Pogled v eno izmet} dvoran tobačne to« varne : Pridne roke tobačnih delavk iz listov božje travce delajo užitke za to-bakarje: cigare in cigarete.
I
Ki» h*
razgled po 5vetu
lattài
anlftrf.*. ji
Vo}na prrro&la
•I » i.
ki in"'-
i» mvi.i
>?lneniiK # w.,*<t\l MMMnii Domfe-T P»J anh. I. M » «.«•.>>'..»» >»».u 8wmi. Kdorl pn ■,.■ « mri. kaiter i* tamurnr t i taja u i. t. 4Hn;n »d am.-. « i«tr. zavest*-. ali mivìt,]!
gm« » : aa ■»>. r.«ra lata jati I la k mL Mir t te iirimfaa poste-
gli. «ui.-t «u::. «uradu, i i. ia 'i ni j t miift h ipm» wf «min itu»
i Vir«
i fll.1.1.' Ut^A-iltO .1.1	14-
Olw '. ' ,i '*.
♦1it«Mih «w^iift.tv fcnvi'V trtia-Jttoat •■i b'. -t .a.mu.» ' v i;.»»«.» vt«v ia	ijcf i.!.i jo jata fin-
ti H ti5	•>•«.! :-.t *ui.v) V.
Vl> «a .rt l ' * .il 1 .11'*» -am: :l* ' ». .a W1IW/Ì'.-/a.ii »'i'«fci;i ü.wr.iü».	..« uv'«*- '
lAta.«»..i v...» ot .i...ir.i!i,i.i am.a ur.in.a aa ..»m mM » i--.m i : ". avr-aiu-.H torà- neom »>t «u.u.t a » ..nam tiDwiM .aar-itv» 7 tmtflt wv-•. >.-. .i aiiiiii.» .a 4A!iviu.t .«fai» mtfflla " v.«MÌa i AM VM* «ra.aitA aiiat axwmiMMma '.'•.,•:,» ; i» e. Ka a '-•>» «vr-iXi. jewu'vr.u JfclU «M V... yji\>y.,AM » J.r»rtiWA4iimAm nrtr;u.
jt.i>«A \A-„vtA ~i	vi hw-uj Ata te>
jr. M»« M so IA HHI > •>'.> i.i nMb*m ìnyiSh»
l.ata v. .4.k •",. i 1 i-.hl.l» !.")»->«	4^
}".'.a >1 n:i:.'.t.r. »»! i '. ìa	w..m xm-jb
fa •W .A«. 1	„>'.>''.'. ÌM» .A »VnTMil . « Ut "Am
iščite.' .»ri-- •' '«Axt	i:.* te»i. »«it:*»
i/, i/, i ,:i .> n tti«i «Amiti xri.v.. ae»1. MT .rtf»-
v	t» »i-, v: y. t.v 5s fi'itaM .a smrsfock .w h'.: t».!»/.» v< <.v U. ti»-'ana ja
u_i jah-w.-, v^i.kn .a w%«fcm
(•■:.•..»>'. a '.«.J^C. » A- A •. <! mir. itiih.-.'v.
ym	utit v. J)>iuci
Mfr*l
iMVIflil It».»'!.'». /lyVVd U HA Ì <fAt'/Ì
T " A/l SW.4 .14;'». 14 Vt.l4.IV ia t*»A<4,«V I» f	».a; (a 1 ".»•.(< vm*t«t fc mttlia
iiyr.tr-:.. v, >..**.••.,(*.•.. .z?ht *u lAfala.
V	; Va j/*.'	l*r »iv >.	fe izo'»«/:'»'- '»jfew, öa-I'41 kaft^wa.
m w- mia-:.. <■//.* fui.. —	Karali», ki m
»a <*|s/£a. r.4 r..af.'. .urtati, 'n kat*hi <4fìAAÌj t*-«a>>ti. 7 . v/	irrtVa	ia ka»-
<■.»•> — is*. v, .'»j/vsa, 14'aK n»j aapad na ■>'■ v///	'/».i r}-:	ia «orraioa
r.t >at.-, z 'Mali Umtbtritirati. Zda|
n ia	"Ja	r.4 t^m iikrtalf no-
^ <aIa Z»/aP> « ja dr,» % nAiu, ko J« «b 3»ii '. ,4 [/s:s,r\w.i t,i:irj	lapoiMki» ta za-
/ t, Tiir.tm \,t'Ssn+.m. /airtaiik« topiA la-:,A k. v, Iti «Ii tr.ini t*Ak/Arn»n*. tn «a
«""»•a '.".»»-..'i .«»v, v>	t»/>H Watake
r.4^» > - v> u'*:. «a ;»'4Uko aapaiiati hv-f. V/i o 'ntbr-.f,. — I«V>4.IM prihajalo iz Anw-/.»»	,4 da |A r,»»a	(Axtmomiea
kaiflwnipko	i«r da u, bliža
Z4.VWH*	fy,iiIa za^szJI i« atnraiaa le-
tola
»«»«k« t«(M ^»rWil» pravi, da «e
1 .v/i v! [a* i k i r,* vwmM\b oa ktutm lii.-.'//.<0 v.,;., f;-kaj injflAikib padalcev, ki m '■'■v*.-'. - i -.", r^n.tk', 'A,»ino «trato, pa «k te (A/zrjAj» pr,b»k'/rn aemikik prett-
«pAl umaknili éxrz wir^e.
l.iiji Zli.a i
i ■ T v ftr.
iouniMitin
kratke^
Z fMM
sveta
Disunir«, kar ja zai^le delovati dnnaj-
• k'. 'l>',rt,-, (li-delire >l3urrllieater<, to praznovali I«: »Jlil 1 'Nl:rf|/iji
N.»i 3W» M j, i* « tara kHara; v Evropi
*f' K' K'*""1' *.p»»ci, ki to Jo prevzeli od Ai »I**».
N^ilavno ja umrl v neki Ix-rllatkf bolaMald »nar,, krotil«- l.-vov M b-tni Alfred Schneider.
ranam, ki rnu jih je zadal v nekem
fc*/l>rnk< Kl r,rAdrnA«tjti frv. •ai ^	narrtlj je govoril profilo r
M,um, zirkdAn /|»n «terilnih znaontve-»kadtmij » wvAriiih državah. Umrl je te dti v 71. lAtn marirtli/
«J"*"	''«IJ>i"vzhod»l trdajavi 8ln-
Mpar v. dali »Ada, J„rH,n(;i irne fionanko, kar ^ ' V"	I"'«'' pri*l«niKe».
,,.„,v."rl	Nicola Fraaeo, oče
t»i	,M«af T Kuagaen blizn Gö-
IaIi'/ic/i (ia /iK-dukcin.
Hmirko, kl jr delovno požrU draco. «o
»•«I. »» velikem letnem »kladKÜTT M-Äu
! Ka «v t JC n	ifriiio T
! i... i a,AH lAr.'.i :.-iiH im
! 7	< '.iii.i. ''11-
'Md n.li.mi i»A-4At m.wfn
; '.stati ;•. k. f« laidii ' j Caitoatv.
4 t'jnAiÄo l.mnijip "n rüe«» nnÜA -,»■ ■ *. i.,i:ii':i- .,» )i~!)ilWA!t.l-.t ' 1."iil.l 7 -ut.I.
,. i i 1 *'lrt ^''^a-'Atlil..» 1l;i'. '101^.1 . ".liti.
•. jitnajHno miik.ii
da lìhia •à.io'rt«'-,« .a pnülrt t Barmllisitki 1 jiuia.-a. » Fraiunp. .x&A ruteiji m poosgiuli
i* hmji ai jiinufi r±a .ah..i.
«Ritej» a	ini*, bodo zadrti i
jt.i.Atn i.i zsBaltAHt; aaii 13 iet jtari :.«atj« omili micia i jočir.ijaa ja <>òv*»ai> ÌAÙÌ.
jn'DSftin- ik» kajürt-eom ;e za<!eU ; -.«"A- in; ittza ItlAitefiA-i ; trd.;«, <U ; m ».t	|iui m-.ulijia ia ;« o^rra^a
; vt litaajst.
Sobana. &i«i> v PileKiii. k uveite a&tanca tk.14.1.«, >ia norijt zapita»ti.
'•■t rask/v-w jenfcra	Je pa^cl zaaai
fhui «moti priii » tm.i.ikih t kok. h Patio T Ar«, ki j<» uaUii kat prottoio'jee v Laski v,;ru
Zaaa» fraa«aafci aeaaik ia r——ayfcec^ ki
j« aiutai a.ivl Mi del, Je«a Raateaa, je u dai utrl.
j 41 '-mu
f 5» jr iii
tira ::n
a. ias i.i • » i
A it*»«Itilika	»dUrajtjaJeja
Tvh AatrAk* Zbrale oa d ria Te «o zaile v otkrfn t rarvriaaaii za tojbo m4o»Jrijo v prt-e*sfe)0 zaitr««*. To K kaie tndi v zadsjAm akre-p« proto^iA oblasti, ki je odločila pre«l«d ia iz-». tako imeaovasfh avtoRwbilskill pokopa. M. kl jih je um potno. Z odstraaievaaieia tAga i»-.rfcu*7* ttare«a teiesja ie zdaj zapoale-Bik okro« 3W.O I p, d! Merodajne aaeriike 06 talli »as i jo. da berlo iz teb pokopalitt. aa katerih leii nad 30 otili^nor rahh razbitih tvioatobilov, Izvlekie kake 3 milijooe ton raznih iadastrijtkih taroria.
Veva nnfa — repatic* m *4kHU
OtrAdaja zvezdama v Berlina sporoča, da je ZTAČAr 11. nečana L L Bernasconi odkrila
repatico. Sova realka je aa èrti, ki je potega«* naravnost od V*ferake aa aa la predaje zvezde Velikega vota ter le dvakrat Uho daM od večerni«* kakor pa Veliki vox. Repa tka je, ko ao jo odkrili, imela 8. velikoat ter jo s dobrim dalj-oogledom lahko opaža je*, zlasti zalo, ker ima ostra jedro, rep pa dvakrat dalj« kakor je Iona H roka. Büpatira te premika vsak dan za tri četrtine BiAučerega premera proti obzorja ter te pri tem fitto malo aa desno nagiblie.
Kavi leaeni podplati, ki ta beljü ka Btajeal
Nemiki listi poročajo, da *ta na Slovalkem neki mizar in čevljar Izumila nove podplate iz leu, kj pa je Uko predelan, da eo podplati bolj t latti ini io trpeioi kakor pa to mm jeni. Nove podplate bodo lahko izdelovali iz v teh vrst trdega leta. Baje ie ta izum Uko popoln, da Čevljev t Uklml lesenimi podplati kar oe boi mogel ločili od čevljev, ki imajo usnjene podpUte. Slova-iki patentni urad je novo iznajdbo le zavarovaL
Avtarkičen strelovod
MlUntkl »Popolo dTUliac poroča, di Je neki obrtnikr po imenu Pavel Zorzi, izdeUI posebne vrste ttrelovod, kl ga zaradi uporabe domačega kovinskega materiala Imenujejo tudi avUrkièni ttrelovod. Prav za prav tu ne gre za kak izum v pravem pomenu besede, pač pa za-novost, ki doslej ie ni bila znana. Zorzi je odstranil a «tre-lovoda bakreno iico, namesto nje pa nporabil prepleteno aluminijasto žico. Vrh tega Učnega strelovoda Je pozlačena bunčica, ki popolnoma opravlja posle do sedaj znanih strelovodov. V ve« lombardskih In piemonUkih krajih so Zorzovo novost porabili ln ugotovili, da popolnoma ustreza tvojemu namenu. Posebno ao se U novi »tre-lovodi obnesli na cerkvah.
sniupt Ji 3« v« li,li in »K/fcwiteüi. čim iitluimeüi m 3HCTJ 14i -. v,-ii*ir.iifti Zmajal * '4.1 nai:.. ». n«i«	Zn»»wl tua tiati. ki bo
lniflii nmaltuia: : •"'"f r.. t*».ti%m\ aarv«2je fi-•.-.Itni» MthimniHt:. ShKI ufi toMtf »»m (ia bodo pri-' iieul mmtfH. S* »nafii tiA (xylo «poaohial planiti " ' iìihRìiR. Th i fc.riviT^r.Aii trenulku «a tsxio Imeli jiiiriinii ntliiiinii ir.',': , i>* n*:'arft'Ätim naspro. \ ii jiiifmtiin. im T. i rdi.
