Poštnina plačana v gotovInL KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo In soboto. — Naročnina: mesečno din 16*—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’—^ celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — TeL štev. 25-52. 103. kos. V LJUBLJANI, dne 25. decembra 1937. Letnik VIII. VSEBINA: (>7'1. Pravilnik za izvajanje plinskih instalacij. 673. Razne objave iz Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. «72. Na podstavi točke 1. § 59. finančnega zakona za leto 1936/37. predpisuje minister za gradbe sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo v zvezi s § 427., odst. 3., zakona o obrt ih tale pravilnik za izvajanje plinskih instalacij.* I. POGLAVJE. Splošni del. Splošne določbe. Člen 1. C) Pravilnik za izvajanje plins’-"* instalacij obsega tale dela: A. polaganje glavnih uličnih plinovodov z dovodnimi plinovodi; B. izvajanje vseh notranjih plinovodov; C. priključevanje plinskih naprav in njih spravljanje v pogon; D. izvajanje dimovodov in prezračevalnih ureditev, potrebnih za plinske naprave. (’) Vsa ta pod A.—D. navedena dela morajo biti izvedena popolnoma strokovno in iz materiala, ki je zanje predpisan, lako da se s takimi instalacijami ne spravlja v nevarnost življenje in zdravje ljudi, ne povzroča škoda na imovini drugih in ne ogroža splošna varnost. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. maja 1937, št. lll/XXXIII/282. . Plinovodi. Člen 2. Plinovodi po lem pravilniku se delijo na: a) glavne ulične plinovode J mestno plinsko b) dovodne plinovode | omrežje c) notranje plinovode j hl^5>r^“sk° Z glavnim uličnim plinovodom se razumejo plinski cevovodi od plinarne do mesta, kjer se odcepi dovodni plinovod. Dovodni plinovod je del plinskega voda od uličnega plinovoda do glavne zapiralne priprave v hiši. Notranji plinovod je tisti, ki se izpeljuje v sami zgradbi od glavnega zapornika pa do mesta uporabe, in se deli: na vzponski (ali položni) plinovod, ki segaod glavne zapiralne priprave do plinomera, in na razdelilni plinovod, ki sega od plinomera pa do vsakega mesta porabe. Področje plinarn in inštalaterjev. Člen 3. (‘) Izvedbe plinskih vodov, po katerih prehaja ne-merjen plin, t. j. glavnih uličnih plinovodov, dovodnih plinovodov in vzponskih (ali' položnih) plinovodov do plinomerov in njih -predelave, popravila in čiščenje kakor tudi montažo plinomerov smejo opravljati samo plinarne kot lastniki uličnega plinskega omrežja in zaloge nemerjenega plina. Če ni plinarna lastnik uličnega plinskega omrežja, preide pravica za izvajanje teh del na lastnika tega omrežja, ki sme, kakor plinarne, izvajati in nadzorovati ta dela samo po osebah, ki so za to po zakonu upravičene. (2) Plinarne morejo po želji naročitelja instalacije ali po lastnem, preudarku odstopiti izvajanje vzponskih (ali položnih) plinovodov tudi plinsko-instalaterskim obrtnikom, ki so po zakonu upravičeni izvrševati plinsko-instalaterski obrt. To delo se v tem primeru labko izvaja samo po navodilih in ob nadzorstvu strokovnih organov plinarne. (s) Vsa plinsko-instalaterska dela za plinomeri. kakor razdelilne plinovode v stanovanjih, priključitev plinskih naprav in ostalo smejo izvajati samo plinsko-insta-laterski obrtniki ali podjetja po poslovodjih, ki so po zakonu upravičeni izvrševati plinsko-instalaterski obrt. (‘) Nad vsemi plinsko-insta'aterskimi deli, ki jih izvajajo inštalaterski obrtniki, ima plinarna dolžnost nadzorovanja po svojem strokovnem osebju. Plinarna se mora takoj odzvati pozivu plinsko-instalaterskega o rt-nika za pregled izvedene instalacije. Plinarna mora takoj in brez zavlačevanja priključiti na krajevno plinsko omrežje instalacije, izvedene po plinsko-instalaterskih obrtnikih, brž ko se ugotovi, da je delo izvedeno brezhibno in po predpisih. (s) Minister za trgovino in industrijo predpiše na podstavi § 27. zakona o obrtih s pravilnikom način in obseg izpita za inštalaterje plinskih naprav. Odgovornost izvajalca plinske instalacije. Člen 4. Za vse škode, ki nastanejo zaradi tega, ker so plinske instalacije izvedene zoper predpise tega pravilnika ali iz slabejšega materiala, nestrokovno ali nevestno, je gmotno in kazensko odgovoren, kdor je instalacijo izvedel. Dolžnost prijave. Člen 5. (') Vse nove plinske instalacije kakor tudi bistvene spremembe obstoječih instalacij mora izvajalec del pismeno prijaviti plinarni, in to: a) preden začne delati; b) po dokončanem delu, in sicer pri prekritih vodih pred ometavanjem zidu, in c) preden se denejo v uporabo. (*) Bistvena je predelava obstoječe napeljave tudi tedaj, če se zaradi predelave poraba plina lahko toliko spremeni, da je potrebno priključiti plinomer za večjo obremenitev. (*) Pri izdelavi dimovoda je treba upoštevati določbe II. poglavja pod C tega pravilnika. Prijavi je treba priložiti načrte v dveh primerih z označenimi cevovodi in priključenimi napravami in dimovodi. Označevanje plinskih ureditev. Člen G. V načrtih naj se označajo plinske instalacije s temile znaki: a) plinske ureditve ..... rumeno b) vodovodne instalacije . . . zeleno c) kanalizacijski vodi .... rjavo d) plinovod nad ometom e) plinovod pod ometom i) dolgi navoj .... g) redukcija (zmanjška) • t • 0t'[25ivmJ 0 l'[25m] —w--------- h) smer padca i) zasunek.................... j) prehodna pipa............... k) regulator pritiska .... 1) plinomer.................... m) l-2-3plamenska svetilka. . n) l-2plamensko stensko rame o) odvodna pipa ................ p) gibljiv cevovod (Schlauchlei tung) za svetilke . . r) l-2-3plamenski kuhalniki ., s) štedilnik . . ............. š) peč za ogrevanje prostorov t) 1. kopalna peč............... 2. kopalni avtomat . . . 3. aparat za pripravo tople voda (brez dimovoda) . u) T-nastavek za Čiščenje voda v) dimovod —0=0- RT RT fol lool •p o-* -Tl Oh Pb Oh4 rc 0 /OO Poleg oznak je treba navesti izmere in priključne vrednosti.* II. POGLAVJE. Tehnične določbe. A. Glavni u 1 i č u i plinovodi. Material za glavne ulične plinovode. Člen 7. (’) Za glavne ulične plinovode se smejo uporabljati samo cevi in zvezni (fasonski) deli iz litega železa, kovnega železa ali jekla, in to z notranjim premerom najmanj 33 mm za cevi iz jekla in kovnega železa, za lite cevi pa najmanj 40 mm. Stene cevi iz litega železa ne smejo biti izpod 8 mm. Debelina stene cevi mora biti na vseh mestih enaka. (s) Radi zaščite pred rjo se morajo cevi iz litega železa pred polaganjem v zemljo prebarvati s primerno zaščitno barvo, cevi iz kovnega železa in jekla pa morajo dobiti poseuno zaščitno izolacijo. Zveze, nastavki in navrti. Člen 8. (l) Za nastavke in priključke se morajo vgraditi v glavni plinovod fasonski kosi ustrezajoče oblike. V izjemnih primerih se izvedejo nastavki in priključki lahko tudi s tem, da se navrta glavna cev; v ta namen naj se * Sliko glej na nasLJnji strani. — Op. ur. Označevanje plinskih instalacij. mm?