.
Zveze, ki se pokažejo produšne, je treba takoj razstaviti in ponovno neprodušno sestaviti. Prepovedano je zamazanje produšnih mest s kitom ali drugimi sredstvi; ravno tako je prepovedano zamašiti taka mesta z zako-vanjem. Pleskanje ali prekrivanje že izvršenih vodov je dopustno šele potem, ko je uspešno opravljeno preskušanje glede neprodušnosti.
Zapiranje plinovodov pred uporabo.
Člen 26.
(1) Dovršene vode v zgradbah, ki še niso izročeni v uporabo, kakor tudi tiste, ki so dejani iz uporabe, je treba na njih koncih zapreti s kapico ali čepom iz trde kovine. Drugačno, čeprav le začasno zapiranje je naj-strože prepovedano. Zaprta pipa, petelin ali vodni lonec, vgrajen v dovod, se ne sme imeti za zadostno varen zapiral nik za daljši čas.
(2) Za čas popravil ali predelav na plinskih ureditvah, ki so že v uporabi, je treba zapreti pipo na plino-meru oziroma na glavni zapiralni pripravi; ključ je sneti in pustiti pipo tako dolgo zaprto, dokler niso vsi plinovodi za pipo bodisi s čepom ali kapico neprodušno zaprti.
Plinomer.
Člen 27.
(') Velikost plinomera se določa po največji mogoči porabi v celokupni industriji, za katero je plinomer določen. Kraj za namestitev plinomera in njega vrsto določa plinarna.
(2)	Če je nameščen plinomer v kleti, mora biti v vsakem nadstropju, t. j. v vsakem stanovanju po ena glavna pipa za zapiranje. Plinomeri morajo biti tako pritrjeni, da je številčnica vidna in da se dajo številke brez težave brati. Plinovod je treba postaviti tako, da se da plinomer lahko in brez naprezanja materiala priključiti.
(s) Plinomeri ne smejo biti nameščeni v prostorih, kamor je prepovedano vstopati z odprto svetilko, ali v prostorih, kjer se predelujejo ali so spravljene lahko-vnetljive stvari.
Odstranitev plinomera.
Člen 28.
0) Z odstranitvijo plinomera nastale odprtine v plinovodih je treba neprodušno zapreti s kapicami ali slepimi prirobnicami. Zaradi nevarnosti eksplozije je strogo prepovedano približati se demontiranemu plinomeru s plamenom. '
(*) Priključne nastavke plinomera je treba po de-montaži takoj zamašiti, da se onemogoči vstopanje nesnage ali odpadkov. Po uporabi je treba v plinomeru zaostali plin odstraniti, kar se doseže pri mokrih plino-merih s tem, da jih napolnijo z vodo, pri suhih pa z izpihavaujsm % zrakom.
Pipa plinomera,
Clen 29.
(*) Pred vsak plinomer je treLa vstaviti po eno pipo, ki se da lahko zapirati. Pipo je treba vgraditi tako, da je lahko pristopna in da je že po njenem položaju vsikdar razločno videti, kdaj je odprta in kdaj zaprta.
(2)	Ce se spoji več plinomerov vzporedno, tako da napajajo s plinom en vod, je treba vstaviti pred in za vsakim plinomerom posebno pipo ali zasunek za zapiranje.
Pipe na plinovodih.
Člen 30.
(*) V plinovode smejo biti vgrajene samo take pipe, ki nepredušno zapirajo. Take pipe morafjo imeti na vretenu nastavek, ki dovoljuje le četrtino obrata. Razen tega mora biti vreteno tako urejeno, da pri normalni uporabi ne skoči iz ohišja.
(2)	Vse pipe morajo biti lahko pristopne in mora biti na njih označeno, ali so odprte ali zaprte. Držaji kakor tudi zareze na glavi vreten morajo biti vedno v smeri odprtine pipe, tako da je pipa zaprta, Če stoje držaji ali zareze pravokotno na smer cevi.
Regulatorji tlaka (pritiska).
Člen 31.
Ce se vgrajujejo regulatorji pritiska, morajo biti nepredušno zaprti ali pa tako grajeni, da ob kakršni koli motnji ne prepuščajo plina v prostor, v katerem so nameščeni. Regulatorje pritiska je treba vgraditi na lahko pristopnih mestih
Čiščenje plinovodov.
Člen 32.
O Preden se prično cevi čistiti, je treba demontirati plinske naprave (štedilnike, kopalne peči, radiatorje itd.) in plinomer.
(2)	Čiščenje se lahko opravlja s stisnjenim zrakom, z ogljikovo kislino ali z vakuum-aparatom. S stisnjenim zrakom, z ogljikovo kislino ali z dušikom je treba izpi-hovati vedno od ožjega prereza k širšemu, vakuum-aparat pa je treba priključiti na najširši vod. Uporaba kisika za čiščenje plinskih vodov ni dovoljena.
Zaščita plinovodov pred prodiranjem zraka.
Člen 33.
Če deluje katera naprava v zvezi s kompresorjem na stisnjeni zrak ali če se kako drugače stisnjeni zrak ali kisik uporablja v plinskih napravah, je treba vgraditi nad plinomer in to napravo zanesljiv avtomatski povratni ventil ali vodno predložko, ki tudi ob pomanjkanju vode dovod plina avtomatsko zapira.
Zaščita plinovoda pred kondcnzati in zamrzovanjem.
Člen 34.
(4)	Plinovode je treba tako razporediti da je brez vsega mogoče izpuščati kondenzate, ne da bi se izlivali v plinomer.
(!) Ce vodi cev iz toplejšega prostora v hladnejšega, jo je treba položiti s padcem proti toplejšemu prostoru.
(*) Najniže položene točke plinovoda moraio biti opremljene z vodopusti, ki so zaprti s kapicami ali čepi.
Prepovedano je v te namene uporabljati cevne pipe ali kakšne drugačne zapiralnike.
(4)	Plinovode, ki jih ni mogoče popolnoma zaščititi pred mrazom, je treba opremiti z nastavki za polivanje z odtopno tekočino.
Dela na plinovodih.
Člen 35.
Za čas kakršnih koli del na plinovodih je tre' a zapreti pipo pred plinomerom, ključ sneti in pustiti pipo tako dolgo zaprto, dokler niso plinovodi, ki leže za njo, opremljeni s čepi ali kapicami. Istočasno je treba zapreti vse pipe priključenih aparatov.
Preskušanje neprodušnosti vodov.
Člen 36.
0) Glede neprodušnosti se morajo preskusiti:
a) novi plinovodi pred ometavanjem ali prekritjem, potem ko je z zunanjim pregledom ugotovljeno, da ustrezajo predpisom;
b) obstoječi vodi, ki so 6 mesecev izven uporabe;
c) predelave plinskih vodov;
č) vse plinske instalacije pred izročitvijo v uporabo;
d) kadar koli zahteva plinarna preskus neprodušnosti.
(2) Neprodušnost se preskuša pri vseh plinovodih:
a) s preskusom s stisnjenim zrakom večjega pritiska in
b) z zaključnim preskusom z nizkim pritiskom.
(3) Pri obremenitvi s stisnjenim zrakom je treba dejati vode brez armature pod pritisk 1 atm. nadpritiska. Ta preskus se izvaja tako, da se s preobremenitvijo ugo-tove morebitne slabe zagostitve, porozni deli cevi, sla„e zveze itd., ki bi se z nizkim pritiskom ne dale najti.
(4) Zaključni preskus se izvaja z dvakrat večjim pritiskom od pogonskega, toda najmanj s 500 mm vodnega stolpca. Zaključni preskus naj obsega po možnosti vse plinovode. Plinsko ureditev je imeti za nepredušno, če po petih minutah (za izenačenje toplote) v nadaljnjih 5 minutah pritisk več ne pade. Trajanje preskusa neprodušnosti se glede na velikost instalacije lahko podaljša do 15 minut. Pri preskusu ugotovljeno produšno mesto je treba poiskati in odstraniti.
(5) Prepovedano je preiskovanje produšnih mest tako, da se napolni plinovod z vodo ali kislino. Samo stari plinovodi, ki leže zakriti, se izjemoma za določitev produšnih mest lahko napolnijo s čisto vodo, in to po poprejšnjem sporazumu z upravo plinarne.
(6) Pri vodih, ki so v uporabi, se preiskujejo pro-dušna mesta z mazanjem z milnico ali z duhanjem. Naj-strože je prepovedano iskanje produšnih mest z o^nrtim plamenom Produšna mesta je treba odstraniti in nadomestiti samo z brezhibnim materialom. Vsaka začasna ali pomožna zagostitev je prepovedana. Navzočnost plina v zaprtih prostorih se more dokazati s paladijevim kloridom ali s posebnimi aparati.
(7) Preskušanje vseh. po plinsko-instalaterskih obrtnikih izvedenih instalacij, ki se naj uporabljajo za raz-peljavo plina, opravlja praviloma plinarna, v katere po-trošnem območju so te instalacije izvedene. Če plinarna ugotovi, da instalacija ni predpisno izvedena ali da bi bilo mogoče, da se porablja nemerjeni plin, ali da je nevarnost za potrošnika n'>' za druv«3 osebe odrede priključek na glavni ulični plinovod kakor tudi oddajo
plina. Preskušanju mora prisostvovati inštalater ali njegov opolnomočeni zastopnik. Ker opravlja to preskušanje elektrarni v lastnem interesu, mora biti brezplačno.
(8)	Za ponovni preskus plinskih naprav glede ne-produšnosti ima plinarna pravico zahtevati od plinsko-instalaterskega obrtnika plačilo v najvišjem znesku dejanskih režijskih stroškov, če prvi preskus po krivdi inštalaterskega obrtnika ni uspel.
Izročitev napeljave v uporabo.
Clen 37.
Pred izročitvijo vodov v uporabo, potem ko so bili glede neprodušnosti preskušeni, je treba s pritiskom plina izpustiti vsebino zraka iz vseh vodov s tem, da se
odpre čep plinovoda na najbolj oddaljenem mestu napeljave. V času tega izpihavanja je treba poskpbeti za zadostno zračenje prostorov. Iz takih prostorov je treba prej odstraniti odprte svetilke, plamen, goreče cigarete ali pipe.
Jamstvo (garancija).
Člen 38.
Plinski inštalater jamči poslodavcu za izvedena dela. Jamstvo traja dve leti, računši od dne, ko se da izdelana instalacija v pogon. Za trajanja jamstva je plinski inštalater dolžan, da popravi ob svojih stroških vse nepravilnosti, ki bi bile posledica nepravilnega dela ali slabega materiala.
Razpredelnica A.
Vzponski plinovod v zgradbah.
Izmere cevi v milimetrih in v palcih
Z enim stanovanjem v vsakem nadstropju: s kopalnico:
brez kopalnice:
S po dvema stanovanjema v vsakem nadstropju:
s kopalnico:
brez kopalnice:
Od gl. zapornika v	32	40	40	50	50	25	25	32	32	40	40	50	50	70	70	25 32	40	40	50	mm
kleti do pritličja	1'/*	P/3	li/s	2	2	1	1	11/4	P/4	11 2	1%	2	2	2V2	2Vs	1 l‘/4	P 2	11 2	2	palca
Od pritličja do	—	32	40	40	50	—	25	25	32	32	—	40	50	50	70	— 25	32	40	40	mm
I. nadstropja	—	1 Vi	1 %	l‘/s	2	—	1	1	1V4	11.4	—	11/2	2	2	2i/2	— 1	Vit	11/2	11/2	palca
Od 1. nadstropja	—	—	32	40	40	—	—	25	25	32	—	—	40	50	50	— —	25	32	40	mm
do II. nadstropja	—	—	11/4	l'/s	Vit	—	—	1	1	P/4	—		'	11/3	2	2	— —	1	P/4	11/2	palca
Od II. nadstropja	—	—	—	32	40	—	—	—	25	25	—	—			40	50	— —	—	25	32	mm
do III. nadstropja	—	—	—	1'4	11/2	—	—	—	1	1	—			—	11 2	2	— —	—	1	11 4	palca
Od III. nadstropja	—	—	—			32	—	—	—	—	25	—	—	—			40	— —	—	—	25	mm
do IV. nadstropja Razpredelnica B.					P/3					1	Č. Pri	ki	— — 1V2 j u č e v a n j e			plinskih		— 1 palc naprav.		