3fcsv» k «ma h ailakik raatiia
lama i«, ta. -il; ic-ijin.h o«ipUk» rek* Nil •ur iii mRtriH» Id » .r»zt<ixajo Um okoli, ratto fnihsf {-T"!"!*-	'««» Ia*o Uko močno rti-
raitöt. in ja nor»;« tviao sproti trebiti, ie ho-«>ii. ta ms&am reka « pioraa. Tisto poaekar.o (rn*.i5ye » «ai;» »	kar Um poiéah ali pa
jisijaii. Zd*f «a » dumàiili. da bi bilo v««Ur-i* usta*» le »«tìioA kerUtao porabili. Zadeli «o rut n.itiùtf. kalere »o iztrebili, trdo poveaortti U v tfj*ttri"t stisiati ter sciiti. Tak« m dobili ware komo. kl U imAnnjejo »sadit«. Prt-liš«, da je U tadrt prti imenitna kurjava. Vtako l««o bodi pridelali 50-000 loa tega kuriva.
Ta na Onegor Lojz ta (traino rad baba. Zadaj« j« govoril o bucai, kaka aatareaaka 4at«ie n bile: »Svinja aaai je i^hula- Tri dai hm J» nrtocj iakaü. Koafeao tliba t irta aeko kraljeaja. Bietta tja, privtdigaem bofm Kat, ia glej: pad Hilf i* bila v veiikaaati btaü taii rrmja t petiai iahi-bai mUdÄi ia ie je bilo v boä pi urt« »-«
Ok, la tali—III i" ItWfd— aedMa v «taka, lri je zatemajea. Pa izstopa pravi mladi mat: »V lej temi bi U bai lahko poijsbiU — »Kal. mai bä U*<
niillli lat, Po dolgem lova ajaaaa •batet
lala ia ma poanü i e loltfr pod ao>: itoti kv> ika!< - »Saj bi jib, goapod atrafaik, pa aa n «ii atrgaìe«
5a nekem »limili« *OTMji je govoril zaamesit zdravnik. Ot kooea p Mit^ proaijo. naj bi jim povedal ie kaj o mi ideili Pt jim raztreaeno odvrne: >&ajü drugič. Daaea imam nekaj drugega v glavi.«
. ave«.
riatti velja U ta aai pa ladani iščemo Ubada U i
Zala, mati in o*e, all tU izpolnila rvaje Mi notti da otrok? Alt rta *-v—'n «vaja IJaVrere da nüh tod i t lem, «a ato Jtaa sama agM pri po-bainasti deveterih prvih pethav, d» M potem ateo-ri ie sami s «a večjim veseljem sadaKevalt M-Jema Srcu?
Mnogi ae Ucovarjaja, «ei, ko pa ntecm aaèel ie v decembru te pabitairtll Ca* UM«, «a safeae-mo te paboiaoati tadl ie sedaj, tadt ie prihtteijl mesce lo ie kaaneje. Ramo saèeti Je treba.
Boije 8ree eMJabUa obilen blagoslov Mm osebna, ki psbstiiast opravljam»», naiim hite a-pa nem tistim, sa krtere pobotnoati opravljajo, torej vsej nail narodni druiinl. za katera motimo, da se ne bi atoplU v nepoštenosti, v krivici; sa vse Človeštvo, da bi spoznala pravo pot Boga samega, kl more edini biti vtem pravi vodnik.
Na dele na» UKe Srce bolje, odsovimo aa ma
in prt NJem idra Urno na prvi petek vso farai •
Pre& gg. Inpnlkam odr. pripravljalnim odborom pobošnostl deveterih prvih petkov! fie vedno nao vsi sporočili, koliko elik Presv. Srca Je*u-aovega ielijo v prodtjo. Storite to takoj I NaroČila poUjite na: Pripravljalni odbor deveterih prvih petkov, Ljubljana, MikloéUSeva 7 (Prosvetna zveza).
Poveri « kftvkalklh pianta.
Bplsal U. D* Carnao.
XXIV.
Mitja ni bil več pastir. Prevzel je Irakiijevo mesto in upravljal Tinatinino imetje. Bil je delaven in tih. Zadovoljen je živel poleg Tinatine in Ta-mare.
Pogostokrat sta s Tamaro zvečer sedela na klopici pod akacijami in se pogovarjala o burnih dogodkih njene preteklosti.
V
Sedela ila na klofiet.
Nekega večera je Tamara zamišljena sedela na klopici in z zasanjanimi očmi gledala zvezdnato nebo... Lahen vetrič, napojcn z vonjem akacij, je božal njene mehke lase. ... Vse je bilo tiho naokoli, le čriček se je oglašal od časa do časa; cel roj kresnic se je svetlikal med drevjem.
, »Koliko let je že minilo, odkar si mi na tej klopci pripovedoval ob svetu zvezd povesti, ki so mi bile Uko všeč?«	,
»Mnogo, Tamaral Ali se j<b še spominjaš?...«
Tamara je Se vedno zrla proti zvezdam bi nadaljevala:'
»Zvezda Treh kraljevi... Vsakokrat, ko sem jo zagledala, sem se spomnila malega pastirja ... Ti, prijatelj, si me prvi pritegnil k dobremu Bogu ... Ti si vzbudil v mojem otroškem srcu željo, da bi Ga spoznala in ljubila «
»Bog se je poslužil zvezde in preprostega pastirja, da te je pritegnil k sebi,« ji je dejal Mitja. »Nato se je poslužil male Tamare, da je njeno mater zopet privede! v katoliško Cerkev, kateri se je izneverila.«
»Kako dober je Bog, Mitja!« je zašepetala deklica. »On te je privedel na mojo pot... Kje bi bila sedaj, prijatelj, če ne bi bilo tebe? Odkar se spominjam, si me vedno vodil in čuval.«
»Tamara!.., Rad bi te ie vodil.,. Vedno bi te rad branil.,.«
Mitja se je sklonil k deklici in nadaljeval s tihim glasom:
»Tamara.., Toliko časa čuvam tvojo sliko v svojem srcu... Toliko časa so moje misli pri tebi... Ze črna Kibišja si je pridobila moje srce...«
»S svojim črnim obrazom?« ga je prekinila Tamara. Trepetala je, toda njene usnice je obkrožal nasmeh.
»S svojimi kakor morje sinjimi očmi!,.. S svojo nedolžno dušo!« je toplo odvtnil mladenič. C. Tamara je sklonila glavo in ovila konec svoje kite okrog prstov.
»A jaz...« je dejala nežno, »sem se čutila zbe-'gano in zapuščeno ... brez lepega pajaca ... Ze takrat v Salastrijevem cirkusu je bil moj prijatelj ... moj najboljii prijatelj...«
»Kljub svoje smešni zunanjosti?« je vprašal Mitja z negotovim glasom.
»Njegov pogled je pričal o njegovi dobroti.., Njegovo junaško dejanje me je rešilo smrti,« je preprosto odvrnila deklica.
Mitja je molče približal svojim ustnicam rob
1 katerim je bila Tamara ograjena in ga poljubil. »Tamara, pri nas so dekleta prosta, da lahko «ama izbirajo svojega ženina... Moje srce hre-
peni po tvojem ... Bodi sonce mojega življenja, sreča mojega doma!... Ali hočeš, Tamariška?«
Sklonil se je bliže k njej in skušal ujeti njen pogled.
Deklica je dvignila svoje sinje oči, položila •vojo roko v njegovo in zašepetala: »Vodi me do konca mojega življenja, Mitja... kakor si nekoč vodil malo deklico preko travnikov...«
Vonj akacij je postajal vedno bolj omamen in črički so se vedno glasneje oglašali v visoki travi.
V tihem poletnem večeru, ob »vitu zvezd sta ■e Mitja in Tamara zaročila.
Ko sta nekoliko pozneje oba pokleknila pred Tinatino, je Mitja dejali
»Tinatina, nekoč si mi zaupala »vojo hčerko, a jaz je nisem znal dovolj varovati... Prosim te, d« mi.io zopet izročiš... Daj mi Tamaro za vse življenje... in sedaj mi jo bo le smrt mogla iztrgati ...«
, Mati je ginjena položila roke na sklonjeni gla->. obeh mladih in dejala:
»Zopet si mi io privedel nazaj... Bodi njena sreča, ona bo tvoje veseljel
Dvignila sta se in mati ju je privila na svoje srce.
XXV.
Minilo je nekaj let Revolucije in vojne so pretresale svet.
Na pobočju Kavkaza še vedno živita srečna zakonca, ki sta se po tolikih dogodkih vrnila pod domači krov.
»Tismo je prišlo zate, Tamara,« je veselo za-klical Mitja in ga prožil svoji ženici.
Tamara je previdno položila v zibelko najmlajšega otroka, ki ji je do sedaj spal na kolenih, odprla pismo in < stopila k oknu, da bi bolje videla. Komaj je prečitala nekaj vrstic, že je presenečeno vzkliknila:
»Mitial... Saj to je skoraj neverjetnol... Pridi tudi ti čitat pismo ...«
Mitja se je piibližal, se sklonil k njej in skupaj sta prebirala pismo, ki je Tamaio tako presenetilo.
Predraga moja Nadgiè I
Valja ti piie, ki je po tolikem času vse izvedela in ki je mislila, da te nikoli več ne bo videla.
Ali se še spominjaš, kakšen vpliv je imela name črna dojilja? ... Bila sem slabotna in bolehna, zato mi je bilo nemogoče boriti se proti njeni zvijačnosti in hudobiji. Medtem ko je tebe imela zaprto, sem jaz odšla k staršem. Ona te je nalagala, da sem umrla. Mene je pozneje prepričala, da si zbežala. Ne moreš si misliti, kako mi je bilo hudo, saj sem te ves čas, ko sem bila bolna zaman klicala!
Niti slutila nisem prevare in zato sem se trudila, da bi te pozabila ... Minilo je precej časa ... Ko sem bila stara petnajst let, «em se poročila z Mehmed-bejem .,. Najša me je prosila, naj jo obdržim pri sebi. Divja ljubezen, ki jo je gojila do mene, je iz nje napravila ziočinko!...
Nekega dne mi je armenska služabnica, ki je spala z njo v eni sobi, prinesla pismo, naslovljeno na mojo mater. Bil je to zmečkan papir, katerega je našla v Našjinem predalu. Datum na tem pismu je kazal, da je bilo pisano ob času, ko si, po Naiji-ni trditvi zbežala... Bilo je tvoje pismo, ki si ga , pisala moji materi!... Bil je tvoj obupni klic na j pomoč, NadgièI...
V prvem navalu jeze sem spodila hudobno zamorko,.ki je še vedno trdila, da nihče ne ve o tem. Ko je zaradi jasnega dokaza, ki sem ga imela v rokah, morala priznati svoj zločin, je ie vedno tajila, da ne ve, kam je krenil trgovec, kateremu te je predala.
Vsa zbegana je zapustila hiio in «tekla po ca-rigrajskih ulicah.
Kmalu za tem so me klicali ▼ francosko bolnišnico. Naija je padla pod kolesa nekega vozila in me je želela videti pred «mrtjo. Toda ko sem pri-
lla k njej, je bila že v nezavesti. Koliko sem trudila, da bi te mogla izslediti! Toda, kako naj s« mi to posreči, ko pa nisem imela za teboj naj« manjšega sledul	j
Pred enim mesecem sem priila v stik z redov« nico v francoskem samostanu, kamor sem ila obi« skat bolno deklico. Med pogovorom sem v zvezi a nekim dogodkom omenila Našjo in tedaj mi je re« dovnica začela pripovedovati o tebi. Povedala m( je, da te je ona našla v cerkvi in mi pripovedovala; o vsem tvojem trpljenju... Uboga Nadgiè ...
Ko prejmei to moje pismo, boi gotovo že pr( svoji materi, katero si tako nežno ljubila. Vel« Nadgiè, sedaj mislim večkrat z grozo na svojo.se« bičnost. Koliko si morala trpeti zaradi mene, re« vica!— Tedaj tega nisem razumela, ker sem bilaf muhasta in trmasta. Toda kljub svojim napakam sem te iskreno ljubila.	i
Nadgiè, pozabi krivice, katere sem ti priza« dela... Spominjaj se samo najinih otroikih let« najinih iger, najinih izletov, najinih voženj s čol« nom po Bosporu in najinega prijateljstva... t Koliko se je spremenilo od onih daljnih dnL ko sva pluli po morju, zakriti s črnimi pajčo« lani! Revolucije in vojne so uničile stare običaje« Požari so spremenili Smirno v eno samo ra« zvalino... Carigrad je popolnoma spremenil svojO lice... Izginili so pajčolani, katere «i tako sovra« žila!... Sedaj hodimo z razkritim obrazom ... Nei vidiš več po ulicah onih črnih senc, ki so skriv« nostno hitele po mestu... Ni več pozlačenih Col« nov, pokritih z blazinami in veslačev v bleičečiH oblekah. Koliko običajev je izginilo in se ne bodel vrnili nikdar več!...
Gotovo si izvedela, da so Grki hoteli na« pasti Carigrad.