/////. VAV/////. Dovodni plinovod piinomar z z štedilnik tS_S.il Kopalna peS yA////A//A//AA/A/y//////////////////A////////////////////////AA^ _R.T ? FPa plinomer z z svetilka Štedilnik 11° 0 8 <$< kopalni avtomat V777y///////A/AA/7/?7y///7/AA//7/AAAAAAAA///A/AAAAAAA//AA//S/AAAA///77, Nastavek za čiščenja L glavni zapiralnik K zapiralnik plinom era Glavni vlični]plinovod položi na mestu priključka dobro zagoščen (zatesnjen) cevni oklep, v katerega se nastavek ali priključek čvrsto uvije. Taki priključki se lahko izvedejo samo na glavnih uličnih plinovodih, katerih notranji premer je večji od 7 mm. (2) Pri priključevanju plinovodov ne sme notranji premer priključenega voda pri ceveh z notranjim premerom* do 250 mm biti večji od ene šestine, pri ceveh nad 250 mm pa ne večji od ene tretjine notranjega premera glavnega plinovoda. Zagostitev cevnih zvez. Clen 9. (1) Cevi z obojke je praviloma zagostiti s katrani-zirano vrvico in svinčenimi kolobarji (prstani), debelimi 35 do 55 mm. Da se prepreči škropljenje (brizganje) raztaljenega svinca pri zalivanju cevi, morajo biti konci cevi suhi. Ce se opravlja delo ob dežju, se dene v livarsko odprtino nekaj loja. Svinčene kolobarje je treba z dletom ali s podbijačem dobro zagostiti. (2) Cevi s prirobnicami je treba zagostiti s svincem, lepenko, miniziranim platnom ali podobnim materialom. * V izvirniku so besede »priključenega voda pri ceveh z notranjim premerom« pomotoma dvakrat natisnjene. — Op. ur. (3) V vsakem primeru je treba zagostitve tako izvesti, da jih ui mogoče premakniti ali iztisniti iz njih položaja. Zapiralna ureditev. Clen 10. (’) Zapiralniki za glavne plinovode morajo biti izdelani iz odpornega materiala, tako da ostanejo za plin trajno neprodušni. Vse zaporne pipe morajo imeti ureditev za pritrditev vretena in morajo biti tako prirejene, da se lahko zasučejo največ za 90 stopinj in da se vreteno pipe ne d& izvleči iz svojega ležišča. (2) Na vretenu zaporne pipe mora biti vrezan znak za smer prehodne odprtine, tako da se z zunanje strani lahko razvidi, kdaj je pipa odprta in kdaj zaprta. Zaporne pipe morajo biti tako prirejene, da se z vrtenjem na desno zapirajo, na levo pa odpirajo. Polaganje glavnih plinovodov. Clen 11. (') Glavne cevi je treba polagati tako globoko, kakor to zahtevajo krajevne atmosferske razmere, najmanj pa 0'8 m pod površino tal in z zadostnim padcem. 0) V glavne cevi, ki se zaradi mehaničnih vplivov ali zaradi vplivov temperature v dolžini spreminjajo, se morajo vstaviti cevi za izenačevanje dolžine (kompenza-torji). (3) Za zbiranje kapljevin, ki se v ceveh iz plina* izločajo, naj se na najglobljih mestih plinovoda namestijo zbiralni lonci (sifoni), ki se dajo lahko in brez nevarnosti spraznjevati. (‘) Glavni plinovodi naj se polagajo po možnosti na naravna trdna tla. Če tla niso stanovitna, je treba napraviti umetno trdno podlago, da se prepreči škodljivo usedanje tal. (5) Če pridejo plinske cevi v dotiko s temeljnim zidom zgradbe, se ne smejo z njim togo zvezati. (6) Križanju glavnih cevi s kanalskimi profili se je treba po možnosti izogibati. Če se takemu križanju ni mogoče izogniti, se mora položiti glavna cev skozi dotični kanal v drugo, povsem neprodušno, trdno in na obe strani odprto cev (zaščitno cev). To velja dotlej, dokler cev v kanalu ni v zapreko odtoku vode tudi pri največjem navalu vodnih količin. Odprti konci širše zaščitne cevi morajo segati do izven sten kanala. Znotraj tega plašča mora biti plinska cev iz celega kosa brez vsakih zvez. Glavne cevi, ki leže v bližini kanala, je treba zavarovati tako, da niso v nevarnosti, četudi bi se kanal sesul. (7) Glavni plinovodi se ne smejo polagati v skupni rov s cevmi kanalizacije ali vodovoda ali električnih kablov in morajo biti od teh kakor tudi od najbližjih tračnic tramvajske proge vsaj 1 m daleč. Ravno tako ni dovoljeno polaganje drugih vodov nad plinovodi. Nadzemeljski plinovodi in plinovodi čez mostove. Člen 12. (3) Glavni plinovodi, položeni izven zemlje, morajo biti lahko pristopni, oskrbljeni z dilatacijskimi cevmi, zavarovani z izolacijo od mraza in izpodnebnih vplivov in zaščiteni in ograjeni tako, da je nepozvanim osebam pristop do njih onemogočen. (2) Za plinovode čez manjše mostove se morejo uporabljati cevi iz litega železa; v takem primeru je treba plinovod zavarovati tako, da se položi v drugo zaščitno cev. Pri polaganju plinovoda čez večje mostove se morajo uporabljati cevi iz kovnega železa ali iz jekla. Plinovodi čez večje mostove morajo biti lahko pristopni in s posebno izolacijo zaščiteni pred zunanjimi vplivi. Plašč za varovanje teh cevi (leseni zaboj, zaščitna cev itd.) mora biti napolnjen s težkovnetljivim materialom; v plašču morajo biti prezračevalne odprtine, ki so tako nameščene, da ne propuščajo v notranjost plašča ne deževnice ne snega. Na obeh koncih mosta se morajo v plinovod vstaviti zapiralniki. (3) Za polaganje vodov čez mostove se mora predhodno priskrbeti odobritev pristojnega gradbenega ob-lastva, pod čigar nadzorstvom je most. Preskušanje cevi pred polaganjem plinovoda. Člen 13. 0) Vsaka za plinovod določena cev se mora pred polaganjem preskusiti v neprebarvanem stanju s pritiskom vode in zraka; preskus mora trajati najmanj 5 minut. (2) Pritisk pri preskušanju z vodo znašaj najmanj 6 atmosfer; pri ceveh, v katerih bo delovni pritisk večji od 2 atmosfer, se opravi preskušanje z najmanj trikratnim delovnim pritiskom. Med trajanjem preskusa se cev oprezno udarja z lesenim batom. (3) Preskušanje s stisnjenim zrakom se opravi pri ceveh, kjer znaša delovni pritisk do 250 mm vodnega * V izvirniku pogrešno »plinovoda«, — Op. ur. stolpca, pod vodo s pritiskom najmanj 500 mm vodnega stolpca, pri ceveh z delovnim pritiskom, ki je večji od 250 mm vodnega stolpca, pa z dvakratnim pritiskom. Pred preskusom se mora vsaka cev znotraj popolnoma izsušiti. (4) Cevi, ki teh preskusov ne prestanejo, se ne smejo uporabiti za plinovod. Preskušene cevi je treba posebej označiti. Preskušanje glavnih plinovodov glede neprodušnosti. Člen 14. (') Vsaka dokončno položena cevna proga se mora preskusiti glede neprodušnosti z zračno sesalko s pritiskom najmanj 350 mm vodnega stolpca. (2) Pri plinovodih, pri katerih je delovni pritisk plina večji od 175 mm vodnega stolpca, je treba preskušati z najmanj dvakratnim delovnim pritiskom. Pri plinovodih z delovnim pritiskom največ 100 mm vodnega stolpca se opravi preskus glede neprodušnosti lahko tudi s plinom, če je poskus z zrakom težko izvesti. (3) Preskus glede neprodušnosti je treba izvesti na odkritem in vidljivem plinovodu. Ko so vsi zapiralniki in odprtine dobro zaprti in ko se je dosegel predpisani pritisk, se določi zguba plina po padanju pritiska in po času. Dokler je plinovod pod preskusnim pritiskom, se morajo cevne zveze in vsa navrtanja preskusiti z mazanjem z milnico in, če je treba, zagostiti. (‘) Če kak del plinovoda pri preskusu glede neprodušnosti ne zadovoljuje, je treba vzroke produšnosti poiskati in najdene nedostatke odpraviti. Nato pa je preskus glede neprodušnosti ponoviti. (5) Po znatnejših popravilih ali spremembah na plinovodu ali tistih napravah, ki so vstavljene v plinovod, in če so ta dela bistveno vplivala na neprodušnost vsega plinovoda, je treba izvesti