NOTRANJI PLINOVODI
Izmere cevi v milimetrih
a >N S Sl	10	13	20 25 izmere		32 cev	40 i v	50 70 palcih		80	100
metri	3U	Vi	%	1	%	•/.	2	2 V<	3	4
o	1-35	2-44	5-55	10-0	20-0	325	73-8	1433	218-7	433-2
3	105	1-96	4-65	86	16'2	265	60-3	1170	178-6	353-7
4	0-86	1-78	410	7’6	13-7	23-0	52'2	101-4	154-7	306-3
5	0-74	1-52	3-65	6-9	12-4	205	46 7	90-7	138-3	274-0
7	056	1-26	310	5-8	10-4	17 4	395	76‘6	116-9	231-5
10	0-41	1-00	255	4-75	8-7	14-5	33-0	64-1	97-8	1937
15	0-28	072	1 95	8'75	71	11 9	27-1	52-4	79-9	158-2
20	021	0-54	1 55	3-10	6-2	103	23-4	453	69-2	1370
25	017	0-38	1-80	270	5-4	92	209	40-5	61-9	122-5
30	0'14	0-82	1 10	2-40	5-0	8-4	19-1	37-0	56-5	111-9
85	0-12	028	0-95	2-20	46	7 8	17-7	34-3	52-3	103-5
40	o-io	0-22	0-80	2-05	4-3	7-3	16'5	32-1	48-9	969
50			016	0-65	1-85	3-8	6'5	14-8	28-6	43-8	86-6
60			0-10	0-55	1-70	3-6	5-9	13-5	26-2	39-9	79-1
70 v	—	—	0 45	1-60	3-3	5'5	12-5	24-2	370	73-2
80			_	0 35	1-50	3-1	5-1	11-7	22-8	34-6	(18-5
90			_	0-30	1 40	3-0	4-9	11-0	21-4	32-7	64-6
110	—	—	0-25	1-30	2-80	46	10-4	.203	31 0	61 "3
Ta razpredelnica velja za normalni tlak plina najmanj 40 mm vodn. stolpca za plinomerom.
Pri določanju mer plinskih vodov je treba računati s porabo plina priključenih aparatov kakor sledi: pri	razsvetljavi	0'1	ms/h	za	vsak	plamen
pri	štedilnikih	2'5	„
pri	kopalnih aparatih	8'0	„
pri	pečeh za ogrevanje	1'5	„
Pri večjih aparatih je treba porabo posebej določiti.
Splošne določbe.
Člen 39.
(‘) Plinske naprave so aparati, ki služijo za porabljanje plina v gospodinjstvu, obrtu in industriji.
(2) Plinske naprave je treba postaviti tako, da kar najbolje služijo določenemu namenu. Razen na priključne vrednosti plinskih naprav in njih konstrukcijo je paziti tudi na mesto, kamor naj se plinska naprava postavi. To mesto mora biti tako izbrano, da je posluževanje aparata pregledno in da se prepreči naključno pogrešilo ravnanje z njim. Nadalje mora biti vsaka pliuska naprava tako prirejena, da ustreza vsem higienskim zahtevam. Zlasti je treba paziti, da se z uporabo aparatov nikakor ne kvari v prostorih zrak, ki je potreben za dihanje.
(3) Nadalje navedeni predpisi, ki se nanašajo na naprave za gospodinjstvo, veljajo prav tako tudi za tiste, ki rabijo obrtu in industriji.
Vrste in priključne vrednosti plinskih naprav.
Clen 40.
(‘) Velikost priključne vrednosti plinske naprave je treba izbrati tako, da ustreza vsaj najnujnejši potrebi. S priključno vrednostjo se razume normalna ' poraba plina po posamezni napravi na uro.
(2)	Prepovedano je priključevati plinske naprave za obremenitve, katerih te naprave ne zmorejo po svoji konstrukciji, ali v namene, za katere niso določene, in bi zalo nepravilno delovale. Tako se n. pr. ne smejo
priprave za toplo vodo, ki ne zmagujejo pritiska, vgrajevati tako, da bi bile izpostavljene popolnemu vodovodnemu tlaku; male priprave za toplo vodo, ki nimajo dimovoda, se ne smejo priključevati tako, da bi služile za pripravo popolne kopeli; ravno tako se ne smejo instalirati pečnjaki za ogrevanje prostorov itd. Prepovedana je uporaba neposredno s plinom ogrevanih kopalnih kadi ali naknadna vgraditev plinskih žarilnikov pod kadi.
Prostori za namestitev plinskih naprav.
Clen 41.
(') Plinske naprave je treba namestiti v zadostno velikih prostorih, ki niso izpostavljeni mrazu in ki imajo, če le mogoče, okno, ki drži naravnost na zunanji zrak.
(2) Priprave za toplo vodo je treba postavljati le v prostore, ki so varni pred mrazom.
(3) Pri postavljanju plinskih naprav v prostore, v katere ni dovoljeno stopiti z odprto svetilko ali v katerih je lahkovnetljiv material (n pr. ogrevanje garaž),'je treba upoštevati določbe dotičnih posebnih predpisov.
(*) Ce prostori za namestitev plinskih naprav ne ustrezajo pogojem, navedenim v odstavkih 1. do 3, je treba te pogoje po možnosti ustvariti tako, da se zagotovi stalno dovajanje potrebnih količin zraka, ki jih zahteva zgorevanje, da se ne bi z uporabo plinskih naprav zrak v prostorih poslabševal.
(3)	Manjše naprave za pranje perila kakor tudi stroji za likanje s priključno vrednostjo do 2'5 m3 na uro ni treba da bi bile priključene na dimnik; samo v takih prostorih, ki so dobro zračeni, t. j. v katerih je izmenjava zraka zadostna in je s tem zagotovljen brezhiben odvod pare in dimnih plinov. O tem, ali je izmenjava zraka zadostna, odloči plinarna, potem ko je preiskala razmere na mestu uporabe. Ravno tako je treba tudi naprave za sušenje perila namestiti le v prostore, v katere je omogočen dostop zadostni količini zraka.
(") Razen glavnih lastnosti, ki jih morajo imeti prostori, v katerih še postavljajo plinske naprave, je treba upoštevati pri izbiri prostorov tudi še:
a) položaj dimnikov za tiste naprave, katerih dim je treba odvajati:
b) položaj plinovodov in vodovodov v zgradbi;
c) položaj kanalizacije;
č) možnost posluževanja in nadziranja plinske naprave. Ce je izbirati med izvedbo s krajšimi dimovod-nimi cevmi in izvedbo s krajšim plinovodom ali vodovodom, je treba vedno dati prednost zvedbi s krajšimi dimovodnimi cevmi.
(7)	Večje naprave za pripravo tople vode z enim izpustom (plinska kopalna peč) se lahko namestijo v kopalnici sami samo tedaj, če ima prostor vsaj 12 m3 prostornine in če je zadostno zračen. Priprave za toplo vodo, ki oskrbujejo več izpustov v različnih prostorih, naj se ne nameščajo v kopalnici sami. Pri postavljanju teh aparatov je treba posebno paziti, da je ne samo v bližini razpoložljiv dimnik za odvod dima, marveč da je tudi dovod tople vode do največkrat uporabljanega izpusta čim krajši, da se prepreči posedanje apnenca iz zaostale vode v ceveh in zmanjšajo zgube vodne toplote.
Mesto za namestitev plinskih naprav v prostorih.
Clen 42.
(') Male priprave za toplo vodo do 150 kal. (min.) okoli 2‘5 in3 (h priključne vrednosti), pri katerih ni
treba dima odvajati, se lahko nameščajo nad umivalnikom ali nad izlivno školjko. Take naprave se ne smejo montirati nad štedilniki, ker vplivajo pri kuhanju nastala izparivanja škodljivo na zgorevanje plina.
(2) Večje priprave za toplo vodo se ne smejo nameščati nad izlivom školjk, ker ne more plin brezhibno zgorevati, če prihaja iz te školjke para skozi plinski aparat.
(3) Priprave za toplo vodo z enim izlivom (plinske kopalne peči) je treba namestiti tako visoko, da leži žarilnik najmanj 1 m nad podom.
(4) Priprave za toplo vodo z več izlivi je treba radi boljšega nadziranja žarilnikov namestiti okoli 1*20 m nad podom. Pri kopalnih pečeh je dovoljena višina 1 m, v kolikor dopušča taka namestitev brezhibno odvajanje dima.
(5) Peči za ogrevanje prostorov je treba postavljati po možnosti tako, da so odprtine žarilnikov okoli 35 cm nad podom, da se prepreči prodiranje prahu za časa ogrevanja. Iz istih razlogov je treba peči za ogrevanje prostorov, ki se obešajo na zid, namestiti tako visoko, da je njihova spodnja stranica za ogrevanje najmanj
.25 cm nad podom. Mesta za peči, ki rabijo ogrevanju prostorov, je treba izbrati tako, da je omogočena pravilna razdelitev toplote. Okrasne ograje, zavese, pre-■ krivala plinskih peči za ogrevanje prostorov ne smejo preprečevati gibanja zraka.
(6) Ce so za neke prostore posebni predpisi glede namestitve in ograjevanja plinskih peči za ogrevanje prostorov, je treba te predpise pri montaži uporabljati. To velja zlasti za kotle centralne kurjave s plinom in zračnih grelcev na plin.
Postopek s plinskimi napravami in plinovodi pred priključitvijo.
Clen 43.
(‘) Plinske naprave je treba pred priključitvijo na plinovod natančno pregledati in je zlasti treba ugotoviti, ali so vsi prehodi prosti in ali je vsa armatura popolna in v redu. Ce je izdal tovarnar posebna navodila za za-obaljenje in sestavljanje aparatov, jih je treba najnatančneje uporabljati.
(2) Noben priključni vod ne sme imeti manjši* premer od premera priključnega nastavka na napravi (za plin, dim, vodo, zažigalo, toplotni regulator in pod.).
(3) Paziti je treba na pravilni položaj odcepa za zažigalo za prižiganje plina. Tako se mora vgrajevati n. pr. odcep za zažigalo pred avtomatskim plinomerom, če žarilnik ni oskrbljen z varovalko za prižiganje ali če ni namesto tega na izhodu avtomatskega plinomera vgrajena varovalka za primer nedostajanja plina.
(4) Pred priključitvijo plinske naprave je treba zapreti vse vode, ki so pod pritiskom (plinovod in vodovod) in potem, če je potrebno, odstraniti vse, kar bi oviralo njihov prosti prerez, kakor n. pr. nečistočo, konopljo, pesek, kositer od spojkanja ali pod.
Priključevanje naprav.
Clen 44.
0) Pri priključevanju plinskih naprav je treba najnatančneje upoštevati od tvorničarja priložene predpise za priključevanje. Nobena plinska naprava se ne sme
* Te besede pomotoma ni v izvirniku. — Op. ur.
priključiti na plinovod, če ta nima v bližini naprave priprave za zapiranje plina ali vode. Od tega pravila so izvzeti, kolikor se tiče vodovodnega zapiralnika, samo mali aparati za pripravo tople vode, ki so montirani namesto normalne vodovodne pipe.
(2) Zapiralne priprave naj bodo nameščene na prikladnem in pristopnem mestu in nikakor ne smejo biti zakrite ali nevidljivo nameščene, kakor n. pr. za dimo-vodnimi cevmi. Zapiralniki naj bodo nameščeni tako, da je preprečeno vsako nepravilno ravnanje z njimi.
(3) Vsako začasno priključevanje plinskih naprav je strogo prepovedano. Za začasno priključitev velja tudi priključitev z gibljivo cevjo (tulom), če je predpisana priključitev z normalno kovno cevjo.
(*) Plinske štedilnike, kopalne peči in aparate za pripravo tople vode, radiatorje in plinske naprave za obrt, katere ni da bi morale menjati svoj položaj, je treba priključiti na plinovode trdno in neprodušno s holandsko spojko in pipo za zapiranje.
(5) Pri manjših prenosnih kuhalnikih, pečnjakih, grelcih za likalnike in pri orodju, ki se ogreva s plinom, kakor žarilnikih za zavarjevanje in rezanje kovin itd., se sme uporabljati gibljiva cev, če je pred njimi v plinski cevi vgrajena pipa, ki mora biti zaprta, če so priprave izven pogona. Konce gibljive cevi je treba s čeljustmi, sponami in podobnimi pripravami po možnosti zavarovati, da ne bi izpadali. Dovoljena je uporaba samo take gibljive cevi, ki ustreza predpisom za preskušanje plinske gibljive cevi za priključitev plinskih naprav v gospodinjstvu.
(6) Stalno nameščene svetilke je treba spojiti s plinovodi popolnoma neprodušno in tako trdno, da ne prepušča taka zveza ne pri normalni uporabi ne pri potre-sanju zgradbe. Svetilke je pritrjevati z vijaki, ne pa z žeblji, in z dovolj velikimi stenskimi ali stropnimi ploščicami. Na stropu obešene svetilke je treba obešati samo na gibljivih členih, in to takšnih, ki sestoje iz popolne krogle. Stropne ali stenske ploščice morajo biti tako pritrjene, da prav gotovo prenesejo štirikratno obremenitev njim določenega predmeta, najmanj za vsaj 25 kg.
(7) Pri priključevanju plinskih naprav, zlasti poni-kljanih ali pokromanih, je treba uporabljati ključe za vijake, ne pa gole klešče, da se ne bi poškodovali predmeti, ki se priključujejo.
(8) Za priključevanje plinskih naprav na dimovode in prezračevalne ureditve je treba uporabljati določbe
II.	poglavja tega pravilnika pod C., točko d.
Reguliranje plinskih naprav.
Clen 45.