Prejšnji teden je moral Adbul Medžid oH petih zjutraj zapustiti palačo z ženo in otrokL Izgnani so bili in so odpotovali v Svico. Knezi ini kneginje zapuščajo Carigrad... Med temi smoi tudi mi.
Kalifata je konec!
Jaz odpotujem jutri, moja mala Nadgiè I Od« govor na moje pismo mi pošlji v Territet, v Svi« co... Tamkaj so kraji zelo lepi... Ce si «amai in žalostna, pridi k meni. 2ivela boš pri meni vi ljubki vili na pobočju visoke gore. Prijateljica mi1 boš in ne več sužnja... Trudila se bom, da bol tvoje življenje lepo in srečno, da boš mogla po« zabiti na žalostno preteklost.
Nadgiè, tvoja prijateljica te pričakuje. Njenol srce se zate ni izpremenilo.. ■	.
Tvoja Valja, T
Tamar» je odložila pismo in zašepetala: ' 1 »Draga moja Valja, kako si dobra!. *. Kaka) sem vesela, da ie živii!«
»Tamariška,« je smehljaje vpraial Mitja, »»II se boi odzvala njenemu vabilu in zapustila «vo« jega tovariša?«	i
Tamara je odkimala. Solze «o ji zable«t«Ie S očeh.
»Sporočila ji bom, da je moja sreča tukaj, prf mojem soprogu, nekdanjem pastirju, pri moji ljub« ljeni mamici in pri najinih treh malčkih. Pisal« jI bom, da jo bomo vsi sprejeli z odprtimi rokamL če bo kdaj hotel» priti na nai Kavkaz... Tedaj ji bom pripovedovala o našem sedanjem življenju« ki je tako mirno, brez vsake «enee, in o tem, kako me je dobri Bog vodil za roko in kako alf je na koncu trnjeve poti obdal a srečo.«
Konec.

AM
i
Vljudno sporočamo vsem ee hjeiiim kupovaloein »Domoljuba c, da bo stal v prodaji odslej 0.70 Lire. Celoletna naročnina pa stane 20 Lir.
d Posmrtno odlikovanje junaškega generala. Hitler je podelil viteški križ redu železnega križa v posmrtno priznanje italijanskemu generalu Ugu de Carolisu, ki se je posebno odlikoval med boji na vzhodnem bojišču. Kn se je divizija, ki ji je zapovedoval on, morala med tìekim najjadom zaradi silovitega sovjetskega obrambnega ognja ustaviti, je general planil v prvo vrsto, da bi peljal svoje oddelke naprej. Vojaki so se v zagonu ravnali po njegovem zgledu in se pognali v napad, ki je docela do-aegel vse vnaprej določene cilje. Med zmagovitim napadom je, kakor znano, general de Carolis našel slavno smrt.
d Do nadaljnje odredbe je od 23. februarja prebivalstvu Ljubljane prepovedano odhajanje iz mesta. Vstop v mesto je dovoljen samo dobaviteljem živil in tistim osebam, ki imajo za to iz razlogov javnih koristi utemeljen vzrok in predlože nadzornim postajam ob cestah in železnicah osebne listine o istovetnosti, opremljene s fotografijo. V poštev pridejo v tem po--ledu zvezv s kraji Brezovica, Dravi je. št Vid, kleče, Ježica. Toinačevo, Hrastje, Zalog, Dobrunje, Škofljica in Studenec-Ig.
d Zaradi vojnega stanja so bili izdani posebni ukrepi za potovanja v druge krajo. V ta namen so uvedli potno dovolilnico, ki jo mora imeti vsakdo, iz kakršnega koli kraja kraljevine ali ozemlja pod italijansko oblastjo in ki boče potovati v Sardinijo. Dalmacijo, v Mento-ne, Taranto in tudi v Ljubljansko pokrajino. Brez posebne dovolilnice in predložitve osebnih dokumentov je premikanje nemogoče.
d Pecivo namesto kruha. Kmetijsko ministrstvo določa, da je dovoljeno za vsakih 100 gr kruha 60gr peciva ali pa 90 gramov prepečenca ali podobnih izdelkov. Namesto krulia jc možno kupiti tudi sladne rezine ali pa hranilo »Milano. kakor tudi podobne izdelke, seveda le proti oddaji odgovarjajočih odrezkov živilskih nakaznic, upoštevajoč, da odpade namesto 100 gr kruha 70 gr podobnih izdelkov. Vsakdo si lahko nabavi tc vrste blago brez posebnih dovoljenj.
d Vremensko poročilo za 26. februar je povedalo, da je bila ta dan zjutraj zaznamovana že jutranja temperatura nad ničlo. Bilo je 1.8 stopinj Celziju. V sredo po sv. Matiju pa je bila dosežena najvišja dnevna toplota že 4.8 stopinj Celzija nad ničlo. V zadnjih urali je bilo 15.2 mm padavin. Barometer se je začel od svojega najnižjega stanja 741 počasi dvigati in je v četrtek dosegel že višino 753 mm. V sredo in tudi v četrtek je lahno rosilo. Po mestnih cestah in ulicah je nastopila velika brozga. Hodniki so večinoma dobro očiščeni. Ljubljanica je na Spici zaradi tajanja snega narasla za 15 em.
d Pristojna oblast je uvedla enotni obed v javnih obratih v Italiji za večerjo ob sobotah in za kosilo in večerjo ob nedeljah.
d Glede uporabe odrezkov oblučilnih nakaznic v drugem štiriniesečju velja, da je mogoče kupiti kakršno koli nakaznicam podvrženo blago oz. oblačilo tudi s točkami, ki v prvem »tiri mesec j u niso bile izrabljene.
d Zakon o oprostitvi vseh taks za dediščine po vojakih padlih v vojni, bo v kratkem uveljavljen. Oprostitev bo veljala za žene padlih in za vse sorodnike v ravni črti navzgor in navzdol. Ze vplačane takse bodo na prošnjo vrnjene, Ce bo prošnja vložena v enem letu od nveljavljenja zakona.
d Oddajr.nje zalog kornze. Ugotovilo se je, ffiW» n?k.ater' pridelovalci, katerim je bilo Movoljeno obdržati primerne količine koruze za pitanje prašičev (m čas za pitanje je sedaj že pr. kraju), še večje količine koruze na za og* katere niso porabil, ,a določeni namen. Da li Parilo sedanje nujne potrebe ljudske pre-
hrane in izrabilo vse obstoječe; zaloge žitaric, je kmetijsko ministrstvo odredilo, da morajo prizadeti lastniki zalog koruze vse količine tu-loj oddali skladiščem. Iz te obveznosti so izvzete liste količine koruze, za katere iuia;o lastniki dovoljenje za prehrano brejih svinj, ki so ali na prostem ali pa v hlevih. _
d 86 novih električnih lokomotiv je izdelala elektrotehnična tvornica Ansaldo v Italiji, le lokomotive razvijajo 4000 konjskih si na uro, tehtajo po 135 ton in so sposobne te/.ke potniške vlake premikati s hitrostjo 130 km na uro d Nad 10 milijonov ovac, ki pripadajo 568 tisočem rejcem, so našteli po najnovejših po-dutkili v državi.
d 400« steklenic konjaka za vojake na ruskem bojišču so poklonile razne italijanske tvrdke.
d Proti davici je bilo v Ljubljani lani cepljenih 1890 otrok, proti tifusu pa so zaščitili 1275 odraslih.
d Vse stanovanjske prostore, ki so prazni, morajo do I. marca stranke zasesti, sicer bodo stanovanja zasežena in bo državna oblast porazdelila prazna stanovanja tistim, ki stanovanjske prostore nujno potrebujejo.
d Cerkveni stolp se je sesul. V Bariju se je pred dnevi dogodila težka nesreča, podrl še je namreč stolp tamkajšnje katedrale Gioia del Colle. Zjutraj je cerkovnik začul neko škripanje in ropotanje in takoj uganil, da v stolpu ne bo nekaj v redu. Stekel je ven, da bi srečal koga in mu povedal o svoji slutnji, ko se je stolp nenadoma zamajal in se prevrnil del cerkvenega krova. Siolp je visok 60 m. Seveda se je pod to težo udrlo ostrešje cerkve in po-kopalo nekaj vernikov, ki so bili v cerkvi, skupaj z župnikom, ki se je bil pripravljal na pristop k oltarju. Reševalci so vse žrtve kmalu potegnili izjiod ruševin, todu le župnik je bil mrtev, vsi ostali pa malenkostno ranjeni. Ugotovili so, da je jxiiltulnu vodu izpodjedla in omajala temelje cerkvenega stolpa, da se je stavila nagnila in končno zgrmela na cerkev.
d Stari pregovor »Sveti Matija led razbija« je prišel letos do veljave. Dobili smo južno, deževno vreme in sneg se ie začel taliti.
d Nekuj nesreč. Na poledenelih tleh si je zlomil levico 49 letni Fran Kasel, nočni čuvaj v mokronoški usnjarni. — Prste si je obreza! na slamoreznici 73 letni Franc Petrič, jiosestnik iz Preserja. — Prste desnice je stlačil »troj pri oblikovanju opeke 40 letnemu opekarniškemu delavcu I rancu Jerini z Verda. — Na poledenelih tleh si ie zlomil nogo 67 letni hlapec Jože škvurča z Vrhnike. — Pri izstopu iz vlaka je na poledenelih stopnicah spodrsnilo 23 letni poštni uradnici Neži Bukovčevi iz Črnomlja. Pri padcu si je zlomila nogo.
d Že drugo sodobno sadno stišilnico grade v Gaberju pri Brusnicah na Dolenjskem. Fantje in možje pridno pomagajo.
pokvarilo. Živino so komaj rešili. Dolenjekamne-ški gasilci so s svojo motorno brizgalno pridno gasili.
d Razpuščen je bil odbčinski odbor v Vinici in imenovan za izrednega občinskega komisarja Josip
d Lepo so zadnji čas preuredili cerkev, posvečeno sv. Križu, ležečo uro hoda oi Ribnice. Pri Sv, Križu je pokopan lani umrli profesor dr. Trdan, domačin iz Lužja. S pomočjo vnetih darovalcev je cerkev dobila novo spovednico, lesen pod in nove jaslice, pričakujejo pa še novo obhajilno mizo.
Baragova devetdnevnica. V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku se bo v soboto, dne 7. marca zopet začela Baragova mašna devetdnevnica. Sv. maša se bo darovala vsak dan ob 8 pri glavnem oltarju. Priporočajmo se Baragi v dušnih in telesnih težavah in molimo, du bi Bog našega velikega rojaka povzdignil do časti oltarja.
Brihtni Trnjevec.
Neke nedelje je prosil sosed Trnjevca, da bi mu posodil vola, da bo šel po apno, ker pride v ponedeljek zidar že prav zgodaj. — Trnjevec je pomežiknil in rekel: »Jaz že dam vola, pa ne vem, če bo vol hotel iti, ker je danes nedelja.« Sosed ie razumel opomin, vendar je rekel: »Saj vol ne pozna božjih zapovedi!« — »No, potem sta pa oba enakal« se je namuznil Trnjevec in mu ni dal
Novi grobovi
Sv. Gregor. Ko pokriva spečo naravo bela »nežna odeja, 6e ie zavila »Ta gorenja hiša« na Puslein hribu nenadoma in ne-pričakovano v črno zalnino. Umrl je oče M a r o 11 Franc v 83. letu življenja. Dne 8. februarja je še praznoval v krogu svojih dragih domačih s svojo zvesto m res vzor», no življenjsko družico Marijo zla-ti jubilej zglednega zakonskeg» življenja. Nihče ni slutil, da bo ravno zlata poroka ločila dvoje tako plemenitih src, od katerih je eno ilo po večno in zasluženo plačilo. Saj je bil pokojni, dokler je še mogel, vseslram»ko usmerjen javni delavec. Dolgo vrsto let je bil delaven občinski odbornik, ki je preudarno in neumorno skrbel za blaginjo in napredek bivše gregoreke občine. Zlasti ga je odlikovala dobrosrčnost in radodarno6t Bil je velik dobrotnik cerkve in re-vežev. Njegova hiša je bila in je še skrbno zavetje pomoči potreba im. »Domoljub« prihaja v njegovo nišo od ustanovitve. Kljub mrazu in velikemu snelli je prišlo mnogo prijateljev, in znancev da se pri pogrebu poslove od blagega pokojnika. Naj uživa pri Bogu zasluženo plačilo. Žalujoče tolaži Bogi
8v. Ana v Zažar-
ju. Dragi Pavle! Kaj te res ni več med nam i? Kaj si nas res zapustil in se ločil od nas za vedno? Veliko obetajoč in pripravljen pomagati vsem, si omahnil v naročje neizprosne smrfl. Kakor neraz-evela cvetka, ki jo osebe mraz, je ovooelo tvoje nadepolno življenje. V 19. letu je ugasnilo. Odšel si k mamin, ki je Sla tja ie pred Teboj. Kako turobno se ml je zdelo zvonjenje, ko bo Te, dragi tovariš, polagali v prerani grob k zadnjemu počitku. Krasno zelenje in cvetje je krasilo tvoj mrtvaški oder. Na zadnji poti Te je spremljalo vse, kar je moglo bolliti. Sedaj bivaš tam, kjer je večna pomlad, kjer ni zlobe in brezsrčnosti. Počivaj, dragi Pavle, v miru! — Tovariš.