preskus glede neprodušnosti. Preiskovanje produšnosti na glavnih plinovodih. Člen 15. C) Pri preiskovanju produšnih mest podzemeljskih glavnih plinovodov je treba ravnati z največjo opreznostjo, da bi se ne povzročila eksplozija s kakršnim koli plamenom (odprte svetilke, cigarete in pod. ali z iskro, nastalo pri izkopavanju plinovoda z udarcem železnega krampa ob kamen, iskro električnih stikal ali bencinskih vžigalnikov). Iz istih razlogov je v takih primerih prepovedano, z odprtim plamenom ali z napravami, ki utegnejo narejati iskre, vstopati v kanal ali odprtino za čiščenje kanalizacije in v odprtine za nadziranje ali prezračevanje telefonskih ali kabelskih vodov. Če je pri takem delu potrebna umetna razsvetljava, se morajo uporabljati samo preskušene in nepoškodovane varnostne svetilke ali električne žarnice. (2) Če se navrtajo tla, da bi se določila produšna mesta plinovoda, ki je položen v zemljo, se ne sme s prižiganjem preskušati, ali uhajajo iz teh lukenj gorljivi plini, marveč je treba določiti uhajanje plina s komisijskimi reagencami ali specialnimi aparati. (*) Če se določi produšno mesto, je treba plinovod na dotičnem mestu odkopati in na najustreznejši način odpraviti vzrok produšnosti, kakor prelom cevi, korozijo ali produšnost zagoščila. Takemu delu na plinovodih na smejo prisostvovati nezaposlene osebe. B. Dovodni (zvezni) plinovodi. Člen 16. Dovodni plinovod obsega glavno priključno cev z dolgim navojem in glavno zapiralno pripravo (glavni za-piralnik). Glavna priključna cev. Člen 17. (‘) Najmanjša dopuščena mera za glavno priključno cev je pri ceveh iz jekla in iz kovnega železa 32 mm (5/4"), pri ceveh iz litega železa pa 50 mm (2") notranjega premera. Cevi morajo ustrezati nemškim industrijskim normam (Din). (2) Priključek dovoda je treba prilagoditi terenu, tako da poteka po najkrajši poti, praviloma pravokotno na smer glavnega uličnega plinovoda in s padcem proti le-temu. Po potrebi je treba na pristopnih mestih vgraditi lonce za zbiranje kondenzata. (3) Praviloma mora imeti vsaka posamezna zgradba svoj poseben dovod. Plinske ureditve za obrtne in industrijske namene morajo imeti svoj poseben dovodni plinovod, če bi bilo možno, da bi bili ostali porabniki moteni pri uporabi plina. Veliki gradbeni objekti se morejo priključiti na glavni ulični plinovod tudi z 2 ali več dovodnimi plinovodi. Dovodni plinovodi se ne smejo polagati v neprehodne prostore (kot n. pr. v prezračevalne kanale). Priključno mesto dovoda določa plinarna. (4) Dovodni plinovod mora biti najmanj 30 cm od električnega priključnega kabla, drugače je potrebna izolacija iz žgane opeke. Glavni zapiralnih. Člen 18. (') Glavni zapiralnik, ki služi za zapiranje plina pri požaru ali drugih nezgodah in pri predelavah in čiščenju vodov, mora biti nameščen na lahko pristopnih mestih blizu vstopa dovodnega plinovoda v zgradbo. Prostor za namestitev glavnega zapiralnika bodi po možnosti svetel, suh, zavarovan pred mrazom in z možnostjo zračenja. Glavni zapiralnik smejo odpirati samo nameščenci plinarne. (2) Da se morejo dovodi brez nevarnosti čistiti, je priporočljivo, da se vgradi dovodu poleg glavne pipe za zapiranje še ena pipa v začetku notranjega plinovoda in med obe pipi namesti T-nastavek za odtekanje kondenzata vode. (a) Glavna pipa za zapiranje mora biti do vštetih 50 mm svetlega premera iz medi ali brona. Pipe morajo imeti enako velik prosti prehodni prerez kakor nanje priključena cev. (4) Namesto pip nad 50 mm je boljše uporabiti za-sunke ali ventile istega premera. Pri večjih ali za požar nevarnih objektih je treba napraviti na ulici še en lahko pristopen zapiralnik (lonec za vodo z razdelno steno ali zasunek). C. Notranji plinovodi. Tlak plina. Člen 19. (') Tlak plina v vzponskih plinovodih ustreza v glavnem tlaku plina v uličnem plinskem omrežju. (2) Tlak plina v razdelnih plinovodih praviloma ne presega 200 mm vodnega stolpca. Material. Člen 20. (4) Cevi, ki se uporabljajo za vzponski plinovod, morajo ustrezati nemškim industrijskim normam (Din). (2) Razdelilni plinovodi so lahko iz cevi od jekla, od kovnega železa ali od aluminija. Bakrene cevi se dovoljujejo le izjemno, kot n. pr. za vode avtomatskih toplotnih regulatorjev, za varovalke za zažigala in podobne namene. Svinčene cevi se uporabljajo lahko samo za priključek plinomerov. Za spajanje cevi iz različnega materiala je treba uporabljati spojke iz tehle kovin: pri jeklenih ceveh spojke iz jekla ali kovne litine; pri svinčenih ali bakrenih ceveh spojke iz medi; pri ceveh iz aluminija spojke iz medi ali aluminija. (3) V plinovode ni dovoljeno vgrajevati holandce. Taka vgradnja je dovoljena samo pri priključevanju plinomerov in plinskih naprav. Zaščita cevi. Člen 21. (’) Sredstva za zaščito vodov je treba izbrati primerno materialu cevi, sestavi tal in krajevnim razmeram. (2) Za zaščito cevnega voda zoper delovanje kislin, ki so v zemlji, je treba položiti v pesek cev, zaščiteno z izolacijsko prevleko, tako da je obložena s plastjo peska ca. 20 cm. Humus in žlindro je treba vsekakor iz okolice plinovoda odstraniti. Cevi, ki se polagajo v zemljo, morajo imeti zadosten padec in morajo biti tako globoko položene, da kondenzati ne morejo zamrzniti. Podzemeljske vode je treba polagati najmanj 50 cm pod površino zemljišča. Pri prehodu cevi skozi stene iz žlindre, skozi strope iz ometa (malte), ki vsebujejo kisline, in skozi lesno-betonske pode je treba plinovode pred škodljivimi vplivi posebej zaščititi. Cevi, ki vodijo skozi vlažne prostore, morajo biti pocinkane ali zaščitene s prevleko, ki je odporna zoper rjavenje. (3) Radi lažje pristopnosti se priporoča polaganje cevi nad ometom. Izmere plinovodov. Člen 22. (•) Za določevanje premera plinovodov morata rabiti kot smernici na koncu tega poglavja priloženi razpredelnici A in B. Uporaba cevi večjega premera, kot so v razpredelnicah navedeni, je načeloma dovoljena. (2) Plinovodi, ki se prosto polagajo, kakor tudi tisti, ki prehajajo skozi zemljo ali zunanje zidove zgradbe, ne smejo biti ožji od 25 mm (1"). Na mestih, kjer je nevarnost, da zamrznejo, je treba izbrati vedno nekaj večji premer cevi, kot je v razpredelnici navedeno. Izvedbu plinovodov. Člen 23. (‘) Plinovodi morajo biti popolnoma neprodušni, dobro pritrjeni in po možnosti pristopni in tako položeni, da ne nastanejo zožitve cevnih prerezov bodisi z zbiranjem vode kjer koli itd., in tako, da se dajo lahko čistiti. (2) Pri plinovodih, položenih pod podom, ni dovoljeno, da bi ležali deli zidne konstrukcije na ceveh. (3) Bakrene in aluminijeve cevi se ne smejo polagati pod ometom. (4) Plinovode je treba praviloma polagati brez ostrih krivljenj, premo in navpično na strope in stene. (5) Plinovode v zgradbah je treba po možnosti na-* mestiti zunaj na zidu. (9) Prikriti plinovodi (pod ometom) za štedilnike morajo imeti najmanjši svetli (notranji) premer 20 mm (3/4"). Če prehajajo cevi skozi debele zidove, jih je treba namestiti v posebni zaščitni cevi, ki je na obeh straneh odprta. Ta zaščitna cev mora biti po vsej dolžini neprodušna