,,Na poti do Adrije." Trezen človek ne more ia ae drži vellko do ljudi, ki se mu radi made po oštarijah. Se manj pa da na besedovaaje, kakor se aliai po njib. Kaj prida pa tudi ai po navadi rado tako besedovaaje. Prav tako pa zato ae pride človeku na misel, da ai izbere oštarije ter razglaša po njih svoje miali ali prepričaaje, če so le količkaj važae, Ne, vsako tako govorjeaje velja, kakor ljadstvu, tadi njemu za ,,olovo politiko", t. j. tako, ki velja in trpi le dotlej, dokler ae ljadem ne razkadi navdušenje, ki jim ga dela ol ali pivo v glavi. Škoda, da ae ravaa v naših dneh rado zoper to ravnilo življenja ter se ravno v oštarijah apočao misli ali atore" celo aklepi, ki aegajo v življenje ne aamo poedinih ljudi ali dražin, ampak tudi v sreč-o ali nesrečo ljudstev ia a tem več ali maaj tudi v obstanek držav. Kar se tiče naših krajev, poataja ta razvada čedalje bolj aplošnja pri naših naaprotaikih ia v prvi vrsti pri Nemeih, naj se drže že potlej avstrij- ako-aemškega ali samoaemškega kluba. Pri obojih se prikazaje ista razvada. Tam ,,rojen" fiaanrni miaister, dr. pl. Plener in dragi, ta, v naših krajih pa prej profesor, aedaj graščak dr. Auaaerer —• oba delata za svojo atranko in zoper aedanjo vlado in to najraji v oštariji. Samo na sebi je to za njiju in torej tudi za stranki, katerinia alažita, slabo priporočilo. Sodba čez njiju ni težka ljudem, čijih pamet še je zdrava, ali tu in tam pa vendar-le utegne aaatati tadi pri tacih zmeaajava. Oaa govorita sicer le po oštarijab, toda njana glasila, noviae, ki ao jima v slažbi, prinašajo jih potlej v svojih predalib in kdo še vpraša potlej, kje da sta kaj izgovorila? Naa zanima le bolj nemški klub, kolikor dela pri nas zoper slov. ljudatvo in za nemštvo. Tedaj pa omenimo le to, kar počenja aedaj dr. Aaaserer. Tovnej je bil v Mariboru in je govoril v — oštariji. Poslaaalcev bi ne bil 30 naštel in ti so mu se ve\ da vai pritrjevali. To ni" čado, aaj je vaak držal za pivo. Mi ae zato tudi aiamo akrbeli za nj, tej peščici poaluaalcev naj je govoril, kar mu drago. Njih bi ne bil ppboljšal pa jih tadi ni apridil. Kakoršnji ao bili, takošnji ao ostali, brž ko se jim je pivo izkadilo. Ali drago je. Ta mož ima vedno aeboj pereanega hlapca. Tega delo pa je, da zbere doktorjeve otrobe ter ji_ razpošlje potlej po noviijah v avet, češ, da je bilo čis4^ zlato, dokaz temu pa je _*e!Ju vsi poslašalci burno leei vsa nevaraost. Ljudje, nijp. da je vse reanica in še vse bolj, kakor atoji v aovinah in tako ae maraikateri, ki miali aitSer trezno, zbega ter a kraja ne ve, pri čem da jfi, nazadnje pa ai vtepe v glavo, da je že vae gola resaica ter da je dolžen, naj stori tadi on kaj za stvari, katere učeni doktor razglaša Ia kaj je ta ,.obie spoatovaai poalanee" v uni oštariji govoril? Mi ne vemo, toda ae celo njegov pereani hlapec ni vedel ali pa ae ma je to vse zlato, neki to, ker 80 ritrjevali. V tem :i te reči ber6, me vendar-le zdelo, da je predebelo. Zato je v svojih poročilih na večih mestih postavil gole pike. Ali že tudi to, kar je stalo iz tega govora y novinah, nam kaže, da šola, na kateri je bil sedaj ,,obče spoštovani poslaaec" kedaj ucil, ni trpela izgube, ko je vzel ali pa so mu dali slov6 z nje. — Mož je Nemec in se čuti tadi med nami — doma je sedaj doli v Sevnici ob Savi — za Nemca. Tega mu ne jemlje nihče za zlo ali da noče nikogar tudi med nami spoznati za človeka, razan Nemca, to je nekaj, česar ne vemo, v kateri predel da naj dčmo. Navadni človek bi dejal, da se je mož s pametjo skregal. Ta ,,obče spoštovaai poslanec" uči — v oštariji —, njegov plačani slaga pa poroča vestno, da ni niti česko niti poljsko, kamo-li da je slov. ljudstvo vredno, da še živi. Najbolje, če se vkoača, ali ker mož nima te moči, zato pravi, da je treba nemške naselbe. ,,_i, Nemci", pravi ,,smo na poti doli do Adrije". To je hada beseda. Lepo je adrijansko morje že, dr. Aassererju se menda še zmerom toži po njem, toda mi dvomimo, da bode slov. ljudstvo tako prijazno ter da mu z istim veseljem kedaj pritrdi, kakor tokrat njegovi pristaši — v oštariji. Nikoli, slov. ljudstvo ima pravico, staro pravico do zemlje, na kateri prebiva, naselb, nemških naselb, kakor ji_ ima g. ,,obee spoštovaai poslanec" v mislih, ne mara med-se in ako se poskuša z njimi kedaj, slov. ljudstvo izve gotovo poti, po katerih se jih abraai. Casi, ki jih gleda ,,obče spoštovani poslanec" že blizu, časi, v katerih obvelja beseda mož, ki vlek6 z njim, ne vee samo pri pivu, ampak tudi v življenja, ne, taki easi ne stojž v — večnem koledarju.