Toplice. Najstarejša Topličanka so Mu-škatova mati. Človek bi ne verjel, «la so izpolnili 92 let, ker so se tako pri moči. Res, da ne gredo dosti iz hiše. a so doma vedno vedri in vedo marsikaj povedati iz zgodovine Toplic. Tudi so bili dolgoletni naročnik »Domoljuba« in t ud i zdaj mora biti ta časopis v hiši, tako pravijo. Bog daj dobri Muškalovi mami doživeti v zdravju in zadovoljstvu še vsa fola
lela ki jih jim je Bog namenil!
• •
V Bršljinu pri Prečni jc odšel na drugi svet kmet Klemenčič Franc, v Potočni vasi pri Prečni pa kmet Vrček Mihael. — V St. Petru pri Novem mestu je zaspula v Gospodu izvrstna žena 74 letna Marija Novak. Zapustila je deset dobro vzgojenih odraslih otrok. Mož ji je umrl ze pred 16. leti. — Na škocjanskem pokopališču pri Mokronogu, v čigar območju žubori v daljo bistra Radulja, ki je pred mnogo leti šumljala uspavanko rojaku — velikemu Ignaciju Kno-blehariu. je te dni našel svoj poslednji mirni dom Martin Kotnr. Poleg skrbi za številno družino je bil pokojni dolgoletni cerkveni ključar, dve desetletji obč. odbornik, svetovnlcc in mar-jiv sodelavec v delu za dobrodelnost. Zavratna bolezen ca je zadnja leta priklepala na Lolni-
Ikra posteljo. Trpko preizkušenega, vprav dopolnjujočega 70. leto starosti, je sedaj smrt prestavila v boljše življenje. — Pred kratkim so v Brusnicah pri Novem mestu položili k večnemu
t očitku PadeHičevo mater iz Dol. Suhadola. ila je plemenita duša. Kako se je Padcršičeva mati vsuko leto radovala, ko so začele njene
številne češnje čvrsti. Kako je pokojnica sipala dobrote, ve le ljubi Bog, ki uuj ji da uživati večni češnjev raj v nebesih. — V Dol. Logatcu
so dejali v grob skrbnega soproga in očeta viš. nadzornika proge v p. Francu Glažarja. — .V Ljubljani so odšli v večnost: hčerka profesorja Danica Sotošek, zasebnica Marija Gerk-man, soproga žel. uslužbenca v pok. Marija Mi-hevc, veleindiistriiec Avgust Pruprotnik in Katarina Suvuik. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bog!
Umrli so 5e: na Kiju pri Novem mestu Marija BeVC, vzorna žena, globoko verna in usmiljena do ubogih in trpečih; v Oobjeku pri Sv. Križu pri Litiji dobra mati 87 letna Marjeta BaMek; v Pečinnh najstarejši vaščan 91 letni Janez Kuštrin, 24 letna Suzana Podgornik, Lucija Mrak, Marija Klemenčič; pred dvema letoma v 'Aleksandriji pa njena starejša Restra Katarina. — !V 6t. Petru pri N. mestu so [»kopali 30 letno ženo Terezijo Gotlib, na Selu 76letno Marijo Novak, na Leimiei pa 40 letno Frančiško Rifelj. Svetila jim večna luči Preostale tolaži Bogi
Okras sosedov
s Zajce so z rokami lovili oni dan v Ražaju. Huda zima jih je prignala v neposredne bližine hiš in ker zaradi visokega snega niso mogli bežati, so jih ljudje kar z golimi rokami lovili iive. Tudi nekaj volkov se je pojavilo v sumih vaseh.
s Cene semenske pese v Srbiji. Komisar za Bedzorstvo nad cenami v Srbiji je določil naj-, višjo ceno za očiščeno sladkorno semensko peso aa 23.50 din kg. Sladkorne toviirne bodo oddajate seme kmetovalcem z naplačilom 0.50 din pri kilogramu.
s V Belgrado je bil obsojen neki mesar na 20 dni zapora in 5000 din denarne globe, ker je prodajal klobase iz oslovskega mesa.
s Še okrog 5000 kolovratov je še na Štajerskem, se je izkazalo ob priliki kmetijske razstave v Mariboru.
s Varčevanje s kurivom v "državnih uradih. Zaradi težkoč pri nabavi kuriva so v hrvatskih državnih uradih uvedli največje varčevanje. V vsakem .uradn je določen poseben uradnik, ki bo vodil neposredno nadzorstvo nad potrošnjo. Do konca marca se bo moralo uraaništvo stisniti v sobah, du ne bo treba ogrevati vseh . prostorov.
s Ostra kazen za verižnike. Po vseh srbskih mestih oblasti neusmiljeno preganjajo verižni-itvo in ga kaznujejo z visokimi denarnimi globami. Tako so na pr. v jfaječaru kaznovali tudi bivšega župana, industrialca Stojkoviča, z globo 300.000 din, ker je prodajal drva po višjih cenah, kakör so pa zanje uradno določene.
s Novi predpisi za prehrano. Srbsko ravnateljstvo za prehrano je pred kratkim izdalo nove, poostrene predpise glede preskrbe pre-
aio
pr
'maio
doma, do konca meseca marca ne bodo dobili nakaznic za kruh.
s Urad za zaščito delavske mladine so osnovali v Zagrebu. Naloga novoustanovljenega urada je, da se bo brigal za delavske pogoje mladih ljudi, prav tako za stanovanja, hrano in za zdravstveno stanje mladih delavcev.
s Hrvatsko ministrstvo prosvete je odredilo, da sta od vseh tujih jezikov, ki se poučujejo na hrvatskih srednjih šolah, obvezna za vse učence samu italijanščina in nemščina.
' s Hrvatski Sabor je Poglavnik dr. Pavelič 23. februarja slovesno odprl. V svojem nagovoru ie izrekel zahvalo Benitu Mussoliniju in 'Adolfu Hitlerju za omogočitev nezavisne države Hrvatske.
s Ko je peljal težko naložene sani, je pri-dnrel snežni "plaz proti hlapcu Alojziju Majh> niču iz Sv. Križa, občina Šober na Štajerskem. Plaz je hlapca pokopal pod seboj in ga poškodoval do smrti.
s Vse šole v šabcu, ki so bile zaradi hude zime nekaj meseccv zaprte, so spet začele z rednim delom.
bivalstva z živili. Tako je pozvalo vsa gospodinjstva, da morajo ravnateljstvu prijaviti vse svoje domače zaloge moke. Vsi, ki imajo moko
SEME KRISTJANOV HSI
(Nadaljevanje.)
(Povest lz časov cesarja Septimija Severa, 193—211.)
»Jaz pa nisem. In ne bom.c
»Potem pa mora biti kaka ovira, kako nasprotovanje.«
»In to bi biIo?<
»Ali je tvoja izvoljenka lepa In mlada?«
»Lepa kakor sama boginja. V celi Aleksandri-ji je le ena sama.«
»Potem ti pa gotovo nasprotujejo boginje z Olimpa, Jimona ali pa Diaua. Morda še kakšna druga.«
»Kad bi poznal tisto, ki bi si upata meni kljubovati.«
»Eno vprašanje, ljubi moj Prob?«
»Svobodno!«
»Ali je tvoja izvoljenka rada častila naše bogove?«
»Mislim, da!«
»Misliš? Kaj pa, ali je niso morda mešali in trapili kakšni nauki nekega Jezusa Nazarenčana? Saj si slišal včeraj, kaj je bilo povedano. Ali'se spomniš?«
»O teh budalostih mi bodi tiho!« Vanufrija ga pomenljivo pogleda. Kakor bi mu bila hotela prodreti z očmi v dušo. Zdelo se ji je, da je prišla na rešilno misel, na sled, zakaj njena čarovna pijača ne pride do veljave.
»Kaj pa, če bi le častila tistega Jezusa? Pri ljudeh sedanjih dni je vse mogoče.«,
»Sumljivo se mi zdi, ker ji tilta pijača nič ns zadene. Kaj meniš?«
V rob je gledal zmedeno predse. Ali se je zavedal tiste slare resnice, da je ni take nespa-meti pod soncem, da bi je ljudje ne mogli verjeti. Vanufrija je zadela na pravo struno, na struno sumničenja.
Prob se je začel nemirno presedati. Ni si upal reči ne tako, ne tako,.
»Za< danes imam dosti, Vanufrija,« je dejal ln se začel poslavljati.
»Premisli, kaj sem govorila. Vanufrija govori marsikaj, ne govori pa tjavendan.c »Dolžan?« je še jecljaL »Danes še nič. Počakajmof« K® bi bil Prob mogel dognati ln ugeniti, kdo se skriva za besedami: »Danes še nič...« Pa ni mogel...
IV.
»Kaj naj ti povem, mama? Danes je bil na smrt obsojen moj dolgoletni učitelj Leouid. Nje-
«ov sin Origcn je pa tudi zapustil naše mesto, lenda se boji novega, napovedanega preganjanja.«
S to besedo se je vrnila domov deklica Potainiena.
»Strašni časi se nam obetajp.c
resnična.«
»Bojim se prihodnosti. Sam ljubi Bog ve, kaj bo z nami,« pripominja deklica.
»Bodimo pripravljeni, zakaj ob nri, ko ne mislimo, bo prišel Sin človekov. Tako nas je na težke čase pripravljal Gospod sam,« je menila Marcela.
»Heron čaka in prosi dovoljenja za vstop,c omeni v hišo došla sužnja Serena. »Naj vstopil«
»Pozdravljen, brat v Kristusu !c Nekam bojazljiv je bil njegov korak, pritajena njegova beseda: »Oh, kaj smo dočakalil«
»Zaupajmo!« je bodrila na vse strani stara Marcela.
»Mlad sera še in neizkušen, ne vem, kako bo. Kar skrbi me.«
»Pisano je: Jaz vam bom dal zgovornost in modrost, ki se ji ne bodo mogli ustaviti vaši nasprotniki,« je mirila preudarna Marcela pre-jilašenega novokrščenca in sorodnika Marceline
»Lepo ste me poučili; Vsevedni vam plačaj.«
»Le zakaj morejo ljudje biti tako hudobni,« je vpraševala Potamiena, »da preganjajo tiste, ki hočejo po svoji volji Bogu služiti.«
»Najprej zaio.« je mati poučevala oba, »kei Kristusa sovražijo. Ako vas svet sovraži, je nane Gospod naprej povedal, vedite, da je mene pre, sovražil, ko vas. In ko bi mi hoteli iti eno poi s sovražniki Gospodovimi, bi se oni nas oklenil z obema rokama. Zakaj mi bi jim bili za. t< lažbo in za pomirjenje vesti. Ker jim pa mi . našim življenjem, vzbujamo vest, zato pa nad sovražilo. Ko bi bili mi a svetom eno. ali misli-j te, da bi nas svet ne ljubil? Ker pa nismo oi sveta, zato nas svet sovraži Pa ravno zato, k® Kristusa sovražijo, ravno zato nehote skrbe, di se Kristusova beseda uresničuje. Ali ni tako?!
»Prav tako je, kakor ti govoriš, Siati.«
»In v svoji zaslepljenosti si celo domišljL jejo ti ljudje, kakšno uslugo napravijo Bog samemu, ker preganjajo njegove njemn zvesti častilce. Kako je že govoril naš Gospod? Pridi celo ura, da bo vsak, ki vas umori, mislil, d služi Bogu. Poglejte, vse to je näm in njim ' pouk odkril že davno naš Gospod, katerem' bodi čast in hvala vekomaj.«
»Marcela, vedno bi te poslušal. Koliko vei in kako znaš povedati,« je menil mladi Her
»Težki dnevi, hudi dnevi!« pripominja Po tamiena, »in mi bi se morali teh hudih časo menda celo veseliti. Saj je rečeno: Veselite radujte se, zakaj veliko je vaše plačilo v nè| besih.«
»Ne bo čisto prav, moja hči; svete besedi moramo dobro poznati in jih prav razumevat" Povedano je res tako kakor praviš; a naš dob Učenik, ki nas je hotel pripraviti na hude težke čase, je tudi rekel, da bomo jokali žalovali, ko se bo svet veselil. Ni nam pre; vedal jokanja in žalovanja; zoprno mu je sami tisto obupno žalovanje, ki vidi samo težavi tega sveta, naprej pa nikamor ne vidi. Povedi nam je pa naš Gospod, da bomo sicer žalovali da se bo pa naša žalost spremenila v veselje.'