in po vsej dolžini najmanj 1 cm širša od zunanjega premera plinskega voda. Pri dovodnih plinovodih mora biti prostor med plinsko in zaščitno cevjo nepredušno zatesnjen s konopljo in plastično snovjo, tako da je onemogočeno prodiranje plina z ulične strani v klet. (7) Plinovod v zaščitni cevi ne sme imeti zvez. Ravno tako ni dovoljeno vstavljati spojke na cevi v notranjščini zidu, skozi katerega prehajajo. Plinovode pod ometom morajo strokovni organi plinarne pred zadelanjem preskusiti. (8) Posamezne cevi in spojke je treba pred vgradnjo preskusiti, ali so neprodušne in brez napake. Poškodovane kose je izločiti. Paziti je treba, da premer cevi nikakor in nikjer ni zožen. (9) Pri nameščanju cevi in spojk v novih zgradbah je treba poskrbeti, da ležijo cevi na prikladnem mestu, da ne bi gradbeni odpadki in apno dospeli v cevi. Tudi konoplja ne sme priti v cev. Paziti je treba, da so navoji rezani pravilno, čisto in da se dobro prilegajo, pa da so dovolj dolgi in nepoškodovani. Pri rezanju cevi nastali rob je treba odstraniti. Razpredelnica dolžine navoja. Premer v mm 10, 13, 20, 25, 32, 40, 50, 70, 80, 100 V palcih 3/s, Vi, 3/4, 1, 5/<, 6/4, 2, 2Vi, 3, 4 Dolžina navoja v mm 13, 16, 19, 22, 25, 25, 28, 32, 35, 41 (10) Medsebojne zveze posameznih plinskih cevi ka- kor tudi zveze z zunanjimi kosi z navoji je treba izvesti popolnoma trdno in neprodušno z uporabo konopnih vlaken, ki so napojena z lanenim oljem. Asfaltni lak in podobna sredstva kakor tudi spojkanje s kositrom se ne smejo uporabljati za spajanje plinskih cevi. Zagoščilo, ki je ušlo iz navoja, je treba v redu odstraniti. (“) Zavarjanje cevi je dovoljeno pri premerih, večjih od 32 mm (5/4"), samo, če opravlja to zavarjenje’vešč in za to delo usposobljen delavec. C2) Po možnosti je treba gledati, da se dajo vsi plinski vodi razstavljati, kar se doseže z vgraditvijo dolgih navojev. Plinovode je treba polagati tako, da se more vsako nadstropje ali vsak večji stranski plinovod z lahko pristopno pipo zapreti. Na koncih plinovoda je treba vgraditi T-nastavek, ki omogoča kasnejše podaljšanje ali Čiščenje plinovoda in merjenje tlaka. (,3) Plinovodi se smejo pritrjati s cevnimi kljukami, toda boljše je pritrditi jih s cevnimi oklepi v določeni razdalji od zidu. V vlažnih prostorih, n. pr. pralnicah, se smejo cevi pritrjati samo z oklepi. Pri plinovodih do 25 mm notranjega premera (1") se postavi na vsakih ca. 1'5 m po ena kljuka ali oklep, pri debelejših ceveh pa na vsaka 2 m dolžine cevi. Plinovodi v nepristopnih prostorih. Člen 24. V nepristopnih prostorih ni dovoljeno voditi plinovode. Pjepovedano je zazidavati plinovode v. stene dim- nikov, voditi jih skozi dimnike, ventilacije, prazne prostore z rabicovimi konstrukcijami ali v odprtinah za zmetavanje drv ali premoga v klet. Ravno tako je prepovedano polagati cevi pod običajnimi štedilniki ali pečmi. Popravljanje produšnih plinovodov. Člen 25. Zveze, ki se pokažejo produšne, je treba takoj razstaviti in ponovno neprodušno sestaviti. Prepovedano je zamazanje produšnih mest s kitom ali drugimi sredstvi; ravno tako je prepovedano zamašiti taka mesta z zako-vanjem. Pleskanje ali prekrivanje že izvršenih vodov je dopustno šele potem, ko je uspešno opravljeno preskušanje glede neprodušnosti. Zapiranje plinovodov pred uporabo. Člen 26. (1) Dovršene vode v zgradbah, ki še niso izročeni v uporabo, kakor tudi tiste, ki so dejani iz uporabe, je treba na njih koncih zapreti s kapico ali čepom iz trde kovine. Drugačno, čeprav le začasno zapiranje je naj-strože prepovedano. Zaprta pipa, petelin ali vodni lonec, vgrajen v dovod, se ne sme imeti za zadostno varen zapiral nik za daljši čas. (2) Za čas popravil ali predelav na plinskih ureditvah, ki so že v uporabi, je treba zapreti pipo na plino-meru oziroma na glavni zapiralni pripravi; ključ je sneti in pustiti pipo tako dolgo zaprto, dokler niso vsi plinovodi za pipo bodisi s čepom ali kapico neprodušno zaprti. Plinomer. Člen 27. (') Velikost plinomera se določa po največji mogoči porabi v celokupni industriji, za katero je plinomer določen. Kraj za namestitev plinomera in njega vrsto določa plinarna. (2) Če je nameščen plinomer v kleti, mora biti v vsakem nadstropju, t. j. v vsakem stanovanju po ena glavna pipa za zapiranje. Plinomeri morajo biti tako pritrjeni, da je številčnica vidna in da se dajo številke brez težave brati. Plinovod je treba postaviti tako, da se da plinomer lahko in brez naprezanja materiala priključiti. (s) Plinomeri ne smejo biti nameščeni v prostorih, kamor je prepovedano vstopati z odprto svetilko, ali v prostorih, kjer se predelujejo ali so spravljene lahko-vnetljive stvari. Odstranitev plinomera. Člen 28. 0) Z odstranitvijo plinomera nastale odprtine v plinovodih je treba neprodušno zapreti s kapicami ali slepimi prirobnicami. Zaradi nevarnosti eksplozije je strogo prepovedano približati se demontiranemu plinomeru s plamenom. ' (*) Priključne nastavke plinomera je treba po de-montaži takoj zamašiti, da se onemogoči vstopanje nesnage ali odpadkov. Po uporabi je treba v plinomeru zaostali plin odstraniti, kar se doseže pri mokrih plino-merih s tem, da jih napolnijo z vodo, pri suhih pa z izpihavaujsm % zrakom. Pipa plinomera, Clen 29. (*) Pred vsak plinomer je treLa vstaviti po eno pipo, ki se da lahko zapirati. Pipo je treba vgraditi tako, da je lahko pristopna in da je že po njenem položaju vsikdar razločno videti, kdaj je odprta in kdaj zaprta. (2) Ce se spoji več plinomerov vzporedno, tako da napajajo s plinom en vod, je treba vstaviti pred in za vsakim plinomerom posebno pipo ali zasunek za zapiranje. Pipe na plinovodih. Člen 30. (*) V plinovode smejo biti vgrajene samo take pipe, ki nepredušno zapirajo. Take pipe morafjo imeti na vretenu nastavek, ki dovoljuje le četrtino obrata. Razen tega mora biti vreteno tako urejeno, da pri normalni uporabi ne skoči iz ohišja. (2) Vse pipe morajo biti lahko pristopne in mora biti na njih označeno, ali so odprte ali zaprte. Držaji kakor tudi zareze na glavi vreten morajo biti vedno v smeri odprtine pipe, tako da je pipa zaprta, Če stoje držaji ali zareze pravokotno na smer cevi. Regulatorji tlaka (pritiska). Člen 31. Ce se vgrajujejo regulatorji pritiska, morajo biti nepredušno zaprti ali pa tako grajeni, da ob kakršni koli motnji ne prepuščajo plina v prostor, v katerem so nameščeni. Regulatorje pritiska je treba vgraditi na lahko pristopnih mestih Čiščenje plinovodov. Člen 32. O Preden se prično cevi čistiti, je treba demontirati plinske naprave (štedilnike, kopalne peči, radiatorje itd.) in plinomer. (2) Čiščenje se lahko opravlja s stisnjenim zrakom, z ogljikovo kislino ali z vakuum-aparatom. S stisnjenim zrakom, z ogljikovo kislino ali z dušikom je treba izpi-hovati vedno od ožjega prereza k širšemu, vakuum-aparat pa je treba priključiti na najširši vod. Uporaba kisika za čiščenje plinskih vodov ni dovoljena. Zaščita plinovodov pred prodiranjem zraka. Člen 33. Če deluje katera naprava v zvezi s kompresorjem na stisnjeni zrak ali če se kako drugače stisnjeni zrak ali