(‘) Porabniku se ne sme izročiti v uporabo nobena plinska naprava, ki bi ne bila pred tem regulirana. Regulirati se morajo začeti plinske naprave šele potem, ko je nedvomno ugotovljeno, da je zrak iz vseh plinovodov kakor tudi iz naprave same popolnoma odstranjen. Regulirati je naprave pri obremenitvi, ki ustreza priključni vrednosti naprave, in po možnosti v tistem dnevnem času, ko je pričakovati najbolj pogostno uporabo naprave, da bi ostal nanašajoči se pritisk nespremenjen.
(*) Pri reguliranju je treba paziti na brezhibno delovanje naprave, t. j. na primer na kakovost plamena, delovanje zažigala, odpiranje in zapiranje toplotnega regulatorja, delovanje raznih varovalk, neoviran odvod dima itd. in na vse ostale možnosti uporabe dotične naprave.
Izročitev plinskih naprav v uporabo.
Clen 46.
(J) Plinska naprava, bodisi nova ali že rabljena, se sme prepustiti v uporabo šele tedaj, ko se poraunik pouči o ravnanju s to napravo. Pri tistih napravah, ki so priključene z gibljivo cevjo, je treba pipo pri trdno položenem plinovodu vedno takoj po uporabi zapreti.
(2) Navodila se morajo nanašati tako na normalno delovanje naprave kakor tudi na vse tisto, kar bi bilo treba ukreniti ob kakšni prehodni motnji pri uporabi naprave. Ko daje navodila, mora plinski inštalater ali dobavitelj razložiti stranki vse delo, za katero je naprava namenjena, in pred bodočim porabnikom ponavljati ravnanje z napravo vse dotlej, dokler se ne uveri, da porabnik zares pozna delovanje in posluževanje naprave. N. pr. pri kopalni peči je treba pripraviti popolnoma eno kopel, pri peči za ogrevanje prostorov je treba ogreti prostor, pri štedilniku je treba na enem žarilniku zavreti vodo, razgreti pečnjak itd.
(3) Pri plinskih napravah, ki se ne uporabljajo redno, so potrebni posebni predpisi o posluževanju naprave, da bi mogel biti porabnik stalno poučen o delovanju in ravnanju z napravo. V takih primerih je plinski inštalater dolžan take predpise vidno izobesiti v prostorih, kjer je naprava, kolikor že niso na napravi sami.
(4) Porabnika je treba opozoriti ne samo na okol-nosti, katere je treba uvaževati, ko je naprava v uporabi, marveč ga je treba vpeljati tudi v ravnanje z napravo, če dalj časa ni bila v pogonu. Tako n. pr. da je treba izprazniti priprave za toplo vodo, ki bodo dalj časa izven pogona itd.
(5) Porabnik mora biti dalje updznan s Čiščenjem in vzdrževanjem naprav. Tako n. pr. morajo porabniki vedeti, da je treba priprave za toplo vodo izprazniti, če je nevarnost, da bi voda v njih zmrznila; nadalje da je treba kdaj pa kdaj odstraniti posedli se apnenec; da je pri napravah za ogrevanje prostorov treba kar najpogosteje očistiti grelne površine prahu; da je po dimnikarskem redu potreben periodni pregled dimovodov po dimnikarju.
(6) Plinski inštalater mora opozoriti porabnika, naj ne dovoli vgraditve takih delov v obstoječe naprave, ki po svoji naravi ne spadajo k napravi sami, ki pa mu jih ponujajo nestrokovne osebe.
(7) Inštalater je osebno odgovoren za pravilno namestitev, priključitev, reguliranje naprav in pravilna navodila porabniku za ravnanje in vzdrževanje plinskih naprav, ki jih je priključil.
(8) Vsi napisi na plinskih napravah in njihovih delih kakor tudi vsa pismeno podana navodila za uporabo in ravnanje z napravo morajo biti v pravilnem državnem jeziku. Od tega se izvzemajo na napravi pritrjene plošče, na katerih je napisano samo ime tovarnarja ali naziv tvornice in njen kraj.
D.	Dimovodnc in prezračevalne ureditve.
Splošne določbe.
Clen 47.
(*) Dimovodne ureditve so take ureditve, ki služijo za pravilno in zanesljivo odvajanje dima iz plinskih naprav v ozračje, ureditve za zračenje pa so tiste, ki rabijo za prezračevanje prostorov, kjer se uporabljajo plinske naprave.
(3)	Z dimovodom se razume ureditev za odvod dima od dimovodnega nastavka na anaratu, pa do izhoda v ozračje, t. j. vse dimovodne cevi in dimniki.
dimnik
dimovodnl f nastavek/
 lA
Sl. 1
ff-
4
’ t
A
!
- — S-
:2
Sl. 2.
(3)	Za ureditve za zračenje je imeti vse tiste ureditve, ki omogočajo stalen dovod zraka, potrebnega za zgorevanje, v majhnih prostorih kakor tudi ureditve, ki zajamčujejo odvajanje po naključju s protivetrenjem v prostore potisnjenega dima.
(*) Predpise za izvajanje dimovodov in naprav za prezračevanje ni treba upoštevati pri takih napravah, pri katerih ne odhaja dim z lastnim vzgonom, marveč se odvaja mehanično z ventilatorji. V vseh takih primerih (n. pr. pri ogrevanju cerkva, dvoran, gledališč, tedaj predvsem tam, kjer gre za dolge dimovodne cevi, ali če je treba iz estetskih razlogov položiti dimovode pod zemljo ali nevidljivo) je treba pred .izvedbo pro-iekta zahtevati od pjinarne mnenje,
Potreba odvajanja dima iz plinskih naprav.
Člen 48.
(‘) Iz vseh naprav, ki so trajno ali dalj časa v pogonu, in tistih, ki so redoma malo časa v pogonu, katerih priključne vrednosti pa so večje od 2'5 m3/h, je treba odvajati dim z neoporečnimi dimovodi.
(s) Pri plinskih napravah v gospodinjstvu, katerih priključna vrednost je manjša od 2o m3/h, ki pa niso trajno v uporabi, marveč le kraijši čas (običajno okoli 1 uro), kakor n. pr. plinski kuhalniki ali štedilniki, brzo-grelci in priprave za toplo vodo, likalniki in ostale male plinske naprave, odhaja dim lahko v prostore, kjer se uporabljajo, če je prostor dovolj zračen.
(3)	Izjemoma se za posebne prireditve ali v prostorih, ki so zadosti veliki in zadosti zračni in v katerih ni nevarnosti za življenje ali zdravje zaposlenih oseb, lahko dovoli trajna ali začasna postavitev plinskih naprav tudi nad 2‘5 m3 priključne vrednosti.
Gradbeni material.
Člen 49.
(‘) Plinske naprave, ki so v uporabi samo krajši čas — kakor priprave za toplo vodo, neke peči za ogrevanje — morajo imeti dimovode iz materiala, ki sprejema malo toplote (t. j. material z nizko specifično toploto). Pri aparatih, ki služijo uporabi za dalj časa — večinoma peči za ogrevanje prostorov —, je treba uporabljati za dimovod material s slabim prevajanjem toplote. Gradbeni material za dimovodne cevi mora v glavnem ustrezati tem-le pogojem: da je odporen zoper toploto, da je neprodušen za dim in vlago, da slabo prevaja toploto in da se slabo razgreva, da ima gladke notranje stene, da je odporen zoper kemično delovanje dima in zoper mehanično naprezanje, da ga je lahko obdelovati in da je v gradnji poceni.
(s) Kot gradbeni material za dimovodne ureditve se smejo uporabljati:
1. za dimovodne cevi:
a) pri krajših dolžinah (pod l'o m) cevi iz posvin-čene železne pločevine, cevi iz aluminijeve pločevine, cevi iz pokositrene bakrene pločevine, cevi iz azbestnega cementa;
b) pri večjih dolžinah (nad 1'5 m) isti material kakor pri dolžinah, toda izoliran s keramično vrvico, stekleno volno ali podobnim materialom, odpornim zoper toploto ali s cevmi z dvojnimi stenami iz posvinčene pločevine in izolacijo v vmesnih prostorih.
(3)	Uporaba dimovodnih cevi iz litega železa ni dovoljena.
2. za dimnike:
a) ki so grajeni skupno z zgradbo: dimniki, sezidani iz opeke ali iz posebnih opek z zračno izolacijo, dimniki, sezidani z materialom, ki je od nadzornih oblastev preskusen in dopuščen za izvajanje dimnikov;
b) ki se gradijo po dovršitvi zgradbe: cevi z dvojnimi stenami iz posvinčene pločevine z izolacijo v vmesnem prostoru, cevi iz azbestnega cementa, izolirane in položene z zračno izolacijo;
c) dimniki cementne rabicove konstrukcije so dovoljeni samo, če so notranje stene gladko obdelane; dimniki rabicove konstrukcije s primesjo sadre so pa vselej prepovedani.
(3)	Da se ugotovi neprodušnost dimnika, mora pristojni dimnikarski obrtnik vsak posamezni dimnik pred
prevzemom zgradbe pregledati in ga z dimom preskusiti. Preskušanje je treba pismeno sporočiti gradbenim nadzornim oblastvom. Preskušati z dimom se mora na ta način, da se dimnik po vsej izhodni odprtini pokrije. Preden se pokrije, je treba dimnik razgreti, tako da more potem, ko se pokrije, delovati potrebni vzgon.
(*) Pred prevzemom zgradbe in preskušanjem dimnikov glede neprodušnosti se ne smejo z ometom ometati zidovi, v katerih so dimniki.
Zaščita dimovodov pred premočnim ohlajevanjem.
Člen 50.
(1) Daljše dimovodne cevi kakor tudi tiste, ki morajo biti položene v hladnih prostorih ali na zunanji strani zgradbe, je treba zaradi premočnega ohlajevanja zaščititi z izolacijo. Za take dimovode se morajo uporabljati cevi z dvojnimi stenami in z izolacijo v vmesnem prostoru ali cevi iz materiala, ki je slab prevodnik toplote.
(2) Za odvod dima iz plinskih naprav je treba izbrati take dimnike, ki leže v notranjih zidovih, ne pa tiste, ki leže na zunanjih ali hladnih zidovih. Če je mogoče, je treba izbrati tiste dimnike, ki leže med toplimi dimniki, ki rabijo v druge namene. Če nimajo dimovodi zadostnega prepiha, more plinarna zahtevati, naj se izolirajo tudi tiste dimovodne cevi, ki prehajajo skozi zidove.
(3) Nevzidani dimovodi morajo biti izolirani, če prehajajo skozi hladne prostore (podstrešje) ali če so na zunanjih straneh zgradbe ali če niso iz slabih prevodnikov toplote. Dimovodne cevi, ki so položene na podstrešju zgradbe, so boljše kot če so postavljene nad streho.
Izmere dimovodov.
Člen 51.
(‘) Izmere dimovoda niso odvisne samo od količine zgorelih plinov ali množine z zgorevanjem nastalega dima, marveč tudi od odporov v dimovodu in od jakosti prepiha, ki nastaja z vzgonom. Pri velikih vzgonih (t. j. pri visoki temperaturi dima) in pri malih odporih dimu v dimovodu (n. pr. pri ravnem navpičnem dimovodu brez zožitve) so izmere dimovodov pri isti množini plina lahko manjše od izmer tistih dimovodov, ki imajo slab vzgon in mnogo odporov (kolen, krivljenj in dr.). Za presojanje pri zgorevanju nastale množine dima more rabiti razpredelnica št. I.
Razpredelnica I.
Pripadajoča množina dima pri 100° C	pri	150°	C
		Poraba zraka	
Poraba	plina	za zgorevanje	
		pri	50« C
E	. o	E	. o
	o s	d d O	o c
C M G	4) 3 'N	C M G	
fe. »'N3 b ® ? J« 8		.»N O ° g *“ 3	*i
~ G O M	•t G S “	3 = °	E 3
20	1,2	120	7,2
40	2.4	240	14,4
60	3.6	360	21,6
80	4,8	480	28,8
100	6,0	600	36,0
120	7,2	720	43,2
140	8,4	840	50,4
160	9,6	960	57,6
180	10,8	1080	64,8
200	12,0	1200	72,0
2
■JCC,
170
340
510
680
850
1020
1190
1360
1500
1700
E
10,2
20.4
30.6
40.8 51,0 61,2
71.4
81.6
91.8 102,0
O S 2
- G O
193
386
579
772
965
1158
1351
1544
1787
1930
3 'S O
oj
3 s. O
„ 3
a “ 11,58 23,16 34,74 46,32 57.90 69,48 81.06 92,64 104,22 115,80
naprave. Prerez dimovoda mora biti od začetka do konca po vsej dolžini enak. Pri priključitvi drugih dimovodnih cevi je treba prerez zbiralnega dimovoda za ustrezajočo mero povečati.
(3) Za dve plinski napravi v kopalnici (t. j. za kopalno peč ali avtomat in za plinski radiator) je potreben dimnik najmanj 200 cm2 svetlega prereza (14X14), kolikor gre za zidane dimnike. Navedeni prerez se lahko ima za zadostnega, če gre za dimnike, ki imajo stalno dober prepih; če je prepih nezadosten, je treba določiti prerez po razpredelnici II. Na dimnike večjih prerezov praviloma ni dovoljeno priključevati več ko 3 naprave. Priključki dimovodnih cevi dveh ali več plinskih naprav v skupen dimnik ne smejo biti narejeni v isti višini, marveč morajo biti razdeljeni po dolžini dimnika.