»V nebesih, ali ne?«
»V nebesih, pa tudi že na zemlji. Kako ji obetal apostolom? Zdaj žalujete; ali spet val bom videl in veselilo se bo vaše srce in vašegl veselja vam ne bo nihče vzel. Gospod je umr? in bil apostolom vzet, pa je vital iz groba il apostoli so se veselili, ko so ga zagledali spel živega. Tako je bilo vedno in bo vselej. 2ak>si mine, veselje pa pride. Nenadoma, nepričaki vano. Tako bo tudi v našem sedanjem pregi njanju. Pa če bi tudi veselja na svetu več n< dočakali, čaka nas pa veselje tam, kjer ga naš neprijatelji nikdar ne bodo gledali, v nebesih To upanje imamo, mi, božji neprijatelji ga p« nimajo.«
»Prijetno se jo takole razgovarjati,« jd omenil mladi Heron.
»še prijetneje bo pa gledati resnico. Vednd je še re^pična tista beseda, ki pravi, oko nI videlo in uho ni slišalo in v srce človekovo nf prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljnbijo.4 »Ohl«
S takimi pogovori so se menili Marcela ii njena hči in pa Dratranec Heron in se med sd boj tolažili. Trpljenje sicer prihaja nad nas čuje pa nad nami tudi dobrotno očetovo oko ki ne pusti samo deževati na nas, ne pusti, ds bi bobnel in rohnel nad nami samo grom, švi' gale samo strele in bila toča, ampak nam hočt dati tudi lepe, mirne in jasne sončne dnev« in nas hoče gledati tudi z jasnim in vedrini obličjem...
V.
Proh je hodil zamišljeno po aleksandrijskiH ulicah. Iz ulice v ulico, s trga na trg. Srečava! je ljudi in obraze, zaželenega, lepega in jasnofl ga obraza lepe Potamiene pa ni srečal nikje«
»Kje neki hodi? Kje se neki mudi?«
Tako je premišljeval in ugibal.
»Ali je res Potamiena zašla med častilet Jezusa Naza enčana?«
(fin of t; 10 mt nu Staram j>o.o«T. « f veam tajfiu trritczt
"iona, •» »Kirn»: n»d;i»nc " oaitn Amrric. *• terra. t. •• tirt*» iviianu n*r ben-1 nwr II ornai. hwü. »iona, it T»'-me ml: litiii cetn nm, z. iwi«mik -, rt"- (*f*an.	1 -Hin.in «ii tziufitziL
Arhnr k "raTiv aitr . iftonaiK f wiuki<"lK gum », «■ uditane & bw «toten cnuim-luì.
1 orisi v «truwPTi. wänt V menu j» niK'-Tu. \s»»:ai !• zannane ai « umu u-ei.iai:. t- tir 1.: tm«. K v »nora Dre; oi&otnu.
i r .m:* tonaA-ivt rfiM.in- tt güik (leu. ».Ti rc. 1»;, ltf«*ei mattk rr.tr »m'iit t
UKiiK^K-.Kt: Tujima nem* *'ml': r, t»"4' i-ML p ikintrs-	r"'•'-<• i. ust tt r" t. b&sovt
«,en:- i^m- '».imeti- l^-nt "i- '.n:T!t-:;- i dem; Mei:, r1 l 2: u. !r :r zalivat*. rt»-*tf : 1. n* : resfcilt
"Wcs,. . 7? trt- i»	n im. ts*..
K - «VO Tiwcjl( 1 ik.«« . Vm Ttifci Ifmìli
n-iftK >■ • f j 1: it ir-rru .um tiri ' a:i.« -viann-. snet> n . TTitrd lirnoa. 1 ;ru.. tt.. i- i »t...t», vuot tr': 1 : urenti* zaKitt K. : i mer :ii:rci; 4T aiv*". ^r- o V.lOU «utili. "h»-r.':int k fr 6* iiosui.-it zsntcniai i »'•»m. M" let on. 1: t- trto. vefcirra t«.;, i u. ma:	ntort t sti_ijl.. ver-. let
loocrr.' I,si. »otctcft nt rnw, v iti *»,■ 01 hitet.
vlažijo. Na ta način dobi klobasa pravi okus za naše čikarje. Ko so klobase za £ik dovolj navlužene, gredo v prodajo.
Precej drugačen je postopek s cigarami. Vse boljše vrste naših cigar so se do zadnje vojne izdelovale iz inozemskih tobakov. Bivša naša monopolska uprava je nakupila tobak za cigare navadno na Holandskem, kjer so veliki tobačni trusti s tobačnim trgom. Iz inozemstva dovedeni tobak smo doma sortirali za cigare razne kakovosti in raznih imen.
Cigara sestoji iz vložka (notranjost), povoja in omota (zunanjost). Za viožek prio;jo vpoštev različne vrste tobaka, ki niso sposobne za povoj, oziroma za omot. Boljši listi — navadno tobaki s Sumatre — se porabijo za omote in deloma za povoje, za katere vzamejo običajno tobake iz Jave. Ostale vrste inozemskih tobakov pridejo v uporabo za vložke. Pri pripravi za cigare izločijo iz listkov žile. Potem se mešajo razne vrste tobaka na poseben tajen način, od katerega zavisi kakovost cigar.
T obalna tovarna v srbskem Niiu.
Indijanska pipa
Iz domačega prekmurskega tobaka so v polpreteklem času izdelovali znane »kratke cigare«, iz drugih inozemskih vrst pa boljše vrste ciger. Tudi dobrota cigar je zelo odvisna od mešanice tobaka iz različnih krajev. Samo znana viržinka ima resnično samo tobak iz Vir-einije. Gotovim vrstam tobakov morajo, da izboljšajo okus cigar, odvzeti gotovo količino nikotina.
Cigare se vse izdelujejo samo na roko. Za izdelavo sta potrebni spretnost in praksa, posebno za boljše vrste. Delavka mora že v roki imeti občutek pravilne .teže, debeline in oblike cigare. Spretna ženska dovrši dnevno v osmih urah od 230 do 410 cigar.
Vse vrste smodk, razen viržink, braziljk in cigarillos, se izdelujejo na tako imenovane forme (modele). Gotove cigare se zvežejo v snope in zlože v stiskalne omarice, kjer se sušijo. Zanimivo je tudi to, da so cigare sposobne za porabo sele po treh do šestih mesecih.
Nosljanec napravljajo iz odpadkov različnih vrst tobakov na ta način, da se dobro osu-šen tobak zmelje v tobačno moko, nakar se z različnimi primesmi, ki so tajnost, kvasi in je sposoben za- nosljanje šele po pridatku različnih dišav.
Tobačni izvleček izdelujejo iz odpadkov oz. iz tobačnega prahu. Najprej ga namočijo, nato pa mu vodo izsesajo, da ostane čisti nikotin, ki se uporablja zlasti v sadjarstvu za zatiranje mrčesa.
r. 3U4U tli 11'"
T>un."vi. i mer nia
ii i iona. ir
nrjet i— « e a> jr-w-
TrM* tonai "v mimt m-ratt-n. » Jmuimift o tw trn -t «7701:11. KirrtiJCili. '».i» «
t.vi1i T-TSinl
,.nnr rak«. dozr: im. n. «olili sain 11 nuuo o' vi, nn. - «- 've ice.. 1«» n. V-o-rrnn : «t mutai n. ttc. noip It a»i nit:r. L 11 olws»» « jmmn. up-i.iU. r, tu L o mi -i mena 1.
i. t lonai. Mettili osai- t""u riw''n.t iontm/31; uu c-—-a-r.nbiuu ik locrrtiu-
>.nt;c :pf.e.i i:rr-?ria- flrz-TTxi. monoiiu." 1.1 nrrn ion« o vriaf.^tner.	tu*'t..-t ti
iuoo«Kriki ki li, c lit» "am wrepi-u« h mi>t c 2 c. njjrr-e ot— „ t-	.. t- B," 'I'1
0.1US2U O Itti U»' » uumÒK ilìi-- "trlimi 1: nrani. vrma s iii U'uii ni"linl>ii-
s * -r: süudib-i.
Vozna« t»- -rr louala. j>" t—a niu- i «rveoi ork.'« uic o- -laijk -tstt 1-»et jieiim: j, jn tt mnntiiitjisia ujraivi :»in *" ti.i it---oelovaieen iui«iiu 11-1-iim osuieiu un»"« iittt I«t ttkovoRi. t« K m Z (in zi tiiic-ua jr m n-,.: tf. Nfi-tiu" '•*• .! inufiMviiic niiH.1.1 , Hernept«-iii. * ìL..-I1 firli i. Iti. n.,,- 1 11 Črrv F"' *< I '-t tfi ite mulinili,.--i.* uit-i -1 zt lultu:-!« ìkh tprin lud ui Si ihm Òli.
Btvš iiipiMlovHHHt nrii-'n mitttjiu it jfittu iu umni 1 ninna 0-147« p*-*-tipsM -vt. predi Iu T'ii i-kt 11 * ^ rnitisii"
Jrtk rmft t*,, oc-hci laui it-t
Tako pripravljene liste navlažijo. Nato to-
___i spravijo v shrambe, kjer se zopet kvasi.
Zdaj šele pridejo tobačni listi v rezalne stroje
različnih mer, zatem pa v cigaretne stroje. Naj omenimo, da napravi v običajnih prilikah en sam stroj nad pol milijona cigaret dnevno.
Od cigaretnega stroja romajo cigarete v pa-kovalnico, kjer vrše delo nekaj s stroji, pa ludi ročno. Cigarete pridejo v škatlice raznih velikosti, nato v primerne zaboje od 100 do 40.000 komadov. Zaboje s cigaretami zlože končno v prodajno skladišče, kjer so na razpolago založnikom.
Za fajfo ali pipo so prišli do začetka sedanje vojne vpostev v prvi vrsti prekmurski tobaki in to zato, ker vsebujejo dosti smole in imajo liste močne sestave. Prekmurski.tobaki
za cigarete niso prikladni.
Tudi tobak za pipe sortirajo in je zanimivo, da drugih tobakov ne parijo, tobak za pipo pa se mora, preden gre na rezalni stroj. V primerne zavojčke raznih velikosti spakiran gre nato tudi tobak za pipe v skladišča in zatem v prodajo.
Tobak za čik ali klobase so bile do te vojne narejene iz domačega prekmurskega tobaka. Tobak za čik pripravljajo na sličen način, kakor tobak za pipo ali cigarete. Nato se posamezni listi zberejo: lepše liste porabijo pri klobasi za zunanji omot, druge za notranjost Listi se navlažijo, da se ne lomijo. Taki pridejo na predilni stroj, ki sprede klobaso.
Klobase zvežejo v snopiče po pol kilograma. Ko so izdelane, gredo klobase v peč, kjer se »spečejo«, podobno kot prašičje krvavice. V sušilnici ostanejo klobase tri do štiri dni, nakar se ohlajene postavijo v klet, da se zopet na-
Pogled na vrelice s sortiranim tobakom
>n -uC • V-tf. ji u	"-.i,:.i
v i uiK-u	1-mUiJ toittu.t « >!« :• U'-,[ ,1
1, V.- f» rn., 11 t-luuii JL ».. v u; j j/i '11 n ,m«.«.«n.
i u vdj.uji i*ni iuMt-.ii i f.'x'tj. • »«.»tli»-* '-'«n k li-ri* 1., • tnijii .t.t.i ini-uf uni ignudi iti- .1 L: nia b>i/> ', vitt,«.t. Tuitti-.-m imi» 1	laijm
l.mV^* •	TJMX.1	a j
'.'tn m tiHisčn i «i luiiti «if»,rf.it tu ua.Tuj «topu '.t.: .1 .r ;t J- iura j-«ifj» rnruifvji. imiuut ,1 u hk ti-.i*. .1 f. yusatvijt, üiH-ttr •■ f-^ixt pt
Bovno zložen tobak ne izgubi vročine, nakar je kvašenje, ki traja okrog dva meseca, gotovo. Popolnoma skvašen in zopet sortiran tobak zlo-lijo nato v močno stisnjene bale in shranijo do uporabe. Skladišča pošiljajo tobačne zvitke po potrebi domačim tovarnam, oziroma z dovoljenjem pristojne državne oblasti na svetovni trg. — Ko pridejo v tovarno, se snopiči raz-vežejo natančno pregledajo in ponovno sortirajo. Prijeten vonj (aroma) tobaka je odvisen od kraja, kjer je tobak rastej, zato razne vrsto tobaka raznih krajev mešajo, kar je seveda tajnost.
Ob '.t obaka.