kisik uporablja v plinskih napravah, je treba vgraditi nad plinomer in to napravo zanesljiv avtomatski povratni ventil ali vodno predložko, ki tudi ob pomanjkanju vode dovod plina avtomatsko zapira. Zaščita plinovoda pred kondcnzati in zamrzovanjem. Člen 34. (4) Plinovode je treba tako razporediti da je brez vsega mogoče izpuščati kondenzate, ne da bi se izlivali v plinomer. (!) Ce vodi cev iz toplejšega prostora v hladnejšega, jo je treba položiti s padcem proti toplejšemu prostoru. (*) Najniže položene točke plinovoda moraio biti opremljene z vodopusti, ki so zaprti s kapicami ali čepi. Prepovedano je v te namene uporabljati cevne pipe ali kakšne drugačne zapiralnike. (4) Plinovode, ki jih ni mogoče popolnoma zaščititi pred mrazom, je treba opremiti z nastavki za polivanje z odtopno tekočino. Dela na plinovodih. Člen 35. Za čas kakršnih koli del na plinovodih je tre' a zapreti pipo pred plinomerom, ključ sneti in pustiti pipo tako dolgo zaprto, dokler niso plinovodi, ki leže za njo, opremljeni s čepi ali kapicami. Istočasno je treba zapreti vse pipe priključenih aparatov. Preskušanje neprodušnosti vodov. Člen 36. 0) Glede neprodušnosti se morajo preskusiti: a) novi plinovodi pred ometavanjem ali prekritjem, potem ko je z zunanjim pregledom ugotovljeno, da ustrezajo predpisom; b) obstoječi vodi, ki so 6 mesecev izven uporabe; c) predelave plinskih vodov; č) vse plinske instalacije pred izročitvijo v uporabo; d) kadar koli zahteva plinarna preskus neprodušnosti. (2) Neprodušnost se preskuša pri vseh plinovodih: a) s preskusom s stisnjenim zrakom večjega pritiska in b) z zaključnim preskusom z nizkim pritiskom. (3) Pri obremenitvi s stisnjenim zrakom je treba dejati vode brez armature pod pritisk 1 atm. nadpritiska. Ta preskus se izvaja tako, da se s preobremenitvijo ugo-tove morebitne slabe zagostitve, porozni deli cevi, sla„e zveze itd., ki bi se z nizkim pritiskom ne dale najti. (4) Zaključni preskus se izvaja z dvakrat večjim pritiskom od pogonskega, toda najmanj s 500 mm vodnega stolpca. Zaključni preskus naj obsega po možnosti vse plinovode. Plinsko ureditev je imeti za nepredušno, če po petih minutah (za izenačenje toplote) v nadaljnjih 5 minutah pritisk več ne pade. Trajanje preskusa neprodušnosti se glede na velikost instalacije lahko podaljša do 15 minut. Pri preskusu ugotovljeno produšno mesto je treba poiskati in odstraniti. (5) Prepovedano je preiskovanje produšnih mest tako, da se napolni plinovod z vodo ali kislino. Samo stari plinovodi, ki leže zakriti, se izjemoma za določitev produšnih mest lahko napolnijo s čisto vodo, in to po poprejšnjem sporazumu z upravo plinarne. (6) Pri vodih, ki so v uporabi, se preiskujejo pro-dušna mesta z mazanjem z milnico ali z duhanjem. Naj-strože je prepovedano iskanje produšnih mest z o^nrtim plamenom Produšna mesta je treba odstraniti in nadomestiti samo z brezhibnim materialom. Vsaka začasna ali pomožna zagostitev je prepovedana. Navzočnost plina v zaprtih prostorih se more dokazati s paladijevim kloridom ali s posebnimi aparati. (7) Preskušanje vseh. po plinsko-instalaterskih obrtnikih izvedenih instalacij, ki se naj uporabljajo za raz-peljavo plina, opravlja praviloma plinarna, v katere po-trošnem območju so te instalacije izvedene. Če plinarna ugotovi, da instalacija ni predpisno izvedena ali da bi bilo mogoče, da se porablja nemerjeni plin, ali da je nevarnost za potrošnika n'>' za druv«3 osebe odrede priključek na glavni ulični plinovod kakor tudi oddajo plina. Preskušanju mora prisostvovati inštalater ali njegov opolnomočeni zastopnik. Ker opravlja to preskušanje elektrarni v lastnem interesu, mora biti brezplačno. (8) Za ponovni preskus plinskih naprav glede ne-produšnosti ima plinarna pravico zahtevati od plinsko-instalaterskega obrtnika plačilo v najvišjem znesku dejanskih režijskih stroškov, če prvi preskus po krivdi inštalaterskega obrtnika ni uspel. Izročitev napeljave v uporabo. Clen 37. Pred izročitvijo vodov v uporabo, potem ko so bili glede neprodušnosti preskušeni, je treba s pritiskom plina izpustiti vsebino zraka iz vseh vodov s tem, da se odpre čep plinovoda na najbolj oddaljenem mestu napeljave. V času tega izpihavanja je treba poskpbeti za zadostno zračenje prostorov. Iz takih prostorov je treba prej odstraniti odprte svetilke, plamen, goreče cigarete ali pipe. Jamstvo (garancija). Člen 38. Plinski inštalater jamči poslodavcu za izvedena dela. Jamstvo traja dve leti, računši od dne, ko se da izdelana instalacija v pogon. Za trajanja jamstva je plinski inštalater dolžan, da popravi ob svojih stroških vse nepravilnosti, ki bi bile posledica nepravilnega dela ali slabega materiala. Razpredelnica A. Vzponski plinovod v zgradbah. Izmere cevi v milimetrih in v palcih Z enim stanovanjem v vsakem nadstropju: s kopalnico: brez kopalnice: S po dvema stanovanjema v vsakem nadstropju: s kopalnico: brez kopalnice: Od gl. zapornika v 32 40 40 50 50 25 25 32 32 40 40 50 50 70 70 25 32 40 40 50 mm kleti do pritličja 1'/* P/3 li/s 2 2 1 1 11/4 P/4 11 2 1% 2 2 2V2 2Vs 1 l‘/4 P 2 11 2 2 palca Od pritličja do — 32 40 40 50 — 25 25 32 32 — 40 50 50 70 — 25 32 40 40 mm I. nadstropja — 1 Vi 1 % l‘/s 2 — 1 1 1V4 11.4 — 11/2 2 2 2i/2 — 1 Vit 11/2 11/2 palca Od 1. nadstropja — — 32 40 40 — — 25 25 32 — — 40 50 50 — — 25 32 40 mm do II. nadstropja — — 11/4 l'/s Vit — — 1 1 P/4 — ' 11/3 2 2 — — 1 P/4 11/2 palca Od II. nadstropja — — — 32 40 — — — 25 25 — — 40 50 — — — 25 32 mm do III. nadstropja — — — 1'4 11/2 — — — 1 1 — — 11 2 2 — — — 1 11 4 palca Od III. nadstropja — — — 32 — — — — 25 — — — 40 — — — — 25 mm do IV. nadstropja Razpredelnica B. P/3 1 Č. Pri ki — — 1V2 j u č e v a n j e plinskih — 1 palc naprav. NOTRANJI PLINOVODI Izmere cevi v milimetrih a >N S Sl 10 13 20 25 izmere 32 cev 40 i v 50 70 palcih 80 100 metri 3U Vi % 1 % •/. 2 2 V< 3 4 o 1-35 2-44 5-55 10-0 20-0 325 73-8 1433 218-7 433-2 3 105 1-96 4-65 86 16'2 265 60-3 1170 178-6 353-7 4 0-86 1-78 410 7’6 13-7 23-0 52'2 101-4 154-7 306-3 5 0-74 1-52 3-65 6-9 12-4 205 46 7 90-7 138-3 274-0 7 056 1-26 310 5-8 10-4 17 4 395 76‘6 116-9 231-5 10 0-41 1-00 255 4-75 8-7 14-5 33-0 64-1 97-8 1937 15 0-28 072 1 95 8'75 71 11 9 27-1 52-4 79-9 158-2 20 021 0-54 1 55 3-10 6-2 103 23-4 453 69-2 1370 25 017 0-38 1-80 270 5-4 92 209 40-5 61-9 122-5 30 0'14 0-82 1 10 2-40 5-0 8-4 19-1 37-0 56-5 111-9 85 0-12 028 0-95 2-20 46 7 8 17-7 34-3 52-3 103-5 40 o-io 0-22 0-80 2-05 4-3 7-3 16'5 32-1 48-9 969 50 016 0-65 1-85 3-8 6'5 14-8 28-6 43-8 86-6 60 0-10 0-55 1-70 3-6 5-9 13-5 26-2 39-9 79-1 70 v — — 0 45 1-60 3-3 5'5 12-5 24-2 370 73-2 80 _ 0 35 1-50 3-1 5-1 11-7 22-8 34-6 (18-5 90 _ 0-30 1 40 3-0 4-9 11-0 21-4 32-7 64-6 110 — — 0-25 1-30 2-80 46 10-4 .203 31 0 61 "3 Ta razpredelnica velja za normalni tlak plina najmanj 40 mm vodn. stolpca za plinomerom. Pri določanju mer plinskih vodov je treba računati s porabo plina priključenih aparatov kakor sledi: pri razsvetljavi 0'1 ms/h za vsak plamen pri štedilnikih 2'5 „ pri kopalnih aparatih 8'0 „ pri pečeh za ogrevanje 1'5 „ Pri večjih aparatih je