BIZOVIK
Imamo! Kaj?
Telefon, dolgo
pričakovani
telefon!
Ta majhen aparat nam je v ve-liko zadovoljstvo, pravo okno v svet. Mi, ki živimo ob pobočju Golovca, Dobrunjskega hriba in Urha, se čutimo že vsa leta odri-njeni od osrednjih dogajanj., po-zabljeni.
Iskrena hvala organizatorjem za zelo naporno in dolgotrajno delo.
Naslednja velika pridobitev za nas bi bila avtobusna povezava
s centrom tnesta.
Predlagam naslednjo rešitev: Avtobus številka trinajst naj bi vozil izmenoma po Litijski cesti in pod hribom. Začetna in končna postaja ostaneta isti. Številka av-tobusa npr. 13/A bi zavila na se-maforiziranem križišču blizu go-stilne Kregar v Štepanjskem nase-lju desno na Hruševsko cesto, po Bizoviški, Dobrunjski cesti in Ce-sti II. grupe odredov do končne postaje v Sostrem. Omenjena sprememba avtobusnemu po-djetju ne bi predstavljala dodat-nih stroškov. Stanovalci ob delu Litijske ceste pa bi bili oškodo-vani samo za vsak drugi avtobus. V nasprotnem primeru pa bi se lahko posluževali avtobusa št. 13/ A in peš poti. To pot prehodimo
sedaj mi ob vsakih vremenskih razmerah najmanj kvakrat dnevno.
Želimo si, da bi z dedkom Mra-zom ob koncu naslednjega 1989 leta prišla k nam tudi ta sreča.
David Ferle
• Hvala organizacijskemu odboru!
Letos, v mesecu oktobru, je pri nas prvič zazvonil telefon. V današnjih časih je telefon v pomoč, ne razkošje.
Vsem, ki so sodelovali pri
napeljavi telefona, posebno pa
Organizacijskemu  odboru  se
ob tej priložnosti zahvaljujem.
Joži Tekavec