535348482353232348234853534823234848532323235348232353535323482353535323485323234853532348232348232323484823234853485348532348485348
5348534853482323534853485323234848235323235348535323535348535348534853482353485348485301534853232353535323232353235353485353235353
Mrgoljava po mestu je prihajala čimdalje večja; srečaval je delavce, delavke, pohajkujoče, leseno se držeče vojake, vesele dijake. Pisana množica, večni ropot, hrup in šunder med zidovi, vsa mu je težko leglo na dušo, vajeno le proste pri-rode tihega gorskega zakotja. Čutil so jo tako tujega, rdelo se mu je, da je v veliki ječi, in obhajali so ga dozdaj neznani občutki: tožilo se mu je po domu. Poželelo se mu je nazaj' med gore, na Matajevino. Šiloma se je otresel neveselib inisli in krepkeje koračil dalje.
Ves motoglav. malone omamljen po toliko novih vtisih, jo je priroaiul mimo gostilniškega vrta in takoj občutil žejo. Pod košatimi kostanji je sedelo nekaj goltov. Matajev Matija je veselo pospešil korake po hreičečem, belem pesku in stopil k pogrnjeni mili. Svoj ljubi deinik in palico je naslonil ob drevo, potožil pisano culo na mizo in sedel moško in široko na stoL
Priletel je bled, skrbno počesan fantič, ves črno oblečen, v suknjiči na škrice, in vihtel belo brisalko.
>Polič najboljšega!« je naročil Matija in imenitno pogledal po drugih gostih. »Skoraj bi bil pozabil jesti in piti, he he!<
Dečko je prinesel pijače in okroglih žemelj. Mataj pa je iztrebil kos sira iz cule in pipec iz žepa.
»Kako naj pa jem ta drobiž, da se mi ne bodo smejali oni tam, ki ine gledajo tako debelo, kakor bj me hoteli zajeti vase?« se je vpraša! in prebiral žemljice. >V Zapleni imajo najmsnj trikrat večje žemlje in štirikrat vevje regije. Ali naj devljem po dvoje teh drobnih kruhkov naenkrat v usta ali samo po enega?«
V tem je prišla zalo oblečena natakarica z usnjeno torbico in rdečo vrtnico ia pasoui k Ma-tajevi mizi, za njo pa krepak gospod.
>Polič iwiboiHeooft ir naročil Matiia in imenitno pogledal po drugih oostih.
>r^r	m°ž!« je nagovoril gostil.
wfar Matajj. »V hiši imamo sobo, ki je za tako sie n- Pr^iae 86 «•> *
»Saj ne bom dolgo tokaj, nikarte se ne bojte, L" ^	na poti!« ga je tolažil Matiji
D10raDm k »"«rt- Pikajte no.
£	^ re~ kak° doiso bom
mo-ai ^ iskati Spelo po mestu!«
sir	Ma,li* obäedel in mimo užival vino,
h te val Tu^ K° *	-J ^ * «
«pÄjn'T^Ul
•V*.odru blizu njega so se pokazali godci z re-
L JT/h majhDimi Polkami, tr^n^in d^
gl	SV'rali- kakr5nih Matajev MaSja ni
bil še videl nikdar. Sedli so na stole; pred sabo
je imel vsak svoj kos počečkanega papirja na sto-
' '"»Slabo znajo!« jih je obsodil Mataj, ko so oglašali in poizkušali svoja glasbila. »Vsak brlizga in šušinari, piska in trobuzlja tja v en dan, kakor se mu pač ljubi! To ali pa nič! Sram jih bodi I Znajo pa zaplanski godci vse bolje I Ce bi prišli ti mojstri-skaze k nam, bi bili tepeni, da bi bilo grdo! Zakaj nisem poslušal krčmarja, ki mi je povedal, da je tukaj le za gosjiodol«
Tedajci je stopil gospod s črno paličko mednje in potrkal z njo na svoje stojalo.
»Dobro jih je ugnai mož!« se je oveselil Mataj. »Tako so se zbali njegove šibe, da so umolknili vsi!«
Začeli so svirati, izprva rahlo in počasi, potem pa zmerom glasneje.
Malaien Matija pa ie nalil svoj kozarec do vrha, nataknil los sira na pipec in iel oboie ponujal kapelniku
»Zdaj pa le, zdaj t« je kima! Matajev Matija odobravaje. »Dobro jo žingajo! He hel Kaj vso naredi šiba, dobrodelna matit Lej, lej, kako jim mojster miga in žuga t njo in jih roti, sicer bt niu razbili nemarni divjaki rene in boben iu vsel Ile he!«
Prijazno je kimal, kazal svoje okajene zobe ter bobnal S kitnato roko po taktu na miza
»Presneta reč vendar, zakaj pa nič ne plešete, ko imate že godbo?« je vprašal natakarico. »Sad pri»s,ora je tukaj dovolj, he hel«
Ona pa se mu je le nasmehnila in hitela na drugo stran, kamor so jo klicali žejni poslušalci.
ri~^?-iV.t,1!nila..eodba' iel° občinstvo burno ;^kah!'' -^ ajev Matija pa jo nalil svoj kozarec
ponuja t k apehiiku "" """ Da in So1 «"«i«
0kÄÄÄ!f ie POhV'"il-
Občinstvo je vstajalo s sedežev, se smelalo vsevprek in jelo ploskati iznov».	""«-I-»»
»Ako ste pijani, pojte spat!« Je velel gostil-nivar, ki je prihitel k Mataju.	K
»Od dveh poličev ne bom pijan, ho he?« «n In ÄoatUjH >Pr?ne'° Slab° pozriate! Ali , toÄ vin";?«3' 16 POm,dim SV°il""u bližnjemu »Plačajte in izgubile se!«
tiia „SU 1* si,ro,a!< 'e vzdihnil Mlajev Ma-Lg ,"0'"1 f06 re,i' Pr''luno I-oki,„al hMn Vil ^ • °^k,orakal 1 vrla- Občinstvu pa j., uba ve. Je b,'° tak0 kmalu kon™ »«natadne
ia
Pri tjabi sestri.
e!eg'.n,no opremljeni obednici sta sedela v
Ä''ti trg05eC .A",on Kr«i« i" "J^va V
proga Bet, pr, mtzi, ki je bila že pogrnjena za
večerjo. Močno obrvi, kratko pristrižena, tu in tam žo malo osivela brada in dolgi brki so dobro pri-«tajali njegovemu izrazitemu, nekoliko bledemu obrazu, ki so ga oživljale dobrodušne, bistroumne oči. 2ollolasa dama v tanki obleki modriševe barve je bila životna, skoraj debela. Njena napeta lica, prebujna spodnja ustnica in hladne, tivkaste oči so ovajale oholost iri aainoglavost.
»Pojdi no, pojdi s svojimi takoimenovaniml boljšimi krogi I Naša Eleonora je po tvoji zaslugi prepojena s tujim duhom in komaj sem rešil sina.«
»Oh,« je vzkliknila prezirljivo, »ali naj občujem morebiti samo 1 rodbino tvojega brala, ki je preprost mizar in puìi pipo na ulici?«
Vstal je in se naslonil na črni klavir.
»Preprost, toda jjoštenl« Jo je zavrnil. »I,/uba moja, vsak stan je vreden svoje ifasti. Ali sem ti kdaj očital, da si bila preprosta hišna, preden sem te vzel?«
Nejevoljno je pomajala z okroglima ramama.
»In kolikor vemo, tvoj brat tudi ni nikak grof ali milijonar, draga Elizabetal»
Gospa Beti ni rada slišala svojega celega imena. Ozlovoljena se je vzravnala na svojem sedežu in se zaletela razdraženo in razdražljivo: »Moj brat je vendar vse kaj drugega kakor pa tvoj! Lepo posestvo ima na Gorenjskem in... in samo da bi hotel, bi bil lahko župan avojemu kraju I«
Ponosno se je dvignila in «sukala okretale* električne svetilke nad miao, da to Urni toki jarke luči zapluli po «obL Popravila j» bagrenordeče senčilo in zopet sedla na svoj 'stol.
»Tvojemu bratu želim vse najbolje!« je povzel gospod Krajan in dodal resneje:
»Toda pustiva to! Zdaj ae morava pomeniti o drugi stvari! Poudarjam ti odločno, da mi nikakor ne ugaja, kar predeta vidve t Eleonore za mo. jim hrbtom I«
Gospa BeH je vprašujoče pogledala svojega mo?a in, neprijetno razburjena, jela trkati z nogo po medlobarvni preprogi.
»Privedla st najini hčeri častilca jako dvomn« vrednosti v hišo,« je nadaljeval on. »Jas pa pr». vim, da iz te moke ne bo kruha!«
Ona se je zganila; hotela mu je hitro in rezka odgovoriti, pa ni natia takoj primernih besedi. Skozi odprta okna je plula mirna pesem večernih zvonov in slišali so se jasni klenki električnih vos in njih zamolklo bučanje.
»O takih stvareh se ne bova ujemala menda nikdar!« je pripomnila zabavljivo in jezno pogledala svojega soproga izpod čela. »Ti bi dal svojo
hčer najrajši kateremukoli komiju.t
Zaničljivo je zaokrožila ustne kote navzdol. Sla jo in spustila zastore na oknih.
»Vprašati bi bilo treba le, če je poštenjak alt ne,< se je odzval naglo.
m
Nejevoljno le pon,u,jla z okroglima ramama
111 >iK:') vnn,Iar moreš oponašati gospodu Ri-. i f, T 10 lolil" ''-"ova. »Mladi RibiUcb i» uiakiU i llv' I,lu'aJen gospod, kakršnih je lo
lodi "I":0 T1?1"," v "v°i' zaslepelostl In Eleonora o TI*,'* )B '1|,)nl ti5o. »Prevaral vaju je s S n m"' v,"l",,i,'m- « svojimi priliznjenimi m ,,	k BO,c"""'äi bonbonov tu spodaj *
moji piodajalnlci.«
\%,&*i&kL svet..
Molk Je zlato
Nikjer ni ta stari rek tako resničen, kakor y zukonu. Zukonska sreča je Se mnogo bolj občutljiva in krhka, kakor vsaka druga sreča. JSi-malokrat je odvisna od pametnegu govorjenja, a še večkrat od molku o pravem času. Zuna, ki pozna posebnosti svojega možu in ki ji je mar za srečo v zakonu, bo ta pravi čas lmalu spoznala in se po tem ravnala. Naučila iu bo molčati tudi tukrat, ko bi rada govorila in ko bi v gotovem oziru bila zato upravičena.
Nikakor ni vedno lahko molčati, posebno takrat, ko se žena zaveda, da ima ona prav. Brez dvoma ni pametno, da bi ob takih prilikah žena možu priaigovala ali se celo prepirala z njim. Takšni prepiri, tudi če se končajo s «pravo, pustijo v srcu obeh nekaj zagrenjeno-etL Skupno življenje ni več tako prisrčno in posledica je ta, da mož išče utehe drugje.
Toda kaj noj žena stori v takšnih primerih, če ne sine očitati in grajali, če ne «me jokati in tožiti? Mogoče bi bil nasmeh ali pomilovalna beseda bolj uspešna, kakor dolga razprava. Na vsak nnčin pa je v takem primeru molk — zlato. Če hofe žena svoje pravice uveljaviti, ali če hoče svojega druga prepričati, da ni imel prav. mora zato izbrati pravi trenutek.
Toda ludi druge prilike so, ko je v zakonu molk zlato? Zelo nespametno ravna žena, ki možu, ko se ves utrujen vrne z dela, začne tožiti o vsakdanjih neprijetnostih, o otrocih, ki i e ne ubogajo, o hudobnih sosedih in podobno, ljubezniv nasmeh in prijazne besede v takih primerih mnogo več zaležejo, še posebno, kadar se mož vrne domov slabe volje. Če se ji zdi, da ie njegova nevolja neupravičena, pa je molk najbolj uspešno sredstvo za ohranitev miru v družini. Res je to težko, toda molk je zlatol
Toda, kar je bilo rečeno o ženi, to velja prav tako o možu. Nemalokrat ie bolje, da molči, čeprav ga nespametno ali lahkomiselno ravnanje žene razburja. Molk je mnogokrat zgovornejši kot besede.
So pa primeri, ko je molk vse prej kot zlato. V takih primerih pa more le prava beseda, izrečena o pravem času, ohraniti srečo v zakonu.
Prijetno uspavalno sredstvo
Vonj raznih cvctlic in tudi dru^i duhovi učinkujejo kot uspuvalno sredstvo. Vendar pa ie zelo škodljivo, če imamo v spalnici cvetlice, ki zelo močno dehtijo. Nekatere vrste vonja pa blagodejno vplivajo na živce in prikličejo spanec. Takšen je na primer vonj smreke. Malo platneno vrečico napolni s smrekovimi iglami in jo vtakni pod prevleko blazine. Vrečica pa ne sme biti preveč napolnjena, da ne tišči v glavo. Iglice ohranijo vonj nekaj mesecev, nato Jih je treba premenjoti.