treba porabo posebej določiti. Splošne določbe. Člen 39. (‘) Plinske naprave so aparati, ki služijo za porabljanje plina v gospodinjstvu, obrtu in industriji. (2) Plinske naprave je treba postaviti tako, da kar najbolje služijo določenemu namenu. Razen na priključne vrednosti plinskih naprav in njih konstrukcijo je paziti tudi na mesto, kamor naj se plinska naprava postavi. To mesto mora biti tako izbrano, da je posluževanje aparata pregledno in da se prepreči naključno pogrešilo ravnanje z njim. Nadalje mora biti vsaka pliuska naprava tako prirejena, da ustreza vsem higienskim zahtevam. Zlasti je treba paziti, da se z uporabo aparatov nikakor ne kvari v prostorih zrak, ki je potreben za dihanje. (3) Nadalje navedeni predpisi, ki se nanašajo na naprave za gospodinjstvo, veljajo prav tako tudi za tiste, ki rabijo obrtu in industriji. Vrste in priključne vrednosti plinskih naprav. Clen 40. (‘) Velikost priključne vrednosti plinske naprave je treba izbrati tako, da ustreza vsaj najnujnejši potrebi. S priključno vrednostjo se razume normalna ' poraba plina po posamezni napravi na uro. (2) Prepovedano je priključevati plinske naprave za obremenitve, katerih te naprave ne zmorejo po svoji konstrukciji, ali v namene, za katere niso določene, in bi zalo nepravilno delovale. Tako se n. pr. ne smejo priprave za toplo vodo, ki ne zmagujejo pritiska, vgrajevati tako, da bi bile izpostavljene popolnemu vodovodnemu tlaku; male priprave za toplo vodo, ki nimajo dimovoda, se ne smejo priključevati tako, da bi služile za pripravo popolne kopeli; ravno tako se ne smejo instalirati pečnjaki za ogrevanje prostorov itd. Prepovedana je uporaba neposredno s plinom ogrevanih kopalnih kadi ali naknadna vgraditev plinskih žarilnikov pod kadi. Prostori za namestitev plinskih naprav. Clen 41. (') Plinske naprave je treba namestiti v zadostno velikih prostorih, ki niso izpostavljeni mrazu in ki imajo, če le mogoče, okno, ki drži naravnost na zunanji zrak. (2) Priprave za toplo vodo je treba postavljati le v prostore, ki so varni pred mrazom. (3) Pri postavljanju plinskih naprav v prostore, v katere ni dovoljeno stopiti z odprto svetilko ali v katerih je lahkovnetljiv material (n pr. ogrevanje garaž),'je treba upoštevati določbe dotičnih posebnih predpisov. (*) Ce prostori za namestitev plinskih naprav ne ustrezajo pogojem, navedenim v odstavkih 1. do 3, je treba te pogoje po možnosti ustvariti tako, da se zagotovi stalno dovajanje potrebnih količin zraka, ki jih zahteva zgorevanje, da se ne bi z uporabo plinskih naprav zrak v prostorih poslabševal. (3) Manjše naprave za pranje perila kakor tudi stroji za likanje s priključno vrednostjo do 2'5 m3 na uro ni treba da bi bile priključene na dimnik; samo v takih prostorih, ki so dobro zračeni, t. j. v katerih je izmenjava zraka zadostna in je s tem zagotovljen brezhiben odvod pare in dimnih plinov. O tem, ali je izmenjava zraka zadostna, odloči plinarna, potem ko je preiskala razmere na mestu uporabe. Ravno tako je treba tudi naprave za sušenje perila namestiti le v prostore, v katere je omogočen dostop zadostni količini zraka. (") Razen glavnih lastnosti, ki jih morajo imeti prostori, v katerih še postavljajo plinske naprave, je treba upoštevati pri izbiri prostorov tudi še: a) položaj dimnikov za tiste naprave, katerih dim je treba odvajati: b) položaj plinovodov in vodovodov v zgradbi; c) položaj kanalizacije; č) možnost posluževanja in nadziranja plinske naprave. Ce je izbirati med izvedbo s krajšimi dimovod-nimi cevmi in izvedbo s krajšim plinovodom ali vodovodom, je treba vedno dati prednost zvedbi s krajšimi dimovodnimi cevmi. (7) Večje naprave za pripravo tople vode z enim izpustom (plinska kopalna peč) se lahko namestijo v kopalnici sami samo tedaj, če ima prostor vsaj 12 m3 prostornine in če je zadostno zračen. Priprave za toplo vodo, ki oskrbujejo več izpustov v različnih prostorih, naj se ne nameščajo v kopalnici sami. Pri postavljanju teh aparatov je treba posebno paziti, da je ne samo v bližini razpoložljiv dimnik za odvod dima, marveč da je tudi dovod tople vode do največkrat uporabljanega izpusta čim krajši, da se prepreči posedanje apnenca iz zaostale vode v ceveh in zmanjšajo zgube vodne toplote. Mesto za namestitev plinskih naprav v prostorih. Clen 42. (') Male priprave za toplo vodo do 150 kal. (min.) okoli 2‘5 in3 (h priključne vrednosti), pri katerih ni treba dima odvajati, se lahko nameščajo nad umivalnikom ali nad izlivno školjko. Take naprave se ne smejo montirati nad štedilniki, ker vplivajo pri kuhanju nastala izparivanja škodljivo na zgorevanje plina. (2) Večje priprave za toplo vodo se ne smejo nameščati nad izlivom školjk, ker ne more plin brezhibno zgorevati, če prihaja iz te školjke para skozi plinski aparat. (3) Priprave za toplo vodo z enim izlivom (plinske kopalne peči) je treba namestiti tako visoko, da leži žarilnik najmanj 1 m nad podom. (4) Priprave za toplo vodo z več izlivi je treba radi boljšega nadziranja žarilnikov namestiti okoli 1*20 m nad podom. Pri kopalnih pečeh je dovoljena višina 1 m, v kolikor dopušča taka namestitev brezhibno odvajanje dima. (5) Peči za ogrevanje prostorov je treba postavljati po možnosti tako, da so odprtine žarilnikov okoli 35 cm nad podom, da se prepreči prodiranje prahu za časa ogrevanja. Iz istih razlogov je treba peči za ogrevanje prostorov, ki se obešajo na zid, namestiti tako visoko, da je njihova spodnja stranica za ogrevanje najmanj .25 cm nad podom. Mesta za peči, ki rabijo ogrevanju prostorov, je treba izbrati tako, da je omogočena pravilna razdelitev toplote. Okrasne ograje, zavese, pre-■ krivala plinskih peči za ogrevanje prostorov ne smejo preprečevati gibanja zraka. (6) Ce so za neke prostore posebni predpisi glede namestitve in ograjevanja plinskih peči za ogrevanje prostorov, je treba te predpise pri montaži uporabljati. To velja zlasti za kotle centralne kurjave s plinom in zračnih grelcev na plin. Postopek s plinskimi napravami in plinovodi pred priključitvijo. Clen 43. (‘) Plinske naprave je treba pred priključitvijo na plinovod natančno pregledati in je zlasti treba ugotoviti, ali so vsi prehodi prosti in ali je vsa armatura popolna in v redu. Ce je izdal tovarnar posebna navodila za za-obaljenje in sestavljanje aparatov, jih je treba najnatančneje uporabljati. (2) Noben priključni vod ne sme imeti manjši* premer od premera priključnega nastavka na napravi (za plin, dim, vodo, zažigalo, toplotni regulator in pod.). (3) Paziti je treba na pravilni položaj odcepa za zažigalo za prižiganje plina. Tako se mora vgrajevati n. pr. odcep za zažigalo pred avtomatskim plinomerom, če žarilnik ni oskrbljen z varovalko za prižiganje ali če ni namesto tega na izhodu avtomatskega plinomera vgrajena varovalka za primer nedostajanja plina. (4) Pred priključitvijo plinske naprave je treba zapreti vse vode, ki so pod pritiskom (plinovod in vodovod) in potem, če je potrebno, odstraniti vse, kar bi oviralo njihov prosti prerez, kakor n. pr. nečistočo, konopljo, pesek, kositer od spojkanja ali pod. Priključevanje naprav. Clen 44. 