Razpredelnica II.
(2) Svetla odprtina dimovodne cevi — ne glede na vrednosti razpredelnice II. — ne sme biti nikoli manjša od premera priključnega dimovodnega nastavka plinske
Toplotno	Poraba plina	na dimovod pri-	Svetli o	di-	Svetli	prerez
obr» menjavanje ključene plin<ke naprave (pri movodne				cevi	dimnika, zida-	
plinske na-	kal. vrednosti	H -- 3600 kal, ra3	iz pločevine,		nega z	opeko
prave, priklju-			azbestnega ce-			
čene na			menta ali .po-			
dimovod			dobno			
kal/min.	l/min.	m3/h	cm	cm2		cm
1	2	3	4	5		6
110- 145	30— 40	1,8- 2.4	8			
145— 250	40— 70	2,4— 4,2	9			
250— 320	79- 90	4,2— 5,4	10	200		14'14
320— 400	90-110	5,4— 6,6	11			
400— 500	110-140	6,6— 8.4	12			
500— 610	140—170	8,4—10,2	13			
610— 720	170—210	10,2—12,6	14			
						14/21
720— 970	210—270	12,6-16.2	15	300		ali
970-1200	270-330	16,2-19,8	16			18/18 ali 20	o 21	21
1200—1450	330—400	19.8—24,0	17			a'i
1450—1750	400—480	24,0—29.0	18	450		24 o
1750—2000	480—560	29.0—34,0	19			
2000—2350	560—650	34.0—39,0	20			25 25
2350-2650	650—730	39.0—44,0	21	600		ali
2650-2900	730—810	44,0—49,0	22			28e
Pripombe kstolpeu5 razpredelnice II.:
(') Za pravokotne cevi z notranjimi stranmi m in n cm se lahko izračuna ustrezajoči premer okrogle cevi
d = 2. m. n.	,
po formuli -------------cm.	lako	izračunam premeri so
in-f n
navedeni v stolpcu 5.
Primer: Pravokotni cevi 12 X 18 cm ustreza okrogla
2X12X18	....
cev—.	—	=14	4	cm	premera.
12 -j- 18
(2) Pri kamnitnih, betonskih ali glinastih ceveh je treba vedno izbrati za 2 cm večji premer, kot je navedeno v stolpcu 5.
(3) Če ni v trgovini okroglih cevi ustreznih preme rov ali pravokotnih cevi ustrezajoče velikosti in kakovosti je treba uporabiti cevi najbližjih večjih izmer. Če se pričakujejo slabe razmere pri odvodu dima ali dolgi bodisi vodoravni bodisi poševni vodi, je treba izbrati večje izmere dimovodnih cevi, kot so navedene v razpredelnici II. Pri kvadratičnih prerezih dimovodnih cevi je treba vzeti dolžino stranic enako premeru, ki je označen v razpredelnici II.
(*) Zveze prerezov različnih oblik je treba izvesti z blagimi prehodi. Če se spaja več dimovodnih cevi raznih plinskih naprav v en sam zbiralni dimovod, mora biti premer zbiralnega dimovoda tako velik, kakor ustreza skupni porabi plina posameznih plinskih naprav.
Namestitev dimovodov.
Člen 52.
(‘) Dimovodi morajo v vsakem posameznem primeru ustrezati svojemu namenu, t. j. da odvajajo dim v ozračje z lastnim vzgonom dima, po možnosti brez narejanja kon-denzata.
Sl. 3.
najmanj
offlm
Sl. 4.
(2) Odvajanje dima v nenastanjene prostore (podstrešje) ali neposredno skozi zid v ozračje je dovoljeno sam6, če se ne more najti povoljnejša rešitev, toda je treba za to poprejšnje privolitve plinarne.
(3) Dimovodi morajo po možnosti držati po najkrajši poti in ne smejo dajati velik odpor; zato morajo biti izvedeni brez večjih krivljenj. Daljše dimovodne cevi je treba polagati z vzponom k priključku na dimnik. Zgornji deli dimovodnih cevi morajo biti nataknjeni na tiste, ki so položeni niže (ne obratno).
(*) Ostra kolena se nikakor ne smejo vgrajevati. Če se spajata dve dimovodni cevi v eno zbiralno, ju je treba spojiti pod ostrim kotom 60°, ne pa pod pravim kotom.
(5)	Če se snideta dve nasproti postavljeni dimni cevi z vodoravnimi osmi pred vhodom v eno navpično zbiralnico, se njuna zveza z zbiralnico ne sme izvesti v pravem kotu kot T-odcep, marveč kot zveza dveh kolen.
(8)	Da se prepreči pri daljših dimovodih kapljanje potne vode nazaj v plinsko napravo, je treba vgraditi neposredno za aparatom tudi ureditev za zbiranje ali odvajanje vode. Pri uporabi dimovodnih cevi tovarniške izdelave, se je treba držati tudi navodil, ki se nanašajo na te izdelke.
(7) Dimovodne cevi, ki se naj vlože v zidne kanale, morajo biti vgrajene z zračnim vmesnim prostorom ali biti posebno izolirane. Premer dimovodne cevi mora biti tako velik, da nastane pri zvezanju dimovodne cevi z napravo neprodušna zveza z dimovodnim nastavkom naprave. Dimovodni nastavek naprave mora biti izveden tako, da ni mogoča pregloboka nasaditev in padec dimne cevi v napravo, od česar bi moglo nastati zoženje prereza dimovodnega izhoda naprave. Če pri starejših napravah dimovodni nastavek ni tako prirejen, je treba dimovodno cev (z robom ali izboklino) preurediti.
(8) Dimovodne cevi se ne smejo vtakniti pregloboko v dimnik, marveč najglobokeje samo do notranje stene dimnika. Če rabijo dimniki samo za plinske naprave, je treba uporabiti tisto zvezo dimovodne cevi z dimnikom, ki je izvedena pod ostrim (poševnim) kotom 60° proti dimniku. Priporočajo se že izdelani priključni nastavki, ki so za tak namen posebej prirejeni. Navpični priključek dimovodnih cevi v dimnik je potreben samo tedaj, če je na dimnik priključena tudi naprava za kurjenje z drvmi ali premogom, tako da ne morejo pri čiščenju dimnikov padati saje v plinsko napravo. Kjer vstopajo dimovodne cevi v tak dimnik, ki rabi tudi napravam za kurjenje z drvmi ali premogom, more biti napravljena na dimovodu tudi odprtina za čiščenje, ki se dd nepredušno zapirati.
Dimovodne cevi plinskih aparatov za pripravo tople vode je najbolje priključevati na dimnik neposredno pod stropom.
(9) Oddaljenost dimovodne cevi od nezaščitenega lesa ne sme biti manjša od 10 cm, od lesa, zaščitenega z ometom ali na drug način, pa najmanj 5 cm.
(10) Dimovodne cevi kakor tudi dimniki, ki rabijo samo plinskim napravam, ki pa držijo skozi nekaj nadstropij, morajo radi čiščenja ali preskušanja imeti, kakor dimniki za druga goriva, po eno odprtino na podnožju in v bližini izhodne odprtine.
(”) Dimnike, ki rabijo samo plinskim napravam, je treba na odprtinah vidno označiti. Na take dimnike se smejo priključiti naprave za premog ali les samo z vednostjo in poprejšnjo odobritvijo plinarne.
Varovalke, potrebne pri odvajanju dima.
Člen 53.
(*) Vsak odvod dima mora imeti varovalko zoper protivetrenje. Ta varovalka deluje kot prekinjalo prepiha in kot varovalka zoper zastajanje dima v dimniku. Vgraditev dimovoda brez prekinjala je izjemoma dovoljena le v garažah in ostalih prostorih, kjer morajo biti dimovodne cevi popolnoma neprodušne.
(2) Če ni varovalka zoper protivetrenje konstruktivno vgrajena v samem aparatu, jo je treba vgraditi v dimovodne cevi.
(3) Prekinjalo prepiha, bodisi vgrajeno v aparatu ali v dimovodni cevi, ne more nadomeščati varovalko zoper protivetrenje! Če je tedaj n. pr. v aparatu samo prekinjalo prepiha, je treba v dimovod vgraditi še varovalko zoper protivetrenje. Naprave s priključno vrednostjo pod 2'5 m3, ki so oskrbljene s prekinjalom prepiha, morejo biti priključene naravnost na dimnik. Če ima plinska naprava konstruktivno vgrajeno varovalko zoper protivetrenje, se ne sme vgraditi druga varovalka tudi še v dimovod.
(4) Za naprave, ki so oskrbljene z različnimi varovalkami, velja naslednje:
l
U—	
	
1 L«		2d		1
	J		
	i ^ 1		
A
I
Prekinjalo protivetrenja pri navpičnem položaju dimovodne cevi ali dimovodnega nastavka naprave.
Sl. 5«
1. Naprave z vgrajeno varovalko zoper protivetrenje morajo biti neposredno z dimovodno cevjo priključene na dimnik. Če imajo naprave dimovodni nastavek v navpičnem položaju, se lahko vstavi* v ta dimovodni nastavek navpična najmanj 25 cm dolga cev, da se s tem omogoči naravni vzgon dima, na te navpične cevi se pa lahko s kolenom zveže dimovodna cev naravnost v dimnik. Pri vodoravnem položaju dimovodnega nastavka se lahko zveže dimovodna cev naravnost v dimnik, in to, če le mogoče, z malim vzponom proti dimniku.
2. Napravam, ki imajo vgrajeno samo prekinjalo prepiha, je treba vgraditi še varovalko zoper protivetrenje takole:
a)	Pri napravah z navpičnim dimovodni m nastavkom:
Pri teh napravah je treba vgraditi varovalko zoper protivetrenje. Na aparate novejše normalizirane konstrukcije je treba priključiti takšno varovalko zoper protivetrenje, kakršna je za tako napravo določena. Pri starejših nenormaliziranih napravah mora biti med di-movodnim nastavkom in vgrajeno varovalko zoper protivetrenje za narejanje vzgona nameščena dimovodna cev, ki je tako dolga, da je pri protivetrenju kakor tudi pri zastajanju dima uhajanje dima v prostor skozi prekinjalo prepiha zanesljivo onemogočeno.
Za varovalko zoper protivetrenje je treba ne glede na to, ali je naprava normalizirana ali ne, vgraditi najmanj 20 cm dolgo dimovodno cev, ki rabi za narejanje vzgona, in za katero šele se dimovod lahko zveže s kolenom v dimnik.
tri-
Prekinjalo protivetrenja pri vodoravni osi dimovodnega nastavka naprave.
Sl. 6.
b)	Pri napravah z vodoravnim dimovodni m nastavkom:
Na vodoravni dimovodni nastavek naprave je treba priključiti velikosti aparata ustrezajočo varovalko zoper
* Takšen je pač smisel na tem mestu tiskarsko zmešanega in okrnjenega izvirnega besedila, — Op. ur.
protivetrenje, kakor kaže slika 6. Za varovalko zoper protivetrenje je treba priključiti na zgornji navpični krak varovalke navpično dimno cev za narejanje vzgona tako, da znaša oddaljenost sredine dimovodnega nastavka od zgornjega konca navpične cevi najmanj štirikratni premer dimovodne cevi. Potem se more ves dimovod priključiti s kolenom na dimnik. Spodnji odprti krak prekinjala mora imeti dolžino dvakratnega premera dimovodnega nastavka, merjeno od osi vodoravnega dimovodnega nastavka.
3.	Naprave starejše izvedbe, ki nimajo ne prekinjala prepiha ne protivetrenja, je treba priključiti na dimnik takole:
a) Naprave z navpičnim položajem osi
dimovodnega nastavka:
T
Na dimovodni nastavek naprave je treba priključiti dimovodno cev, katere dolžina je odvisna od odpora naprave same, na to dimovodno cev pa varovalko zoper protivetrenje, Na varovalko prepiha zopet nastavek dimovodne cevi za narejanje vzgona v dolžini najmanj 20 cm, za katero je šele s kolenom priključiti ves dimovod na dimnik.
b) Pri napravah z vodoravnim položa-jemosidimovodnega nastavka je treba postopati kakor v podobnih primerih pod 1.
(5) Takoj po montaži naprave je treba ugotoviti, ali je priključek na dimnik izveden pravilno in da ob normalnih razmerah ne uhaja nič dima skozi odprtine na prekinjalu protivetrenja oziroma na prekinjalu prepiha. Da se to ugotovi, je treba držati hladno stekleno ploščo ali zrcalo na omenjenih odprtinah aparata, ki je v pogonu. Ce se ne pokaže nikak kondenzat na zrcalu, deluje dimovod pravilno.
(6) Niti prekinjalo prepiha niti prekinjalo protivetrenja se ne sme vgrajevati neposredno pred odprtinami (kolena, krivljenja itd.) v dimovodu. Prekinjalo protivetrenja in plinska naprava morata brezpogojno biti nameščena v istem prostoru.
