URN_NBN_SI_DOC-0RQWJ7JC

Gradivo: Solarske in učiteljske knjižnice v osnovnih šolah v letu 1961. (Tekstualni del.) Ljubljana, Z avod za napredek šolstva SR S 1962. — Dijaške in učiteljske knjižnice v gim nazijah v letu 1961. (Tekstualni del.) Ljubljana, Z avod za napredek šolstva SR S 1961. — Osnutek perspektivnega razvoja šolstva za obdobje 1964 — 1970. Ljubljana 1964. — Osnutek perspektivnega raz­ voja kulture in prosvete za obdobje 1964 — 1970. Ljubljana 1964. — Navodila o delu in ureditvi šolskih knjižnic. Ljubljana, Republiški sekretariat za kul­ turo in prosveto 1964. ZAKON O VARSTVU KULTURNIH SPOMENIKOV IN KNJIŽNICE M ilo š R y b ä f V letu 1961 je Ljudska skupščina LRS sprejela nov zakon o varstvu kulturnih spomenikov v LR Sloveniji. Novi zakon je nadomestil določbe zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti iz leta 1958, kolikor se nanašajo na kulturne spomenike. Ker prinaša nekaj novosti z našega strokovnega področja, je prav, da se z njim seznanimo tudi bibliotekarji. Spomeniško varstvo spada po ustavi v republiško pristojnost, ven­ dar ima zveza pravico, da s splošnimi zakoni postavlja načela za republi­ ško zakonodajo. Te pravice se je zveza poslužila leta 1959, ko je izdala nov splošni zakon o varstvu kulturnih spomenikov, ki je v zveznem merilu tretji te vrste. Po smernicah tega splošnega zakona je izdelan sedanji republiški zakon, ki je iz zveznega prevzel vse upravno-pravne določbe in jih izpopolnil, tako da neposredno velja v Sloveniji samo republiški zakon, ker je bil zvezni splošni zakon pač namenjen samo za navodila republiški zakonodaji. Le pretežno civilno-pravne določbe spomeniškega varstva v 3. poglavju zveznega zakona so proglašene za temeljno zakonodajo in veljajo direktno, brez posredovanja republiške zakonodaje, ki se nanje samo sklicuje. Tako sta pravna vira za spo­ meniško varstvo sedaj republiški zakon o varstvu kulturnih spomenikov v LR Sloveniji in čl. 26—32 zveznega splošnega zakona o varstvu kultur­ nih spomenikov. Zakon določa, da se za kulturne spomenike štejejo tisti nepremični in premični predmeti ter skupine predmetov, ki so zaradi svoje arheo­ loške, zgodovinske, sociološke, etnografske, umetniške, urbanistične in druge znanstvene ali kulturne vrednosti pomembni za družbeno skup­ nost. Takšni predmeti na ozemlju SR Slovenije so pod družbenim var­ stvom, ki ima namen, varovati materialno dediščino slovenske kulture in drugih kultur na območju SR Slovenije in buditi v državljanih zavest odgovornosti in skrbi zanjo. Spomeniško varstvo dosega svoj namen zlasti s tem, da varuje neokrnjenost in izvirnost kulturnih spomenikov, da ustvarja kar najugodnejše pogoje za njihov nadaljnji obstoj in