Posebnosti značaja
Pozorna mati spozna že zelo zgodaj pravi značaj svojega otroka. Sicer otrokovega značaja nikakor ne more popolnoma spremeniti, pač pa more popraviti slabosti značaja. Čisto jasno je, da ima mati mnogo več vpliva na otroka dokler je še majhen; tudi je nežno in sprejemljivo otrokovo dušo mnogo lažje oblikovati, kakor ie bi čakala do takrat, ko se otrokov značaj že utrdi. Čimprej se vzgoia začne in kolikor bolj smotrna je, toliko bolj bo uspešna.
Nasveti
Da obvaruješ mlado zelenjavo pred močnim mrazom, io pokrij s časopisnim papirjem.
"Kuhalniče, prepojene z maščobo, očistiš, če jih vtalrtieš v vrelo vodo in nato krepko zdrg-neš. Nato jih splakni še s čisto vodo.
Milo imej vedno na suhem, še bolje na toplem kraju. Suho milo je mnogo izdatnejše.
Rokavice iz usnja ne postanejo trde, kadar jih pereš, če dodaš vodi malo soli.
Mleko se ne sesiri, če splakneš posodo z boraksovo vodo.
Pletena bluza
Za izdelavo je treba 30—35 dkg volne. Količina volne je odvisna od velikosti bluze in od debeline volne. Če hočeš da bodo rokuvi dolgi, moraš to upoštevali pri količini volne. Pripravi si tudi kroj, ker je delo tako mnogo lažje.
Luknjičasti vzorec narediš na sledeč način:
Najprej zdrnžiS dve pentlji v eno, nato oviješ nitko dvakrut okrog pletilke, potem snameš naslednjo pentljo, ne da bi jo pletla. Naslednjo pleteš desno in nato spraviš pentljo, ki je nisi pletla, preko one, ki si jo pletla desno. Za naslednjo luknjico jionoviš isto delo. V naslednji vrsti pleteš samo leve pentlje. Iz nitke, ki si jo ovila na pletilko, narediš eno desno in eno levo pentljo.
Za sprednji del nosnuješ 104 pentlje. Najprej pleteš dvanajst vrst same desne, tako da sta zunanja in notranja stran enaki. Nuslednjo vrsto pleteš 26 desnih, 27. in 28. pentljo združiš v eno, nato oviješ nitko dvakrat okrog pletilke, naslednjo pentljo snameš, ne da bi jo pletla, 30. pentljo pleteš zopet desno in nato spraviš predzadnjo pentljo, ki je nisi pletla, preko zad-
nje. Potem pleteš 10 pentelj desno. Naslednjih 24 pentelj pleteš po zgoraj navedenem vzorcu tuko, da nastane šest luknjic. Naslednjih 10 pentelj so zopet same desne. Nato ponoviš zopet prej opisani vzorec samo enkrat. Zadnjih 26 pentelj pleteš zopet desno. Naslednjo vrsto pleteš same leve. Iz nitke, ki si jo ovila okrog pletilke, pa narediš po eno desno jn eno levo pentljo. 15. vrsta je enaka 13., 16. pa 14., tako nadaljuješ do konca. Za obliko se ravnaj po kroju. Za odprtino pri rokavih snameš na vsaki strani postopoma 11 pentelj.
Za zadnji del nasnuješ 98 penielj. Najprej pleteš 12 vrst, kakor za sprednji del. Na obeh straneh pleteš mesto 26 desnih pentelj samo 23. Za odprtino pri rokavih snameš šest pentelj na vsaki strani.
Za rokave nasnujei 62 pentelj. Za rob pleteš dvanajst vrst, kakor za rob sprednjega in zadnjega dela. 13. vrsto pleteš 19 pentelj desno nato narediš iz naslednjih 24 pentelj luknjičast vzore«- kakor na sprednjem in zadnjem delu. Zadnjih 19 pentelj pa pleteš zopet same desne. Če narediš dolge rokave, nasnuješ manj pentelj.
i i i m i i i i i i i m i i nr
IZŽREBANI RESEUflLCI
DOMOLJUBOV E NO V OLEINE KRIŽANKE
20 nagrad: zbirko po 12 knjig druge polovice Slovena čeve knjižnico — dol»e: J Petrič Anton, Bojan ja vaj 32»
E. Metlika — 2. Stupirà Mihaela, uradnica Agrarne banke« jubljuna, Gajeva ul. 1 — 3. Vulcntinčič Anton, Piedi-colle 29 — piov. Gorizia — 4. Mose Alojzij, mizar, Kolenča vas II, p. Struge na Dolenjskem — 5. Klemenčič Franc, posestnik. Novo mesto, Mestne njive 4 — 6. Resnik Anton, /umeško 3, p. Skocijan pri Mokronogu — 7. Dr. Liainger Ivan, sekc. uprav. 6od. v Dok., Ljubljana, Vidovdanska ce«tn 9 — 8. Novljan Rozina, dijakinja, Jerova vas 4, p. Grosuplje — <9. Laharnar Jožefa, Monte Sanvito 128, Šluppe d'Iorio, prov. Gorizia — 10. Markovič Franc, Vir 32, p. Stična na Dolenjskem — 11. Petrič Alojzij, Lipsenj, p. Grahovo pri Rakeku — 12. Rifelj Anton, posestnik, ždinja vos 46, p. St. Peter pri Novem mesta — 13. Intihar Anton, krojač, p. Preserie pri Ljubij*ni 4 — 14. Skarabot Mirko, Seminario Centrale, Gorizia — 13. OraŽem Marko, posestnik, Dolenjnvas pri Ribnici 56 — 16. Hrovat Janez, dijak. Buragovo semenišče, Ljubljana, Bleiweisova c. 52 —
17.	Višnjevcc Antonija, Draga S. Elia, Trieste (za: Rokčeve. Nasi ree »D«) — 18. Papež Viljem, Tolčane 7, p. Zagradec na Dolejnskem — 19. Bohte Ivan, Stopiče pri Novem mestu 8 — 20. Benčina Jože, Retje 47, p. Loški potok.
10 nagrad: »Slovenca« za 3 mesece zasloni dobe: 1. Vo-duSek, Kofevie, Corpus Christi št. 367 — 2. Mikelj Amalija» Lenucijeva ul. 21, Muksimir, Zagreb — 3. Grabljevee Doroteja, Kladczna ul. 11, Ljubljana — 4. Efr. Clerici Sloveni, Athenaeo Antoniano, Via Marulana 124, Roma — 5. Sega Jo/ef, fotograf, Grahovo pri Cerknici — 6. Remec Marija. Dobrunje pri Ljubljani U — 7. Miknš Janez, Gore nad Idrijo 57, p. Id ria (Gorizia) — 8. Zupančič Jože, Arčevca 3. p. /agrudec na Dolenjskem — 9. Živec Fani, učit. ▼ p., Scoppo 16, p. Duttoglwino (Trieste) — 10. Kocjan Franc, posestnik, Ljubljana, Dolenjska c. 25.
10 nagrad: »Slovenski dom« za 3 mesece zastonj dobe: 1. Florjončič Jožef. Bruna vas 16, p. Mokronog — 2. Lan-gerholc Janez, samostan. Stična nu Dolenjskem — 3. Leban Ferdo, Cai di Canale 147 (Gorizia) — 4. Skarla Francka. Zavod slepih, Kočevje — 5. Dcžman Ivan, Daljna vas 14,
E. Luveren pri Ljubljani — 6. Poje Ludvik, posestnik, Novi ot 9, p. Prezid — 7. Angel Ortar, Rütte dl Grncova M,
E. Gracova Serravalle, prov. Gorizia — 8. Kapš Stanko, oplan, Dolenjavas pri Ribnici — 9. Verbič Ivan, želez-ničur, Prescije pri Ljubljani — 10. čopi Marija, Razdrto 14, p. St. Jernej na Dolenjskem.
3« nagrad: »Domoljuba« za celo leto zasloni dobe: 1. Udovič Antonija, Slivice 8, p. Rakek—2. MakoVec Jožefa, vdova po žel. zvan., Tržaška c. 211, p. Vič pri Ljubljani —
3.	Trobec Franc, mlinar, Setnik 13, p. Polhovgradec —
4.	Jerič Anton, ž. v .pok.. Vipncco prov. Gorizia — 5. Grabnar Anton, del., Leonilče, Zaloško c. II, Ljubljana — llrovat Anion, poseslnik. Reber 22. p 2užemberk — 7. Sko-pec Marjona, šivilja, PraproČe 18, p. Polhovgradee —
8.	Krumberger Marija, čuvajnica 21, p. Črnomelj 209 —
9.	Prašnik Viktor, Circhina 116. prov. Gorizia — 10. Cestnik Evgen, mizar, Dragatuš pri Črnomlju — U Vidmar Anton, Begunje pri Cerknici 2 — 12. Klemenfič Viktor, zidar. Dev. Mar. Polje 189 — 13. Repar Ana, Dvor pri Žužemberku 10
—	14. Graf Franc, Rakovnik. Ljubljana — 15. Balkovec
Ianko, krojač. Ziljc, p. Vinica prt Črnomlju — 16. Kragelj ozko, Modreuzza 2, p. S. Lucia d'Isonzo (Gorizia) — 17. Tnr-ič Jože, l'ri I cs j e 3, p. Vel Lašče — 18. Glavan Ivan, orgn-nist, Su«a 3, p. Ig pri Ljubljani — 19. Kovač Franc. Volčje njive 10. p. Mirna — 20. Co/. Ivan. Ljubljana, Ižanska c. 61
—	21. Petrič Anton. Duple 3, p. Vipaeco — 22. Pivk Jožef, posestnik, 2iber.se 32. p. Rovte nad Logatcem — 23. Campa Andrej, posestnik. Jelše 4, p. Mirna peč — 24. Cerk Jerica Rudolf, Borovnica 36 — 25. Zgur Rodolfo, Casigliano 33, p. Sesano (Trieste) — 26. Pclerlin Marija, DolŠčaki 5, n. Rob na Dolenjskem — 27. Reven Franc, mizarski pom., Vrhnika, Idrijska 3 — 28. Pavčič Marija, perica, Litijska c. 74, p. Mo-ste-Ljubljana — 29. Ovca Alojzij, orgonist, Sv. Gregor 6, p. Ortnek — 30. Leskovec Florjan, železniCar, Ljubljana, Sketova ul. 5.
100 nagrad: »Domoljuba« za pol lela zastonj dobe:
1.	Gabrovšek Marjuna, Matena 37, p. Ig pri Ljubljani —
2.	MnlavaSič Pavel čevljar, Butanjcva, Sv. Jošt, p. Vrhnika
—	3. Rijovec Vladimir, Tarnovo della Selva 1, prov. Gorizia — 4. Kokalj Krene, pek poni.. Dev. Mar. v Polju 158
—	5. Ciuha Jakob. Podutik 8, p. Ljubljana VII — 6. Oražem Ana, češnjevek 23, p. Trebnje — 7 Vesel Alojzij, Hrib 87, p I oški polok — 8. Berkovec Slavo, p. Vinica pri Črnomlju 54 — 9. Petaus Ivana, Hrib 6, p. Vrhnika — 10. Medved Janez, slud. theol. Ljubljana, Zrinjskegn e. 9 --11. Macarol Vida, Croce di Tomadio 4, prov. Trieste — 12. Rimerc Marija, Na Klančku 5, p. Moste pri Ljubljani — 13. Plos Anton, posestnik, 2imarice 6, p. Sodražica -14. Nadroh Jože. Višnja gora 33 — 15. L'senik Helena, Dolšaki 3, p. Rob na Dolenjskem — 16. Hrostur Ivanček. ftmihel pri Novem mestu 10 — 17. Pahor Roman, Ljubljana, Pribinova ul. 6 —
18.	Buda Stanislav, Vel. Poljane 23, p. Ortnek --19. Rnžun osipina, Ita Dolili 6, p. Spod. Šiška - 20 Fnbčtč Franc, Dren ovca 11, p. S. Vito, prov. Gorizia - 21. Gazvoda Janez, >>lž 37, p. Stopiče pri Novem mpstu — 22. Kaplan Franc, ------«-iu d.ì.«.ìk«	n Dolenjavas pri Ribnici —
kronog — 27. Vlnhovič Barica, Vinica pri Črnomlju 15 —
28.	Kogoj Majda, Biglia di Ranziano 135, prov. Gorizia —
29.	Bufar Anton, Razdrto 14, p. St. Jernej na Dolenjskem
-	30. Židan Morijo, Ljubljana Vodmatski trg 7 - 31. Kralj Rosnndn, Slivia 9, San. Pelagio, p. Aurtsina, prov. Trieste
-	32. Bezeg Ana. Irča vas 15 p. Smihel nri Novem mestu
-	33. Marinček Anion, DolSčaki 23, p. Rob na Dolenjskem
(Nadaljevanje na zadnji strani.)