(T) Če so obstoječe plinske ureditve priključene na dimnik na kakšen drug način, ki se razlikuje od tu navedenih, in če poleg tega odhaja dim iz naprave brezhibno, se lahko še nadalje uporabljajo dotedanji dimo-vodi. Na obstoječe ureditve, pri katerih se dim ne odvaja pravilno, kakor tudi na nove ureditve je treba uporabljati tu navedene predpise.
Odvod dima v nenastanjene prostore ali neposredno skozi zid v ozračje.
Člen 54.
(*) Odvod dima v nenastanjene prostore kakor tudi odvod neposredno skozi zid zgradbe v ozračje je dopusten samo s poprejšnjo odobritvijo plinarne in vedno samo do preklica, če je drugačna tehnično brezhibna rešitev nemogoča. Če se pokažejo v pogonu takih ureditev motnje, kakor n. pr. led na strešnih gredah, ali motnje v podstrešnem prepihu, je treba pomanjkljivo ureditev odstraniti, oziroma dimovod izpeljati nad strešnim slemenom.
(s) Pri odvodu dima v nenastanjene prostore, t. j. največkrat na podstrešje, je treba paziti na tole:
1.	Prostornina podstrešja mora biti najmanj dvajsetkrat večja od celokupne priključne vrednosti tistih plinskih aparatov, od katerih se odvaja dim v podstrešje.
	Wl		
	VVV^/		
Sl. 7.
Podstrešje se ne sme uporabljati v druge namene. V podstrešju ne sme biti zidov ali pregraj, ki bi ovirale normalno gibanje zraka.
2. Podstrešje mora biti zelo dobro zračeno, in to enakomerno ob vseh vremenskih razmerah in vetrovih, tako da se pritisk ob vsakem času izenačuje in da je izključen nadpritisk v podstrešju pri kateri koli smeri vetra. Veter, ki vstopa skozi odprtine za zračenje, mora lahko izstopati na drugi strani skozi ustrezne odprtine za zračenje ali skozi razpoke strehe.
3. Odprtine za zračenje morajo biti po možnosti stalne, ker premične odprtine (kakor strešne line) mnogokrat pozabivši ne odprejo. Po skušnjah so se izkazala za najboljša okna brez stekel z vetrnicami ali na slemenu strehe nameščena ventilacija z vetrnicami. Prerez odprtine za zračenje mora biti najmanj 20 krat večji od vsote prerezov dimovodnih cevi, ki so speljane v podstrešje.
4. Odprtine dimovodov ali kanalov morajo radi morebitnih kasnejših gradbenih sprememb ležati najmanj 2'5 m visoko nad podstrešnim podom. Razen tega morajo biti te odprtine tako obrnjene, da ne udarja dim ob strešne grede, da se tako prepreči neposredno delovanje vlage. Dim mora prosto izstopati, tako da se na podstrešju lahko brez ovire širi. Odprtino dimovoda je treba razširiti kakor lijak. Da se prepreči kakršna koli zamašitev ali onesnažitev, gnezdenje ptičev itd., je treba odprtino samo oskrbeti s trajno žično mrežo, ki ne povzroča toku znatnejšega odpora (žična mreža s 15 mm razdalje).
5. Glavni namen takih dimovodnih ureditev mora biti ta, da se ob kakršnem koli vremenu doseže močna razredčitev in razkaditev dima kakor tudi popoten odvod dima iz podstrešja. Ureditev za zračenje mora biti iz-
datna in tako izvedena, da je ne more zamesti sneg in tudi ne pokriti led.
6. Ce je ogrevanje prostorov oddeljeno od podstrešja samo z rabicovim stropom, zaradi vlage, ki nastane pri kondenzaciji dimnih plinov,* ni priporočljivo odvajati dim naravnost v podstrešje. Take neprilike na;. Um e jo zlasti pri tistih rabicovih stropih, ki so grajeni z žično mrežo.
7. Če se pri ogrevanju cerkva odvaja dim v podstrešje, ni priporočljivo jemati zrak za orgle od tamkaj. Vobče je ustreznejše jemati topel zrak iz cerkve same, da se prepreči potenje piščali.
8. Če je nameščena v podstrešju ura, jo je treba zaščititi z nepropustno stekleno omaro.
(3)	Pri odvajanju dima neposredno skozi zid zgradbe v ozračje je treba paziti na naslednje:
1. Dimovodne cevi je treba voditi v prostoru navpično v višino, kolikor največ je to mogoče (skoraj do stropa) in šele tedaj speljati skozi zid navzven. Vedno je treba vgraditi prekinjalo protivetrenja, izhodno odprtino dimovoda pa je treba zaščititi z dimovodnimi cevmi, razcepljenimi v obliki črke T, katerih kraki so odprti in položeni pokončno. Dolžina prostih krakov T-oddvojk mora znašati ca. 3 d, kjer znači d premer dimovodne cevi. Namestitev T-oddvojk je odvisna od krajevnih razmer. Razdalja od zidu mora biti najmanj 50 cm.
2. Izhodne odprtine T-oddvojk morajo ležati v prostem toku vetra, torej v zadostni razdalji od balkonov, vencev raznih zgradb itd. Dimovodni nastavki, ki so izven zidu, morajo biti iz materiala, ki je odporen zoper atmosferske spremembe. Taki odvodi dima se smejo izvajati samo v normalno visokih prostorih, če je dimovodna cev dovolj dolga. Pri visokih prostorih, ali Če je prostor, v katerem je naprava, poleg visokega prostora, se je treba ozirati pri odvodu dima tudi na položaj nevtralnega pasu.
slabo
pravilno ali ——j	ali
na cona
□
Naprava z odprtim žarilnikom (in odvodom dima izpod nevtralnega pasu.
Naprava z odprtim žarilnikom in preki-njalom prepiha iznad nevtralnega pasu.
Sl. 8.
Naprava z odprtim žarilnikom in odvodom dima izpod nevtralnega pasu.
Uporaba vetrobrana.
Člen 55.
0) Vetrobrani so naprave, ki preprečujejo udarjanje vetra v odprtine dimovodov ali ki uporabljajo tok zraka za narejanje negativnega pritiska v dimovodih ne glede na to, ali prihaja veter od zgoraj, od strani ali od spodaj. Vetrobrani se lahko uporabljajo samo tedaj, če se dajo
* V izvirniku pogrešno »plinovoda«. — Op. ur.
namestiti v prostem toku zraka, ker sicer ne ustrezajo svojemu namenu. Čestokrat ni mogoče točno vnaprej določiti, ali in v koliko bo vetrobran ščitil tok v dimniku in ali bo kaj pripomogel, da konstruktivno v napravi vgrajeno ali kasneje v dimovodno cev vgrajeno prekinjalo protivetrenja ne bo moralo delovati. Potreba ali odvečnost vetrobrana zavisi od vetrov in položaja izhodne odprtine dimnika, n. pr. tudi od tega, ali so v bližini zgradbe, stolpi, drevje, gorovje in pod.
(2) Vetrobran mora biti tako po svoji konstrukciji kakor po svojih izmerah tako določen, da ni prosti prerez dimnika zožen in da vetrobran sam ne daje dimu znatnejšega odpora pri izhodu. Nadalje mora biti vetrobran tako grajen, da omogočuje čiščenje dimnika, in se morajo drugače izpod vetrobrana vgraditi vratca za čiščenje. Razen tega ne sme sneg ali led ovirati delovanje vetrobrana.
Odvod dima v dimnike, ki rabijo tudi za odvod dima drugih goriv.
Člen 56.
(l)	V vseh novih zgradbah mora praviloma biti določenih zadosti dimnikov, tako da je omogočena uporaba posebnega dimnika za odvod dima plinskih naprav.
(’) Pri novih priključkih plinskih naprav v obstoječih zgradbah se sme odvajati dim plinskili naprav tudi v dimnike, ki rabijo za odvod dima od peči na drva ali premog, v kolikor ne bi s tem nastale nepravilnosti ali motnje zdravstvene, požarnoredarstvene ali toplotno-tehnične narave. Pred odvodom dima iz plinskih naprav v take dimnike je treba vpričo dimnikarskega mojstra preiskati vse okoliščine in priskrbeti poprejšnjo odobritev plinarne.
(3) Pri iskanju možnosti uporabe dimnikov za odvod idima plinskih naprav je treba ne samo obremenitev dimnikov vzeti v poštev, marveč je treba tudi preskusiti, ali je tehnično in ekonomsko mogoče, s premestitvijo dimovodnih cevi peči na premog osvoboditi en dimnik, ki bi rabil za odvod dima plinskih naprav. Neka večja obremenitev dimnikov za peči na premog ali drva se lahko dovoljuje tako dolgo, dokler ne nastanejo nepravilnosti ali motnje v zdravstvenem, požarnoredarstvenem ali plinsko-teliničnem pogledu. Če se te nikakor ne dajo odstraniti, je treba vzpostaviti prejšnje stanje.
(•) Za obremenitev dimnikov, ki odvajajo dim plinskih naprav, veljajo glede prereza predpisi gradbenega reda za dimnike, pri čemer je treba vzeti v poštev, kako pogosto se uporabljajo na dimnik priključene peči.
('•) Če nastane zaradi priključitve plinskih naprav kakšna motnja v prepihu peči na drva ali premog, ki so na isti dimnik priključene, je treba vzpostaviti prejšnje stanje, v kolikor se taka motnja ne odstrani z vgraditvijo ustrezajočega zapiralnika v dimovodni cevi nad pre-kinjalom protivetrenja.
(e) Plinarna, v kolikor postavlja plinske naprave sama, kakor tudi inštalaterski obrtniki se morajo pri izbiri prikladnega dimnika predhodno sporazumeti s pristojnim dimnikarskim obrtnikom. Pristojni dimnikarski obrtnik izda izvajalcu pismeno mnenje s skico o prikladnosti dimnika; to mnenje je poslati plinarni na vpogled.
(7)	Priključek dimovodov pinskih naprav na dimnike za centralno kurjavo je vobče prepovedan. Priključek na dimnike obrtnih naprav je načeloma prav tako prepovedan. Za takšen priključek more v izjemnih primerih izdati posebno dovolitev pristojno gradbeno oblastvo.
Široki dimniki, v katere je mogoče vstopati, se brez predelave ne smejo uporabljati za odvod dima iz plinskih naprav. Taki dimniki se morejo uporabljati za odvod dima iz plinskih naprav samo z dovolitvijo pristojnega dimnikarskega obrtnika, če se vanje vgrade posebne di-movodne cevi in če so po tej vgraditvi še dovolj široki. Praviloma ni dovoljeno priključevati dimovode plinskih naprav na ventilacijo ali druge ureditve za prezračevanje. Priključek naprave na kanale v zidovih, ki so nekdaj rabili za ventilacijo, morejo izjemno dovoliti gradbena oblastva, če ni proti temu kakšnih zadržkov. V tem primeru morajo biti ventilacijske odprtine neprodušno zaprte in morajo biti napravljene odprtine za čiščenje. Ravno tako se je treba po možnosti izogibati priključevanju dimovodnih cevi na dimnike kuhinj in pralnic, ki se kurijo s trdnimi gorivi.
(8)	V kolikor se uporabljajo v dimovodih zapiralniki, morajo ti ustrezati temle pogojem:
1. Zapiralniki morajo biti tako napravljeni, da so avtomatsko in zanesljivo tudi oni odprti, če je plinska pipa naprave odprta.
2. Prepovedana je vgradnja zapiralnikov, ki se samo ročno zapirajo in odpirajo. Zapiralnik lahko sestavlja sklopka, ki je mehanično zvezana s plinsko pipo ali je lahko gibljiva, z vodnim pritiskom (pri plinskih kopalnih aparatih). Zapiralnik se lahko vgradi med prekinjalo prepiha ali protivetrenja dimnika. V bližini zapiralnika je treba med dimniki in zapiralniki namestiti odprtino za kontrolo in čiščenje.
Prezračevalne (ventilacijske) ureditve.
Člen 57.
(') Za pogon plinskih naprav potrebni zrak mora prihajati neovirano. Dim, ki bi mogel kdaj pa kdaj zaradi zastoja ali protivnega prepiha vstopati v prostor, se mora tako razredčiti, da ne more kvarno delovati na zdravje, kar se v glavnem dosega, če je prostor trikrat večji od množine'porabljenega plina. t. j. vsote priključnih vrednosti aparatov, ki so v prostorih.
(-) V kopalnice, katerih prostornina je manjša od 12 m8, ni dovoljeno postavljati kopalne aparate za pripravo normalne kadne kopeli. Kopalnice, ki so večje od 12 do 15 m3, morajo bili oskrbljene z odprtinami za dohod in odhod zraka. Prezračevalne odprtine velikosti 100 do 150 cm'-' morajo biti nameščene tako pod stropom kakor v bližini tal (poda). Namesto zgornje odprtine lahko rabi za prezračevanje tudi cev, ki drži iz kopalnice nad streho. Če znaša prostornina kopalnice 15 m3 ali več od trikratne porabe plina, ni treba napravljati nobene odprtine za zračenje.