0) Pri priključevanju plinskih naprav je treba najnatančneje upoštevati od tvorničarja priložene predpise za priključevanje. Nobena plinska naprava se ne sme * Te besede pomotoma ni v izvirniku. — Op. ur. priključiti na plinovod, če ta nima v bližini naprave priprave za zapiranje plina ali vode. Od tega pravila so izvzeti, kolikor se tiče vodovodnega zapiralnika, samo mali aparati za pripravo tople vode, ki so montirani namesto normalne vodovodne pipe. (2) Zapiralne priprave naj bodo nameščene na prikladnem in pristopnem mestu in nikakor ne smejo biti zakrite ali nevidljivo nameščene, kakor n. pr. za dimo-vodnimi cevmi. Zapiralniki naj bodo nameščeni tako, da je preprečeno vsako nepravilno ravnanje z njimi. (3) Vsako začasno priključevanje plinskih naprav je strogo prepovedano. Za začasno priključitev velja tudi priključitev z gibljivo cevjo (tulom), če je predpisana priključitev z normalno kovno cevjo. (*) Plinske štedilnike, kopalne peči in aparate za pripravo tople vode, radiatorje in plinske naprave za obrt, katere ni da bi morale menjati svoj položaj, je treba priključiti na plinovode trdno in neprodušno s holandsko spojko in pipo za zapiranje. (5) Pri manjših prenosnih kuhalnikih, pečnjakih, grelcih za likalnike in pri orodju, ki se ogreva s plinom, kakor žarilnikih za zavarjevanje in rezanje kovin itd., se sme uporabljati gibljiva cev, če je pred njimi v plinski cevi vgrajena pipa, ki mora biti zaprta, če so priprave izven pogona. Konce gibljive cevi je treba s čeljustmi, sponami in podobnimi pripravami po možnosti zavarovati, da ne bi izpadali. Dovoljena je uporaba samo take gibljive cevi, ki ustreza predpisom za preskušanje plinske gibljive cevi za priključitev plinskih naprav v gospodinjstvu. (6) Stalno nameščene svetilke je treba spojiti s plinovodi popolnoma neprodušno in tako trdno, da ne prepušča taka zveza ne pri normalni uporabi ne pri potre-sanju zgradbe. Svetilke je pritrjevati z vijaki, ne pa z žeblji, in z dovolj velikimi stenskimi ali stropnimi ploščicami. Na stropu obešene svetilke je treba obešati samo na gibljivih členih, in to takšnih, ki sestoje iz popolne krogle. Stropne ali stenske ploščice morajo biti tako pritrjene, da prav gotovo prenesejo štirikratno obremenitev njim določenega predmeta, najmanj za vsaj 25 kg. (7) Pri priključevanju plinskih naprav, zlasti poni-kljanih ali pokromanih, je treba uporabljati ključe za vijake, ne pa gole klešče, da se ne bi poškodovali predmeti, ki se priključujejo. (8) Za priključevanje plinskih naprav na dimovode in prezračevalne ureditve je treba uporabljati določbe II. poglavja tega pravilnika pod C., točko d. Reguliranje plinskih naprav. Clen 45. (‘) Porabniku se ne sme izročiti v uporabo nobena plinska naprava, ki bi ne bila pred tem regulirana. Regulirati se morajo začeti plinske naprave šele potem, ko je nedvomno ugotovljeno, da je zrak iz vseh plinovodov kakor tudi iz naprave same popolnoma odstranjen. Regulirati je naprave pri obremenitvi, ki ustreza priključni vrednosti naprave, in po možnosti v tistem dnevnem času, ko je pričakovati najbolj pogostno uporabo naprave, da bi ostal nanašajoči se pritisk nespremenjen. (*) Pri reguliranju je treba paziti na brezhibno delovanje naprave, t. j. na primer na kakovost plamena, delovanje zažigala, odpiranje in zapiranje toplotnega regulatorja, delovanje raznih varovalk, neoviran odvod dima itd. in na vse ostale možnosti uporabe dotične naprave. Izročitev plinskih naprav v uporabo. Clen 46. (J) Plinska naprava, bodisi nova ali že rabljena, se sme prepustiti v uporabo šele tedaj, ko se poraunik pouči o ravnanju s to napravo. Pri tistih napravah, ki so priključene z gibljivo cevjo, je treba pipo pri trdno položenem plinovodu vedno takoj po uporabi zapreti. (2) Navodila se morajo nanašati tako na normalno delovanje naprave kakor tudi na vse tisto, kar bi bilo treba ukreniti ob kakšni prehodni motnji pri uporabi naprave. Ko daje navodila, mora plinski inštalater ali dobavitelj razložiti stranki vse delo, za katero je naprava namenjena, in pred bodočim porabnikom ponavljati ravnanje z napravo vse dotlej, dokler se ne uveri, da porabnik zares pozna delovanje in posluževanje naprave. N. pr. pri kopalni peči je treba pripraviti popolnoma eno kopel, pri peči za ogrevanje prostorov je treba ogreti prostor, pri štedilniku je treba na enem žarilniku zavreti vodo, razgreti pečnjak itd. (3) Pri plinskih napravah, ki se ne uporabljajo redno, so potrebni posebni predpisi o posluževanju naprave, da bi mogel biti porabnik stalno poučen o delovanju in ravnanju z napravo. V takih primerih je plinski inštalater dolžan take predpise vidno izobesiti v prostorih, kjer je naprava, kolikor že niso na napravi sami. (4) Porabnika je treba opozoriti ne samo na okol-nosti, katere je treba uvaževati, ko je naprava v uporabi, marveč ga je treba vpeljati tudi v ravnanje z napravo, če dalj časa ni bila v pogonu. Tako n. pr. da je treba izprazniti priprave za toplo vodo, ki bodo dalj časa izven pogona itd. (5) Porabnik mora biti dalje updznan s Čiščenjem in vzdrževanjem naprav. Tako n. pr. morajo porabniki vedeti, da je treba priprave za toplo vodo izprazniti, če je nevarnost, da bi voda v njih zmrznila; nadalje da je treba kdaj pa kdaj odstraniti posedli se apnenec; da je pri napravah za ogrevanje prostorov treba kar najpogosteje očistiti grelne površine prahu; da je po dimnikarskem redu potreben periodni pregled dimovodov po dimnikarju. (6) Plinski inštalater mora opozoriti porabnika, naj ne dovoli vgraditve takih delov v obstoječe naprave, ki po svoji naravi ne spadajo k napravi sami, ki pa mu jih ponujajo nestrokovne osebe. (7) Inštalater je osebno odgovoren za pravilno namestitev, priključitev, reguliranje naprav in pravilna navodila porabniku za ravnanje in vzdrževanje plinskih naprav, ki jih je priključil. (8) Vsi napisi na plinskih napravah in njihovih delih kakor tudi vsa pismeno podana navodila za uporabo in ravnanje z napravo morajo biti v pravilnem državnem jeziku. Od tega se izvzemajo na napravi pritrjene plošče, na katerih je napisano samo ime tovarnarja ali naziv tvornice in njen kraj. D. Dimovodnc in prezračevalne ureditve. Splošne določbe. Clen 47. (*) Dimovodne ureditve so take ureditve, ki služijo za pravilno in zanesljivo odvajanje dima iz plinskih naprav v ozračje, ureditve za zračenje pa so tiste, ki rabijo za prezračevanje prostorov, kjer se uporabljajo plinske naprave. (3) Z dimovodom se razume ureditev za odvod dima od dimovodnega nastavka na anaratu, pa do izhoda v ozračje, t. j. vse dimovodne cevi in dimniki. dimnik dimovodnl f nastavek/ lA Sl. 1 ff- 4 ’ t A ! - — S- :2 Sl. 2. (3) Za ureditve za zračenje je imeti vse tiste ureditve, ki omogočajo stalen dovod zraka, potrebnega za zgorevanje, v majhnih prostorih kakor tudi ureditve, ki zajamčujejo odvajanje po naključju s protivetrenjem v prostore potisnjenega dima. (*) Predpise za izvajanje dimovodov in naprav za prezračevanje ni treba upoštevati pri takih napravah, pri katerih ne odhaja dim z lastnim vzgonom, marveč se odvaja mehanično z ventilatorji. V vseh takih primerih (n. pr. pri ogrevanju cerkva, dvoran, gledališč, tedaj predvsem tam, kjer gre za dolge dimovodne cevi, ali če je treba iz estetskih razlogov položiti dimovode pod zemljo ali nevidljivo) je treba pred .izvedbo pro-iekta zahtevati od pjinarne mnenje, Potreba odvajanja dima iz plinskih naprav. Člen 48. (‘) Iz vseh naprav, ki so trajno ali dalj časa v pogonu, in tistih, ki so redoma malo časa v pogonu, katerih priključne vrednosti pa so večje od 2'5 m3/h, je treba odvajati dim z neoporečnimi dimovodi. (s) Pri plinskih napravah v gospodinjstvu, katerih priključna vrednost je manjša od 2o m3/h, ki pa niso trajno v uporabi, marveč le kraijši čas (običajno okoli 1 uro), kakor n. pr. plinski kuhalniki ali štedilniki, brzo-grelci in priprave za toplo vodo, likalniki in ostale male plinske naprave, odhaja dim lahko v prostore, kjer se uporabljajo, če je prostor dovolj zračen. (3) Izjemoma se za posebne prireditve ali v prostorih, ki so zadosti veliki in zadosti zračni in v katerih ni nevarnosti za življenje ali zdravje zaposlenih oseb, lahko dovoli trajna ali začasna postavitev plinskih naprav tudi nad 2‘5 m3 priključne vrednosti. Gradbeni material. Člen 49. (‘) Plinske naprave, ki so v uporabi samo krajši čas — kakor priprave za toplo vodo, neke peči za ogrevanje — morajo imeti dimovode iz materiala, ki sprejema malo toplote (t. j. material z nizko specifično toploto). Pri aparatih, ki služijo uporabi za dalj časa — večinoma peči za ogrevanje prostorov —, je treba uporabljati za dimovod material s slabim prevajanjem toplote. Gradbeni material za dimovodne cevi mora v glavnem ustrezati tem-le pogojem: da je odporen zoper toploto, da je neprodušen za dim in vlago, da slabo prevaja toploto in da se slabo razgreva, da ima gladke notranje stene, da je odporen zoper kemično delovanje dima in zoper mehanično naprezanje, da ga je lahko obdelovati in da je v gradnji poceni. (s) Kot gradbeni material za dimovodne ureditve se smejo uporabljati: 1. za dimovodne cevi: a) pri krajših dolžinah (pod l'o m) cevi iz posvin-čene železne pločevine, cevi iz aluminijeve pločevine, cevi iz pokositrene bakrene pločevine, cevi iz azbestnega cementa; b) pri večjih dolžinah (nad 1'5 m) isti material kakor pri dolžinah, toda izoliran s keramično vrvico, stekleno volno ali podobnim materialom, odpornim zoper toploto ali s cevmi z dvojnimi stenami iz posvinčene pločevine in izolacijo v vmesnih prostorih. (3) Uporaba dimovodnih cevi iz litega železa ni dovoljena. 2. za dimnike: a) ki so grajeni skupno z zgradbo: dimniki, sezidani iz opeke ali iz posebnih opek z zračno izolacijo, dimniki, sezidani z materialom, ki je od nadzornih oblastev preskusen in dopuščen za izvajanje dimnikov; b) ki se gradijo po dovršitvi zgradbe: cevi z dvojnimi stenami iz posvinčene pločevine z izolacijo v vmesnem prostoru, cevi iz azbestnega cementa, izolirane in položene z zračno izolacijo; c) dimniki cementne rabicove konstrukcije so dovoljeni samo, če so notranje stene gladko obdelane; dimniki rabicove konstrukcije s primesjo sadre so pa vselej prepovedani. (3) Da se ugotovi neprodušnost dimnika, mora pristojni dimnikarski obrtnik vsak posamezni dimnik pred prevzemom zgradbe pregledati in ga z dimom preskusiti. Preskušanje je treba pismeno sporočiti gradbenim nadzornim oblastvom. Preskušati z dimom se mora na ta način, da se dimnik po vsej izhodni odprtini pokrije. Preden se pokrije, je treba dimnik razgreti, tako da more potem, ko se pokrije, delovati potrebni vzgon. (*) Pred prevzemom zgradbe in preskušanjem dimnikov glede neprodušnosti se ne smejo z ometom ometati zidovi, v katerih so dimniki. Zaščita dimovodov pred premočnim ohlajevanjem. Člen 50. (1) Daljše dimovodne cevi kakor tudi tiste, ki morajo biti položene v hladnih prostorih ali na zunanji strani zgradbe, je treba zaradi premočnega ohlajevanja zaščititi z izolacijo. Za take dimovode se morajo uporabljati cevi z dvojnimi stenami in z izolacijo v vmesnem prostoru ali cevi iz materiala, ki je slab prevodnik toplote. (2) Za odvod dima iz plinskih naprav je treba izbrati take dimnike, ki leže v notranjih zidovih, ne pa tiste, ki leže na zunanjih ali hladnih zidovih. Če je mogoče, je treba izbrati tiste dimnike, ki leže med toplimi dimniki, ki rabijo v druge namene. Če nimajo dimovodi zadostnega prepiha, more plinarna zahtevati, naj se izolirajo tudi tiste dimovodne cevi, ki prehajajo skozi zidove. (3) Nevzidani dimovodi morajo biti izolirani, če prehajajo skozi hladne prostore (podstrešje) ali če so na zunanjih straneh zgradbe ali če niso iz slabih prevodnikov toplote. Dimovodne cevi, ki so položene na podstrešju zgradbe, so boljše kot če so postavljene nad streho. Izmere dimovodov. Člen 51. (‘) Izmere dimovoda niso odvisne samo od količine zgorelih plinov ali množine z zgorevanjem nastalega dima, marveč tudi od odporov v dimovodu in od jakosti prepiha, ki nastaja z vzgonom. Pri velikih vzgonih (t. j. pri visoki temperaturi dima) in pri malih odporih dimu v dimovodu (n. pr. pri ravnem navpičnem dimovodu brez zožitve) so izmere dimovodov pri isti množini plina lahko manjše od izmer tistih dimovodov, ki imajo slab vzgon in mnogo odporov (kolen, krivljenj in dr.). Za presojanje pri zgorevanju nastale množine dima more rabiti razpredelnica št. I. Razpredelnica I. Pripadajoča množina dima pri 100° C pri 150° C Poraba zraka Poraba plina za zgorevanje pri 50« C E . o E . o o s d d O o c C M G 4) 3 'N C M G fe. »'N3 b ® ? J« 8 .»N O ° g *“ 3 *i ~ G O M •t G S “ 3 = ° E 3 20 1,2 120 7,2 40 2.4 240 14,4 60 3.6 360 21,6 80 4,8 480 28,8 100 6,0 600 36,0 120 7,2 720 43,2 140 8,4 840 50,4 160 9,6 960 57,6 180 10,8 1080 64,8 200 12,0 1200 72,0 2 ■JCC, 170 340 510 680 850 1020 1190 1360 1500 1700 E 10,2 20.4 30.6 40.8 51,0 61,2 71.4 81.6 91.8 102,0 O S 2 - G O 193 386 579 772 965 1158 1351 1544 1787 1930 3 'S O oj 3 s. O „ 3 a “ 11,58 23,16 34,74 46,32 57.90 69,48 81.06 92,64 104,22 115,80 naprave. Prerez dimovoda mora biti od začetka do konca po vsej dolžini enak. Pri priključitvi drugih dimovodnih cevi je treba prerez zbiralnega dimovoda za ustrezajočo mero povečati. (3) Za dve plinski napravi v kopalnici (t. j. za kopalno peč ali avtomat in za plinski radiator) je potreben dimnik najmanj 200 cm2 svetlega prereza (14X14), kolikor gre za zidane dimnike. Navedeni prerez se lahko ima za zadostnega, če gre za dimnike, ki imajo stalno dober prepih; če je prepih nezadosten, je treba določiti prerez po razpredelnici II. Na dimnike večjih prerezov praviloma ni dovoljeno priključevati več ko 3 naprave. Priključki dimovodnih cevi dveh ali več plinskih naprav v skupen dimnik ne smejo biti narejeni v isti višini, marveč morajo biti razdeljeni po dolžini dimnika. Razpredelnica II. (2) Svetla odprtina dimovodne cevi — ne glede na vrednosti razpredelnice II. — ne sme biti nikoli manjša od premera priključnega dimovodnega nastavka plinske Toplotno Poraba plina na dimovod pri- Svetli o di- Svetli prerez obr» menjavanje ključene plin