(3)	V odprtih ali samo z zaveso zaprtih prostorih za prhe je dovoljeno uporabljati samo male priprave za toplo vodo s priključno vrednostjo do 2’5 m8 na uro. V zaprtih prostorih za prhe je dovoljeno uporabljati male priprave za toplo vodo samo tedaj, če ima prostor odprtine za zračenje najmanj 75 cm2 tako pri tleh kakor pod stropom.
(*) Plinarne morejo po potrebi predlagati način in rzvedbo naprav za ojačevanje zračnega obtoka.
Preskušanje dimovodov in ureditev za zračenje.
Člen 58.
(3)	Dimovodne ureditve kakor tudi naprave za zračenje, ki rabijo za odvod dima iz plinskih naprav, mora pred izročitvijo v uporabo preskusiti plinarna.
(2) Preskusiti je treba tako nove ureditve dimovodov kakor tudi bistvene spremembe obstoječih glede načina izvedbe in glede delovanja. Način in čas preskuševanja dimovodov predlaga plinarna. Preskuševanju mora prisostvovati graditelj dimovoda ali njegov opolnomočeni zastopnik.
(3) Obstoječe ureditve mora redno nadzirati dimnikar, ki mora paziti na prosti prerez dimovoda in na način delovanja, ob kateri priliki je treba očistiti dimo-vodne cevi. Najdene pomanjkljivosti na dimovodu ne sme dimnikar sam odstraniti, marveč samo sporazumno s plinarno, ki jo mora takoj in po najkrajši poti obvestiti o tem, kar je našel.
(4) Priključena naprava se ne sme dati v uporabo, dokler se ne preskusi njena dimovodna ureditev ali njena bistvena predelava na dimovodni ureditvi. Preskušanje delovanja dimovodne ureditve se opravlja v času, ko je plinska naprava v pogonu, in to ob popolni priključni vrednosti priključene naprave.
('•) Delovanje dimovodov in ventilacije pri plinskih kopalnih aparatih je treba preskušati pri zaprtih vratih in oknih 10 minut, pri napravah za ogrevanje prostorov pa najmanj 20 minut. V tem času je treba preiskati, ali uhajajo dimni plini pri prekinjalu prepiha ali proti-vetrenja.
(0) Če se ugotovi kakšna pomanjkljivost glede izvedbe ali delovanja dimovoda, preišče izvajalec vzroke teh pomanjkljivosti in jih popravi v roku, ki mu ga določi pristojna plinarna. Za čas odstranjevanja pomanjkljivosti sme plinarna prepovedati uporabo naprave; če se pa lastnik tega ne drži, mu sme ustaviti oddajo plina.
(7) Zadostuje, da se dimniki, ki rabijo za odvod oima iz plinskih naprav, čistijo po preteku vsakega drugega leta, plinske naprave pa da se čistijo po preteku vsakega tretjega leta; računši vse od dneva prejšnjega čiščenja.
(8) Službeno preskušanje dimovodnih in ventilacijskih ureditev je treba opraviti po možnosti takoj po priključku plinske naprave.
(*) Izvrševalec dimovodne in prezračevalne, ureditve ni razrešen jamčenja za vestno izvedbo in dober material s tern, da je bila ureditev službeno preskušena.
III.	POGLAVJE.
Prehodno in končne določbe.
Nadzorstvo in pregled.
Člen 59.
(’) Izvrševanje določb tega pravilnika nadzira občno upravno oblaslvo prve stopnje ob sodelovanju tehničnih organov-strojnili inženirjev pri banskih upravah.
(a) Preskušanju na neprodušnost novo položenih cevi mestnega plinskega omrežja naj prisostvuje tudi strokovni organ občine kot odposlanec mestne občine, v katere območju je tisti plinovod. Če jo občina lastnik tega omrežja, opravi preskus strokovni organ, ki upravlja to plinsko omrežje.
(;l) Pregled novih in predelanih hišnih plinskih omrežij in instalacij opravlja samo strokovni organ do-tične plinarne.
(4)	Če se ima plinski inštalater ali stranka, ki je naročila plinsko instalacijo, za oškodovano ali prizadeto po kakšni bodisi pismeni ali ustni odredbi plinarne, ima pravico pritožbe na nadzorno oblaslvo v 11 dneh od dne,
ko je odredbo prejela. Plinarne imajo pravico podajati prijave nadzornemu .oblastvu, če ugotove, da ravna plinski inštalater zoper predpise tega pravilnika.
Prehodne določbo.
Člen 60.
(4)	Ti predpisi veljajo za vse instalacije novih plinskih naprav in so obvezni tako za plinarne kakor tudi za vse usposobljene inštalaterje plinske stroke.
(2) Vse plinske instalacije, izvedene pred uveljavitvijo teh predpisov, se smejo tudi nadalje uporabljati; kolikor pa v celoti gornjim predpisom ne ustrezajo, jih je treba najkasneje v enem letu popraviti in spraviti v pravilno in predpisno stanje.
(3) Tako nadzornemu oblastvu kakor tudi plinarni pristoji pravica zahtevati pregled vseh izvedenih plinskih naprav in odrediti ustavitev dobave plina pri vseh tistih porabnikih, pri katerih bi slabe ali produšno izvedene instalacije oškodovale interese plinarne ali ogrožale življenje in imovino drugih oseb.
Kazni.
Člen 61.
Prekrški zoper določbe lega pravilnika se kaznujejo po § 397. zakona o obrt ih.
Spremembe in dopolnitve.
Člen 62.
Ta pravilnik spreminja in dopolnjuje minister za gradbe sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo, kolikor in kadar je to potrebno.
Uveljavitev pravilnika.
Člen 63.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko ga minister za gradbe podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se objavi v Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 30. marca 1937; M. G. št. 12.035.
Minister za gradbe dr. Kožul s. r.
673.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 252 z dne 5. novembra 1937.
/. ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. avgust 1937 jo bil razveljavljen ukaz z dne 23. junija 1937, O. N. štev. 42205, s katerim so napredovali v
V. položajno skupino: Dolgan Marija, učiteljica
VI. položajne skupine z 2. periodnim poviškom ljudske šole v Planini pri Kakeku; Plesničar Pavel, učitelj VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Ljubljani, in Zupan ek Barbara, učiteljica VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Celju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. oktobra 1937 je napredoval pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za sekretarja VI. položajne skupine Konjar Anton, sekretar iste podružnice VII. položajne skupine.
Z odločbo ministra za finance z dne 27. oktobra 1937 je bil postavljen pri dravski finančni direkciji v Ljubljani za knjigovodjo VIII. položajne skupine Božič Ladislav, pomožni knjigovodja IX. položajne skupine iste direkcije.
Številka 253 z dne 6. novembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. oktobra 1937, ad štev. 6168, je bil odlikovan na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle z redom Sv. Save I. stopnje dr. Ploj Miroslav, podpredsednik senata.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1937, je bil odlikovan na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z redom Jugosloven-ske krone IV. stopnje dr. M a y e r Ernest, upokojeni načelnik oddelka za socialno politiko in ljudsko zdravje kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1937 je bil odlikovan na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z redom Jugosloven-ske krone IV. stopnje dr. Robida Ivan, upokojeni šef nevrološkega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1937 so bili odlikovani na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z redom Sv. Save
IV.	stopnje d r. P o 1 e c Julij, sanitetni referent sre-skega načelstva v Kamniku; dr. Vrečko Vladimir, sanitetni referent sreskega načelstva v Ptuju, in d r. V i rimar Drago, sanitetni referent sreskega načelstva v Krškem.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1937 je bil odlikovan na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z redom Sv. Save
III.	stopnje d r. S c h w a b Anton, upokojeni sreski referent v Celju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. avgusta 1937, O. štev. 13.359, je bila postavljena za šefa socialno-medicinskega oddelka higienskega zavoda v Ljubljani v IV. položajni skupini 2. stopnje dr. Šim ec Amalija, šef V. položajne skupine s prvim periodnim poviškom istega oddelka istega zavoda.
Številka 254 z dne 8. novembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. julija 1937, O. štev. 11.777, je bil postavljen dr. Kamin Mihael, primarni zdravnik VI. položajne skupine državne bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, za primarnega zdravnika V. položajne skupine iste bolnice.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. julija 1937, O. štev. 10.226, je bil postavljen dr. Vrtovec Josip, zdravstveni višji pristav VII. položajne skupine zdravstvenega doma v Mariboru, za zdravstvenega višjega pristava VI. položajne skupine istega doma.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. avgusta 1937, O, štev. 13.352, je bila postavljena dr. K a -čar-Kolar Marija, asistent VII. položajne skupine obče državne bolnice v Ljubljani, za asistenta VI. položajne skupine iste bolnice.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. avgusta 1937, O. štev. 13.352, je bila postavljena dr. L u -naček*Kristan Slava, zdravstveni višji pristav.
VII. položajne skupine drž. šolske poliklinike v Ljubljani, za zdravstvenega višjega pristava VI. položajne skupine iste poliklinike.
Številka 255 z dne 9. novembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. oktobra 1937, sta napredovala na bogoslovnem semenišču v Mariboru v V. položajno skupino: dr. Jeraj Jožef, profesor VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom in dr. Močnik Vinko, profesor VI. položajne skupine s prvim periodnim poviškom.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. oktobra 1937, štev. 37.499/V, je bil postavljen dr. Orel Filip, finančni svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje dravske finančne direkcije v Ljubljani in vršilec dolžnosti načelnika finančnega oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, za načelnika
IV.	položajne skupine 1. stopnje finančnega oddelka iste banske uprave.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. oktobra 1937, štev 37.500/1, sta bila postavljena: dr. D o b i d a Karel, višji finančni sekretar V. položajne skupine dravske finančne direkcije v Ljubljani, za finančnega svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje; P a š k v a n Andrej, finančni sekretar VI. položajne skupine glavne carinarnice v Ljubljani, za finančnega višjega sekretarja V. položajne skupine.	''s
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20 oktobra 1937, štev. 100.520/11, so napredovali pri dravski finančni direkciji v Ljubljani: za višja računska inšpektorja V. položajne skupine Štrukelj Franc in Pečnik Franc, računska inšpektorja VI. položajne skupine; za računska inšpektorja VI. položajne skupine Pavčič Vladimir in Nahtigal Viktor, računska kontrolorja VII. položajne skupine.
Z odločbo pomočnika ministra za promet z dne
20.	oktobra 1937 je bil upokojen iz območja direkcije državnih železnic v Ljubljani Jaklič Josip, nadzornik signalov VIII. položajne skupine s 3. periodnim poviškom.
Številka 256 z dne 10. novembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. julija 1937, III. štev. 24.611, sta bila postavljena: za banskega svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani Mramor Franc, politično-upravni sekretar iste položajne skupine in stopnje iste banske uprave; za šefa glavne pisarne VII. položajne skupine kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani Donaj Ivan, ekonom
VIII. položajne skupine iste banske uprave.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. oktobra 1937, I. štev. 40.235/0, je bil razveljavljen ukaz z dne 20. marca 1936, I. štev. 11.428/o, s katerim je napredoval ing. arh. Kregar Rado, profesor državne tehniške srednje šole v Ljubljani, v IV. položajno skupino 2. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. oktobra 1937, I. štev. 40.237/o, je napredoval ing. arh. Kregar Rado, profesor V. položajne skupine državne tehniške srednje šole v Ljubljani, za profesorja IV. položajne skupine 2. stopnje iste šole.
Številka 257 z dne 11. novembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. oktobra 1937 so bili postavljeni iz območja direkcije državnih železnic v Ljubljani: Zupan Mihael, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Borovnica, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Ljubljana,
glavni kolodvor, na prošnjo; ing. Koudelka Rudolf, poverjenik VI. položajne skupine strojnega oddelka direkcije, za poverjenika iste položajne skupine kurilnice v Ljubljani; Vovčko Franc, kontrolor VII. položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kolodvor, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Jesenice; Goričan Frančišek, kontrolor VIL položajne skupine postaje Rakek, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Jesenice, vsi po službeni potrebi.
Z odločbo ministra za gozdove in rudnike z dne
1.	oktobra 1937 je bil postavljen za gozdarskega pristava VIII. položajne skupine gozdne direkcije v Ljubljani ing. Mazi Stanko, uradniški pripravnik iste direkcije.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic M. S. št. 13.254/34 so bili premeščeni po službeni potrebi: Femc Zdenko, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Jesenice, v postajo Rakek; Volk Alojzij, administrativni uradnik VIII. položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kolodvor, v postajo Jesenice; Pavlič Jožef, oficial VIII. položajne skupine postaje Kranj, v postajo Jesenice; Požar Herman, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Grobelno, v postajo Dravograd-Meža; R epin Jožef, pomožni oficial X. položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kolodvor, v postajo Ljubljana, gorenjski kolodvor; na prošnjo: Štrubelj Anton, prometni uradnik VIII. položajne skupine in šef postaje Rogatec, za šefa postaje Borovnica; Avbelj Ivan, prometni uradnik VIII. položajne skupine in šef postaje Planina, za šefa postaje Rogatec; Maraž Janez, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Dravograd-Meža, v postajo Brezovica; Rozman Frančišek, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Trbovlje, za šefa postaje Planina; Štok Milan, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Kotoriba, v postajo Hrastnik; V o n č i -na Rudolf, prometnik IX. položajne skupine postaje Savski Marof, v postajo Slovenska Bistrica-mesto; Skočir Marcel, prometnik IX. položajne skupine postaje Ljutomer, v postajo Murska Sobota; Rabič Jožef, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Planina, v postajo Savski Marof; Gonjič Dobroslav, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Videm-Krško, v postajo Kraljevec-Prelog; Bogataj Alojzij, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Kraljevec-Prelog, v postajo Videm-Krško; R e t i n g e r Bogomir, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Gornja Radgona, v postajo Rimske Toplice.
Številka 258 z dne 12. novembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. avgusta 1937 so bili imenovani: za višjega sekretarja V. položajne skupine direkcije pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani Pičman Edo, sekretar VI. položajne skupine iste direkcije; za inšpektorja V. položajne skupine: Vodopivec Ludvik, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Maribor 1; Jereb Franc, višji kontrolor VI. položajne skupine direkcije pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani; za višje kontrolorje VI. položajne skupine: pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 2 Deržaj Franc; pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 4 Kušar Vida; pošte, telegrafa in telefona Krško VidmarJosipina; pošte, telegrafa in telefona Maribor 2 Plavštajnar Ivan in Šu-man Franc; pošte, telegrafa in telefona Kranjska gora Cop Hilda, kontrolorji VII. položajne skupine istih p. t. t. ustanov; za kontrolorja VII. položajne sku-
pine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1 Pipan Franc in Pristavšek Stanko, p. t. uradnika
VIII.	položajne skupine iste ustanove.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 29. septembra 1937 sta bili premeščeni: k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1 Petrič Marija, kontrolor
VII.	položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Rimske Toplice, po službeni potrebi; k pošti, telegrafu in telefonu Maribor 1 Florjančič Justina, kontrolor VIL položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Dobrna, na prošnjo.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. septembra 1937 je bil upokojen Pšeničnik Karel, inšpektor V. polož. skupine pošte, telegrafa in telefona Zidani most.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. avgusta 1937, O. štev. 13 357, je bil -p o s t a v 1 j e n Tominc Anton, ekonom VIII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom državne protezne delavnice v Ljubljani, za ekonoma VIL položajne skupine iste delavnice.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. avgusta 1937, 0. štev. 13.355, je bil postavljen Puhar Leopold, arhivski uradnik VIII. položajne skupine higienskega zavoda v Ljubljani, za glavnega arhivarja VIL položajne skupine istega zavoda.
Z odločbo ministra za finance z dne 4. novembra 1937, štev. 25.424'IV, je bil premeščen Aposto-lovič Djordje, pomožni arhivar X. položajne skupine glavne carinarnice v Skoplju, v carinarnico I. reda v Dravogradu-Meži.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. novembra 1937, štev. 96.398, sta bila upokojena s pravico do pokojnine, ki jima pripada po službenih letih, Humar Ivan, pisarniški višji predstojnik VI. položajne skupine okrajnega sbdišča v Mariboru, in K o p i č Franc, pisarniški uradnik VI. položajne skupine okrožnega sodišča v Mariboru.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. novembra 1937, štev. 96.399, je bil upokojen Pa v liček Maksimilijan, pisarniški višji oficial VII. položajne skupine okrajnega sodišča v Radečah.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 29. oktobra 1937, štev. 96.393, je bil upokojen Lampič Josip, pisarniški višji oficial VII. položajne skupine okrajnega sodišča v Ormožu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. oktobra 1937, štev. 38.596/1, je bil premeščen po službeni potrebi Mančič Svetislav, sekretar VI. položajne skupine ministrstva za finance, in postavljen za finančnega višjega sekretarja V. položajne skupine carinarnice I. reda na Rakeku.
Številka 260 z dne 15. novembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. oktobra 1937, štev. 6954, je bil premeščen po službeni potrebi ing. Seljak Janko, višji pristav VIL položajne skupine gozdarskega odseka kraljevske banske uprave savske banovine v Zagrebu, v isti lastnosti h gozdarskemu odseku kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani.
Številka 261 z dne 16. novembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 29. oktobra 1937 je bil postavljen po službeni potrebi Dolenc Ivan, inšpektor IV. položajne skupine 1. stopnje z 2. periodnim poviškom prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, za
direktorja iste položajne skupine in stopnje ter periodnega poviška učiteljske šole v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. oktobra 1937 je napredoval v V. položajno skupino Lukman Franc, veroučitelj VI. položajne skupine s 1. periodnim poviškom meščanske šole v Celju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. julija 1937, 0. št. 11778, je bil postavljen dr. Milavec Vladimir, sekundarij VIII. položajne skupine s prvim periodnim poviškom obče državne bolnice v Ljubljani, za asistenta VII. položajne skupine iste bolnice.
Z odločbo ministra za finance z dne 2. novembra 1937, štev. 35672/1, so bili premeščeni po službeni potrebi: Cvetkovič Dragomir, monopolski pomožni kontrolor VIII. položajne skupine tobačne tovarne v Senju, za monopolskega pomožnega kontrolorja iste položajne skupine tobačne tovarne v Ljubljani; Poli-cer Dragotin, monopolski pomožni kontrolor VIII. položajne skupine tobačne tovarne v Ljubljani, za monopolskega pomožnega kontrolorja iste položajne skupine tobačne tovarne v Travniku: Novak Alojzij, monopolski oficial IX. položajne skupine tobačne tovarne v Ljubljani, za monopolskega oficiala iste položajne skupine tobačne tovarne v Senju.
Številka 262 z dne 17. novembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. novembra 1937 je bil upokojen pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Jelašič Frančišek, načelnik III. položajne skupine 2. stopnje, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 8. novembra 1937, štev. 98341, je bila postavljena na prošnjo za knjigovodjo IX. položajne skupine apelacijskega sodišča v Ljubljani Junc Marija, uradniški pripravnik za IX. položajno skupino istega sodišča; po službeni potrebi pa so bili premeščeni: k okrajnemu sodišču v Mokronogu Šavli Dragotin, pisarniški uradnik IX. položajne skupine okrajnega sodišča v Višnji gori; k okrajnemu sodišču v Višnji gori Je ranče Slavko, kanclist X. položajne skupine okrajnega sodišča v Žužemberku; k okrajnemu sodišču v Žužemberku Križnik Anton, pisarniški oficial VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Mokronogu.
Številka 263 z dne 18. novembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. oktobra 1937, štev. 38519/1, sta bila premeščena po službeni potrebi: Vizjak Srečko, monopolski višji kontrolor VI. položajne skupine tobačne tovarne v Ljubljani, za monopolskega višjega kontrolorja iste položajne skupine tobačne tovarne v Zagrebu; L o j k Bernard, monopolski višji kontrolor VI. položajne skupine tobačne tovarne v Ljubljani, za monopolskega višjega kontrolorja tobačne tovarne v Travniku.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. novembra 1937 je bil premeščen po službeni potrebi k pošti, telegrafu in telefonu Maribor 1 Urbič Franc, kontrolor VII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Murska Sobota.
številka 264 z dne 19. novembra 1937.
Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 26. oktobra 1937, O. štev. 9297, je bil premeščen na prošnjo dr. Maksimovič Bogo-
ljub, sekundarni zdravnik VIII. položajne skupine državnega zdravilišča v Topolščici, za zdravstvenega pristava iste položajne skupine antituberkuloznega dispanzerja higienskega zavoda v Nišu.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 6. novembra 1937 je bil premeščen na prošnjo Vončina Drago, tehnični uradnik IX. položajne skupine 14. sekcije za vzdrževanje proge Kraljevo, v
6.	sekcijo za vzdrževanje proge Jesenice.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odločbo z dne 11. novembra 1937, I. št. 21815, uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Radnička klasa i hrvatski narodni pokreU, ki jo je izdal Livadič Stjepan v Torontu.
Številka 266 z dne 22. novembra 1937.
Z odločbo ministra za finance z dne 3. novembra 1937, štev. 1687/III, so bili 'postavljeni za davkarja
VIII.	položajne skupine davčne uprave: na Prevaljah Hreščak Viljem; v Ljubljani-mesto Volč Štefan; v Murski Soboti Fabič Stanko, dosedaj pomožni davkarji IX. položajne skupine; za pomožne davkarje ,IX. položajne skupine davčne uprave: v Dolnji Lendavi Štular Ivan; v Kozjem Černe Drago; v Murski Soboti Škarabot Franjo; v Slovenski Bistrici Šemrov Ivan; v Murski Soboti Barbarič Nikolaj in v Slov. Konjicah Vesel Peter, dosedaj davčni pripravniki istih uprav.
Številka 267 z dne 23. novembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. novembra 1937 je bil premeščen k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana I. II e 1 m i h Julij, višji kontrolor
VI.	položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Zagorje ob Savi.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. novembra 1937 je bila upokojena Pavlič Ivana, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Maribor 1, s pravico do pokojnine, ki ji pripada po službenih letih.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. oktobra 1937, štev. 38596/1, je bil postavljen za finančnega višjega sekretarja V. položajne skupine carinarnice
I.	reda na Rakeku M a n č i č S v e t i s 1 a v , sekretar ministrstva za finance VI. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. novembra 1937, štev. 27439/IV, je bil premeščen v glavno carinarnico v Ljubljani Pavlovič Franjo, carinski kontrolor VII. položajne skupine in upravnik carinarnice I. reda na Rakeku.
številka 268 z dne 24. novembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 29. oktobra 1937, Pov. štev. 1686/3, so bili postavljeni: za davčnega inšpektorja VI. položajne skupine davčne uprave: v Novem mestu Sterbenc Jože; v Murski Soboti J e r m o v š e k Alojzij; v Ormožu Zrimšek Rudolf; v Litiji Peč kaj Matija, dosedaj davčni kontrolorji Vil. položajne skupine istih davčnih uprav; za davčnega kontrolorja VII. položajne skupine davčne uprave v Kozjem Vrč Ivan, davkar VIII. položajno skupine.
Izdaja kraljevska banska oprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska Ib zalaga tiskarna Merkur d, d, I Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalok v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 103. kosu VIII. letnika z dne 25. decembra 1937.
Razglasi kraljevske banske uprave
I.	Št. 7755/1.	3702	3—1
Razpis licitacije za nabavo papirja in drugih pisarniških potrebščin.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl, 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu
javno ofertno licitacijo
za nabavo papirja in drugih pisarniških potrebščin.
Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku dne 12. januarja 1938 ob 11. uri v sobi št. 21, v II. nadstropju kralj, banske uprave, Bleiweisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5%, oziroma 10% ponujane dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani.
Zapečatene ponudbe, taksirane po tar. post. 25 zakona o taksah, potrdilo o zdražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in pri-znanico o položeni kavciji je na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu pogoji znani in da nanje pristaja. Na ovitek ponudbe je napisati »Ponudba za nabavo pisarniškega materiala«.
Pog'"’e in informacija dobe interesenti vsak dan med 10. in 11. uro v ekono-matu kralj, kanske uprave, soba št. 33. Iz pisarne kralievske banske uprave v Ljubljani, dne 21. decembra 1937.
*
V. No. 174/37.	3692	3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev zemeljskih del na banovinski cesti Podrošt—Sorica—Danje od km 1*166 do km 1-884
III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. januarja 1938 ob 11. uri dop.
v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva .ul. 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi drami v pisarni tehn. odd. kralj, banske uprave v Ljubljani, Gajeva ul. 5/II, soba st. 218.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 148 372 —. Predpisana kavcija znaša din 15.000-.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. decembra 1937.
V. No. 10245/62.	3673-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in postavitev parnega kotla v kotlovnici obče državne bolnice v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. januarja 1938 ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kralj, banske uprave, Gledališka ul. 8/II — soba št. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 313.500*—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 18. decembra 1937.
&
V.	No. 9698/35—1937.	3674-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za pre-tlakovanje dovozov na most čez Dravo v Mariboru v km 136*200 državne ceste št. 50 (gradbena dela)
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 8. januarja 1938 ob 11. uri dop. v sobi št. 4 mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ul. 8/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ul. št. 8/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 118.258*15.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitacij na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 17 decembra 1937.
*
V—No. 241/79—1937.	3606—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo dovozov pri mostu čez Savo v Gozdu v km 699 398 drž. ceste št. 2
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. januarja 1938 ob 11. uri dop. v prostorih XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Mi-
klošičeva cesta 14. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri XII. sekcije za gradnjo drž. ceste št. 2 Ljubljana—Kranj.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša 247.893 din 60 p.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka kralj, banske uprave in XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana— Kranj.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. decembra 1937.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 136/37-3.	3700
Oklic.
V civilno-pravdni zadevi tožnika Čelika Matije, posestnika na Pristavi št. 1, občina Trebnje na Dol., zastopanega po dr. Terseglavu Alfonzu, odvetniku v Trebnjem, zoper toženca Sitarja Antona, delavca, Po Val D’Or — vie Anus Quebec — Canada, radi plačila 74 dolarjev, to je 3.700*— din v jugoslov. valuti oziroma skrčeno na 1.325 din, se odsotnemu tožencu Sitarju Antonu, ki je neznanega bivališča, imenuje za skrbnika Schmit Drago, višji sodni oficial pri sreskem sodišču v Trebnjem. Imenovani skrbnik bo zastopal toženca Sitarja Antona na njegovo nevarnost in ob njegovih stroških, dokler slednji ne nastopi sam pred sodiščem ali ne prijavi svojega pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Trebnjem, odd. I., dne 20. decembra 1937.
*
R I 186/37-3.	3690	2—1
Amortizacija.
Na prošnjo Ovna Ignacija, posestnika v Otečvrhu št. 1, občina Št. Vid pri Stični, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik poziv-lje, da uveljavi v 6 mesecih počenši od tega razglasa svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči«
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
a) hranilna knjižica št. 1485 z vlogo po stanju z dne 31. decembra 1936 din 4574;
b) hranilna knjižica št. 2268 z vlogo po stanju 31. decembra 1936 din 2780. Obe hranilni knjižici se glasita na ime Oven Marija, Otečvrh št 1, in ju je izdala Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu pri Stični.
Okrajno sodišče v Višini gori, I., dne 22. novembra 1937.
I 681/37-6.	3531
Dražbeni oklic.
Dne 28. januarja 1938 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Briga vi. št. 56 in 189.
Cenilna vrednost: din 25.127'43.
Vrednost pritekline: din 500'—.
Najmanjši ponudek: din 16.752'—.
Varščina: din 2.513't-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradpi deski tega so.tišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 4. decembra 1937.
«j.
I 149/37-12.	’	3522
Dražbeni oklic.
Dne 28. januarja 1938 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Suhor vi. št. 94, 96 in 328, vse do polovice.
Cenilna vrednost: din 19.628*11.
Vrednost pritekline: din 4.975'—.
Najmanjši ponudek: din 13.086'—.
Varščina: din 1.963'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 3. decembra 1937.
*
Va I 3824/37.	36S4
Dražbeni oklic.
Dne 27. januarja 1938 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Golo brdo vi. št. 210 (pare, štev. 807 gozd).
Cenilna vrednost: din 1.077'—.
Najmanjši ponudek: din 718'—.
Varščina: din 108'— v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 9. decembra 1937.
*
Va I 2740/37—10.	3630
Dražbeni oklic.
Dne 27. januarja 1938 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zem-
ljiška knjiga k. o. Slape vi. št. 372 (trinadstropna stanovanjska hiša št. 136 z vrtom).
Cenilna vrednost: din 322.885'50.
Najmanjši ponudek: din 215.257'—.
Varščina: din 32.289'— v gotovini — vrednostnih papirjih — vložnih knjižicah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, siesr bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 6. decembra 1937.
•j;
V I 1325/37—12.	3629
Dražbeni oklic.
Dne 28. januarja 1938 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Grosuplje vi. št. 130 (hiša št. 6 v Perovem z gozdovi, njivami in travniki) in k. o. Stranska vas. vi. št. 183 (dve njivi in gozd).
Cenilna vrednost: din 28.658'50.
Vrednost priteklin: din 1.200'—.
Najmanjši ponudek: din 19.105'66.
Vadi.j: din 2.865'85 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 3. decembra 1937.
.j*
1 211/37-7.	3689
Dražbeni oklic.
Dne 15. j a n u a r j a 1938 d o p o I -d n e ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Vid vi. št. 1, 4, 194.
Cenilna vrednost: din 246.442'—.
Vrednost pritekline: din 3.340'—.
Najmanjši ponudek: din 164.295'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, dne 10. decembra 1937.
1 1056/34-33.	3688
Dražbeni oklic.
Dne 15. januarja 1938 dopoldne o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Kapla vi. st. 29.
Cenilna vrednost: din 303.084'80.
Vrednost pritekline: din 10.800'—.
Najmanjši ponudek: din 263.056'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu,
dne 10. decembra 1937.
IX I 3450/37-10.	'	3464
Dražbeni oklic.
Dne 26. januarja 1938 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rače vi. št. 656.
Cenilna vrednost: din 100.000'—.
Najmanjši ponudek: din 50.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 20. novembra 1937.
•j.
IV I 3141/37-7.	3591
Dražbeni oklic.
D n e 28. januarja 1938 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ješenca vi. št. 299.
Cenilna vrednost: din 31.218'50.
Najmanjši ponudek: din 20.812'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je 'priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 4. decembra 1937.
H5
TV I 338/37—15.	3616
Dražbeni oklic.
D n e 28. januarja 1938 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 28 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rdeči breg vi. št. 44, 42.
Cenilna vrednost: din 315.996'20.
Vrednost priteklin je že upoštevana v cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 210.665'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 10. decembra 1937.
I 1026/37—12.	3514
Dražbeni oklic.
Dne 28. j a n u a r j a 1938 o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 35, I. nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Brusnice vi. št. 438 in 1133.
Cenilna vrednost: din 30.806'—.
Najmanjši ponudek: din 20.538'—.
Vrednost priteklin: din 2.200'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu odd. Ila.,
dne 3. decembra 1937.
H5
I 1661/37-18.	3599
Dražbeni oklic.
Dne 26. j a n u a r j a 1938 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Destinci vi. št 21 v štirih skupinah, nato vse skupaj kot V. skupina.
Cenilna vrednost: din 36.547’—.
Najmanjši ponudek: din 16.987'— za T, din 329 — za II., din 1878'— za III., din 5172'— za IV., in din 24.366’— za
V.	skupino.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 6. decembra 1937.
*
I 280/37-8.	3478
Dražbeni oklic.
Dne 26. januarja 1938 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. t dražba nepremičnin:
I. Hiša, kašča, čebelnjak, dva kozolca, hlev, svinjak, drvarnica, senik, zidanica, 16.897 m’ njive, 35.638 m3 travnika, 79.666 m- grmičevja, 2.226 m’ pašnika, 2.795 m3 pušče, 110 m3 vinograda zemljiška knjiga k. o. Sv. Križ vi. št. 82;
II. 12.621 m3 njive, 5.703 nr travnika,
11.610 m3 grmičevja zemljiška knjiga k.
o.	Sv. Križ vi. št. 81.
Cenilna vrednost: ad I. din 67.861*—, ad II. din 8.586'—.
Vrednost priteklin, spadajočih v vi. Št. 82 k. o. Sv. Križ: din 1.450'—.
Najmanjši ponudek za zemljišče vi. št. 82 k. o. Sv. Križ: din 45.241'—, za vi. št. 81 k. o. Sv. Križ pa din 5.724'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, .to priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem narok.] pred začetkom 'ražbe. sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega Svdišča.
Okrajno sodišče v Radečah, dne 21. novembra 1937.
*
I 410/37—16.	3648
Dražbeni oklic.
Dne 26. januarja 1938 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 ponovna dražba nepremičnin zemljiška knjiga Slov. Bistrica vi. št. 522.
Cenilna vrednost: din 82.660’—.
Najmanjši ponudek: din 55.107'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 10. decembra 1937.
«£
I 382/36-20.	3609
Dražbeni oklic.
Dne 26. januarja 1938 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Slov. Bistrica vi. št. 477 in l/s vi. št. 478, sestoječe iz stanovanjske hiše in zemljiških parcel.
Skupna cenilna vrednost: din 99.607.
Najmanjši ponudek: din 49.803'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 10. decembra 1937.
Hi
1 746/37—14.	3634
Dražbeni oklic.
D n e 26. j a n u a r j a 1938 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vel. Lipoglav vi. št. 213.
Cenilna vrednost: din 34.410'57.
Najmanjši ponudek: din 22.740’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sl. Konjicah,
dne 4. decembra 1937.
I 140/37—20.	3635
Dražbeni oklic.
Dne 26. januarja 1938 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Oplotnica vi. št. 124.
Cenilna vrednost: din 165.066'—.
Vrednost pritekline: din 1.210'—.
Najmanjši ponudek: din 110.044'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sl. Konjicah,
dne 27. novembra 1937.
H*
I 767/37.	3523
Dražbeni oklic.
Dne 28. januarja 1938 d o p o 1 -d n e o b d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Čagona vi. št. 127, 150, zemljiška knjiga Sp. Verjane vi. št. 22.
Cenilna vrednost: din 64.930'10.
Vrednost pritekline: din 3.200'—.
Najmanjši ponudek: din 45.354'—.
Preužitek se oceni na din 15.618'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 26. novembra 1937.
H*
I 809/37.	3590
Dražbeni oklic.
Dne 28. januarja 1938 d o p o 1 -dne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Drvanja vi. št. 54.
Cenilna vrednost: din 56.740 60.
Vrednost pritekline: din 4.710'—.
Najmanjši ponudek: din 39.433'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor.. odd. II.,
dne 1. decembra 1937.
H?
I 1017/36-12.	3638
Dražbeni oklic.
Dne 28. januarja 1938 oh deveti h 1)0 pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška
knjiga k. o. Sv Križ vi. št. 150
Cenilna vrednost: din 42.507 50
Vrednost pritekline: din 2.370—.
Najmanjši ponudek: din 29.918'30.
Varščina znaša: din 4.487'75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicei bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki,
dne 4. decembra 1937.
*
I 424/37-9.	3612
Dražbeni oklic.
D n e 26 januarja 1938 ob e n a j-s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin */* vi. št. 19 zemljiška knjiga Sladka gora in '/s vi. št. 58 k. o. Žagaj.
Cenilna vrednost: din 29.757’25.
Vrednost pritekline: din 10.962'50 in din 1.470’—.
Najmanjši ponudek: din 19.838’25.
Jamčevina: din 2.976'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sod išča.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah,
dne 24. novembra 1937
Konkurzni razglasi
1020.
3695
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Dovečar Franc, trgovec v Mariboru.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka St 7/36—2 o imo-vini prezadolženca, se odpravlja po § 151. konk. zak., ker je bila razdeljena vsa masa.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 16. decembra 1937.
St 7/36-60.
*
1021.	3696
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Hojnik Franc, trgovec v Mariboru.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka St 9/37—4 o imovini prezadolženca, se odpravlja po
§ 169. konk. *ak., ker se je sklenila prisilna poravnava.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 16. decembra 1937.
St 9/37—63.
$
1022.	3685
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Lužnik Anice, trgovke na Pragerskem.
Poravnalni sodnik: dr Muhič Franc, starešina okrajnega sodišča v Slov. Bistrici.
Poravnalni upravnik: dr. Žnidaršič Anton, odvetnik v Slov. Bistrici.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici dne 26. januarja 1938 ob 10. uri.
Rok za oglasitev terjatev do vštevši 18. (januarja 1938 pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 16. decembra 1937.
Por 16/37—2.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 2139.
Razpis.
3701
Občina Blagovica, srez kamniški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika s potrebno izobrazbo in prakso.
Pogoji kakor jih predpisuje uredba o občinskih uslužbencih.
Pravilno kolkovane prošnje je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu«. Plača po dogovoru.
Občina Blagovica, dne 22. decembra 1937.
£‘ev. 13.444/37	3694
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 12. januarja 1938 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 20.000 kg cementa. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 18. decembra 1937.
Štev. 13.465/37.
*
3693
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje za Prometno upravo drž. rudnika Zabukovca na dan 19. januarja 1938 pismeno neposredno pogodbo za dobavo raznega elektroinstalacijskega materiala. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudi ika Velenje, dne 18. decembra 1937.
Razne objave
3704-3-1
Poziv upnikom.
Združene mlekarne d. d. v Ljubljani so stopile v likvidacijo. Likvidatorji s tem pozivajo upnike, da prijavijo svoje terjatve.
Ljubljana, dne 22. decembra 1937.
Likvidatorji.
*	3703
Vabilo
na XXXV. redni občni zbcr Delniške družbe Združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem,
ki bo v petek
dne 7. januarja 1938 o poli 12. uri dopoldne v pisarni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o letnem računu 1936/37.
2. Poročilo revizijske komisije.
3. Odobritev bilance in sklepanje o podelitvi razrešnice upravnemu svetu.
4. Volitev članov v upravni svet.
5. Volitev revizijske komisije.
Po § 16. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki založe najkasneje 6 dni pred občnim zborom, t. j. do 1. januarja 1938 delnice proti prejemu legitimacije ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri blagajni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani.
Vsakih 25 delnic daje pravico do enega glasu (§ 16. družbenih pravil).
V Ljubljani, dne 22. decembra 1937.
Upravni svet.
*
Objava.
3691
Izgubil sem orožni list, izdan od sre-skega načelstva v Laškem, št. 5836/155 z dne 15 XI. 1928. Proglašam ga za neveljavnega.
Bratec Valentin s. r., Lahov graben, obč. Jurklošter.
*
3687
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od sre-skega načelstva v Murski Soboti in ga proglašam za neveljavnega.
Lucu Josip s. r., mizar v G. Petrovcih št. 85.
Izdaja k ral levčka banaka uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert t Ljubljani. Tiska in zalaga Tiakaraa Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v LjubljanL