Pazi le, da boš s srednjimi 24 pletla luknjičasti vzorček.	w	, .. . , . .
Za ovratnik nasnuieS 85 pentelj in pletes 20 vrst same desne, kakor za rob ostalih delov. Na začetku in koncu vsake vrste pa nasnuješ vsakokrat po eno novo pentljo. Končane dele sešiješ skupaj, nato obkvačkaš okrog vratu z enako volno.	^
Naši veliki mozie
■a..............................................................
Pesnik Anton Umek-Okiški
Umkove pesmi so danes skoraj «isto pozabljene Le ono lepo »Bodi mi zdrava rožica zala e rešil napev: prešla je v pevsko .last našega ljudstva in njena preprosta. ]j" »ka v e-bina, združena z mičnim napevom. jo bo ohranila poznejšim rodovom.
Umek je nekoč zavzemal vidno mesto med U -J • — ' — —	našega
temei ie svoji velikopotezni slovstveni organizaciji o ena najlepših dob slovenske zgoSovme. Sló enstvo se je prebuja b na vseh po<irocj'li. strankarski prepiri še niso vznemirjali rodoljubov in naša kultura je rasla fc iz čiste in nepokvarjene narodne tradicije. Sloga je vladala v ogromni večini narodno prebujenega ljudstva in med maloštevilnim, šele nastajajočim stanom »lov. prosvetnega razumnistva. I a sloga na ni bila puhlo slogaštvo, ki iz mehkužne zelje po mini in udobnosti odklanja vsak upravičen načelen boj. Tu so delovala še zdrava narodna izročila: Slovence je poleg jezika in krvne sorodnosti vezalo tudi več ali manj enotno prepričanje in enotni življenjski nazor. \ prasanja. iz katerih so pozneje Stritar. Jurčič in Kersnik naredili predmete najhujših razprtij, so bila takrat še velika in nedotakljiva nespornost.
V tej dobi je pela Umkova lira. Ni pela dolgo in ni pela mnogo. Umku je bilo usojeno kratko življenje. Rodil se je I. 1838. pri Sv. Ani na Okiču. Po dovršeni gimnaziji v Ljubljani je 1. 1862. vzbudil občo pozornost z lepim govorom, ki ga je imel na zbrane osmošolce in v katerem je sošolce navduševal, naj se temeljito uče materinega jezika. Njegove prve pesmi, ki jih je objavljal v »Zgodnji Danici«, opevajo Mater božjo. Iz ruščine je prevedel mogočno Deržavi-novo pesem »Bog«. Najbolj znani pa sta njegovi obširni pripovedni pesmi »Abuna Soliman«, kjer opeva slovenskeRa misijonarja in raziskovalca afriških pustinj Ignacija Knobleharja, ter »Slovenska blagovestnika«, v katerih je v vezani pesniški besedi podal življenje slovenskih apostolov sv. Cirila in Metoda.
Ko je neumorno marljivi Janežič začel izdajati »Slovenski Glasnik«, je našel v Umku zvestega pomočnika in sodelavca. Umek je pisal za »Glasnike pesmi in povesti.
Umkovo pero se je najraje razpisavalo o naših velikih možeh: pisal je o prol. Globočni-ku, o škofu Wolfti, o škof u Vidmarju, prof. Ma-cunu, Jeranu, Janežiču itd.
Njegove pesmi je dal na svetlo njegov pesniški vodnik in blagi vzgojitelj Anton Janežič.
Od njegovih povesti naj omenimo: »Zakleto mesto« (1858), »Previdnost božja«, »Lazarjeva dvojčka«.
Z Dunaja je marljivo dopisoval v »Danico«. Ko je Janežič ustanovil »Besednik«, lejwsloven časopis za preprosto ljudstvo, je I. 1869. Umek prevzel uredništvo. Pisal je o raznovrstnih zadevali, n. pr. o larnih bralnicah, o katoliških političnih društvih, o slovenskem programu itd.
Umrl je 1. 1871. kot učitelj na celovški gimnaziji — star komaj 33 let.
Po njegovi smrti se je v domovini razdivjal vihar domačih razprtij. Mtadoslovenci so se zaganjali v stare in preizkušene borce, mlajše svetno razumništvo v duhovščino in tako naprej. Leposlovno življenje je postalo prostor za najbolj neleposlovne boje. Vrednost pesnikov se ni določala le po lepoti njihovih |>esnitev, ampak pretežno po pripadnosti k eni ali drugi kulturni ali politični skupini. V takem položaju Lmkova pesem ni naletela na pravo razumevanje. Levstik, za katerega je znano, da je rad pretiraval, je iz Umka norce bril in pri tem ne ravno lepem delu naš leposlovni očak ni ostal osamljen. Pač pa se je Umka toplo spominjal njegov učenec Franc Leveč, poznejši ustanovitelj Ljubljanskega Zvona in za Josipom Marnom naš najboljši književni zgodovinar polpretekle dobe. Levca je namreč za pesnitev navdušil vprav Umek.
Vendar pa Umkovo delo ni našlo dobrohotnega m razumevajočega ocenjevalca, ki bi tJmkii določil zasluženo mesto med slovenskimi liposlovci. In pri tem smo ostali do danes.
lodoba je, da je Umkovo delo, dasi ni tako
n;
A
/ V
Ti
■ ___'B.__3
Invernizio:
Plezaček in Balin sla odšla z mojstrom Petronom v Turin čistit dimnike. Ko sta s. dečka prvi dan ogledovala mesto, ju je „stavila neka gospa in ju povabila naj .P"; deta naslednjega dne v njeno vilo. kjer bosta imeta dovolj dela. Odšla sta dru.o jutro v vilo grofice Ade. kjer Jima je vratar šele na ukaz grofične hčerke Marije dovolil vstopiti.
Marija je vrgla vratarju nejevoljen pogled, ne da bi mu odgovorila: nato se je spet obrnila k dimnikarčkoma in vzkliknila z očarljivim
Sme»Naj le govori. Saj on tukaj čisto nič ne pomeni! Slušati mora mene in mamo, ne da bi smel ugovarjati.«
Marija je že hotela pokazati dečkoma marmorne stopnice, ki so držale k stebrišču, ko je vratar, ves rdeč od jeze zaklicul:
»Grofična Marija, ali ne vidite, kako sta umazanal Vsepovsod bosta zanesla nesnago.«
Deklica je skomizgnila z rameni, ne da bi se bila menila zanj. V tistem trenutku pa se je prikazala neka visoka, bleda mladenka z resnim obrazom, in dejala:
»Grofična, pustite ta dva dečka v kuhinjo. Glejte Jakob, ki ga je opozorila grofica, Je prihaja ponju. Pojdita z njim, dečka. Vi Marija, pa pojdite z menoj.«
»Mama mi je dovolila, da ju bom smela gledati pri delu.«	_ ...
»Mama bržkone ni mislila, da je zdaj učna ura. Pojdite z menoj. Pridite, če me imate radi.«
Zadnji stavek je bil izrečen s tolikšno milino, da se Marija ni več upirala.
Deklica je bila zelo živahna, pravi škratelj-ček, toda imela je žlahtno srce in je silno ljubila bledo gospodično vzgojiteljico.
Ko bi mipnil se ji je pridružila, se ji vrgla okoli vratu, jo poljubila in vzkliknila: »Nikar se ne jezite name.« Medtem je Jakob dobrohotno rekel dimnikarčkoma:
»Pojdita za menoj, sinčka!« Strežaj je imel v nasprotju 7. vratarjem dober in pošten obraz, ki je že takoj prvi hip navdal dečka z zaupanjem in prikujiljivostjo.
Dimnikarčka sta odšla za njim, ne meneč se za vratarja, ki je razburjeno gledal in bliskal z jeznimi očmi. Plezačka pa je medtem obhajala misel, da še svoj živ dan ni videl lepše deklice od te grofične, ki je nedvomno dobra kakor njena mati.
Jakob ju jc povedel skozi velika kristalna vrata za dvorcem, kjer je bilo prostorno dvorišče s stebrovjem, ki je tvorilo vhod v konjske hleve.
Prestopivši se po nekaterih stopnicah, je Jakob odprl vhod na desni, in ko je |>ovcdel dečka skozi več okusno in lično opremljenih soban, je prišel z njima v kabinet, v katerem je zaudarjalo po tohlini.
Bila je mračna soba s preprostim pohištvom, številnimi policami s knjigami in veliko pisalno mizo.
»To ie pisarna rajnega gospodarja,« je dejal služabnik, »in grofica želi dati omesti dimnik, ki že več let ni bil dotaknjen. Pazita, ker ima nedvomno zelo ozko odprtino,«
»Ohl jaz Imm prav gotovo lahko zlezel vanj,« je dejal Plezaček in odložil vrečo na tla. »Svoj čas sem doma ometel tako ozko luknjo, da se niti maček ne bi mogel splaziti skoznjo.« »Prav zares,« je dodal Balin s smehom, »ni-
znamenito kot Levstikovo ali Stritarjevo, vendarle zelo pomembno. Umka je treba šteti med naše najboljše verske pesnike in lahko ga označimo kot nadaljevalca Paglavčevega, Japljeve-ga, Potočnikovega in Zakljevega rodoljubnega
111 n .1 lin 7 n P trn nnoniSlim in.	_______ .
MLAJŠE
(Dalje.)
ti jaz ne bi bil mogel vanjo! Če pa Plezaček zdaj ne bo uspel s svojim delom, bom skočil na streho, moj tovariš pa bo ostal tukuj in pomagala si bova z omelom na žici.«
»fzborno.« je odvrnil Jakob, »medtem p» počakajta, da odstranim mizico in prte, du se ne zamažejo.«	.....
Medtem ko sta dimnikarčka pripravljala * svoje rokodelsko orodje, ie služabnik snel stensko uro in lestence ter i in je položil na pisalno mizo; nato je snel z okovja mizice bogati da-mast, ki je nabran v gube visel vse do tal ia prikrival odprtino dimnika.
Tukaj pa se je Jakob znašel pred neko težavo.	....
Odprtina dimnika je bila zadelana s pisa-nim platnom, napetim na štirikoten okvir; ko je hotel tega odstraniti, je opazil, da je poj platnom nekakšna cinasta plošča, pritrjena z velikimi žeblji.
»Rad bi vedel, kdo ga je tako zamašil! Morda ga je dal zapreti ubogi stari gos|xid,« je opomnil služabnik. »Ali kamin ni bil narejen tako, da bi se moglo v njem kuriti? Saj dobrodušni grof res ni hotel nikoli slišati, da bi zakurili v kaminu!«
Govoril je kakor samemu sebi. Dimnikarčka sta ga radovedno poslušala, n« da bi mu segala v besedo.
»Počakajta trenutek,« je dejal nazadnje, obrnil5i se proti njima. »Grem po klešče iu kladivo, sicer ne bomo opravili ničesar.«
Pustil ju je sama in dečka sta se smejo sjjogledala.
»Kako dober človek!« je vzkliknil Plezaček.
»Prav zares! Nič ni podoben onemu drugemu, ki je postopal z nama kakor z zlikov-ccma.« je odvrnil Balin.
»Toda grofična ga je pošteno zavrnila,« jo živahno dodul Plezaček. »Kako je lepa!«	•
»Če bi bila Grilka tako lepo; oblečena, bi bila še zalša od nje,« je pripomnil Balin.
»Kako prijetno je biti bogat,« je dodal z vzdihom Plezaček, »in živeti v krasni palači, kjer ti strežejo in te časte!«
Balin je skomizgnil z ramenom.
»Jaz pa ne zavidam gospode,« je dejal. »Pantulon mi je večkrat govoril, da bogastvo ne osreči človeka.«
»Kaj pa more vedeti Panlalon, ko pa je bil zmerom ubožec!« je odvrnil Plezaček. »Gotovo ne bi delal kislega obraza, če bi ga postavili v kakšen krasen dvorec in mti ponudili na kupe zlata in dobrih jedi. Okoristil bi se s temi božjimi darovi.«
»šmentu! Saj ni neumen, da bi se branili Toda če ne bi imel drugega dela, ko da bi jedel in gledal nakopičene zaklade, bi od dolgega časa umrl.«
»EhI Gotovo; saj nima nog, ne bi se mogel premikati... Toda za naju bi bilo to vse kaj
'ì'iezuček bi bil še dalje razpravljal, če bi se ne bil prikazal Jakob v spremstvu grofice Ade.
Služabnik je menil, da bi bilo dobro, če bi. preden bi odprl dimnik, stopil k grofici ter jo obvestil.	0
Grofica je občutila lahen nemir, ko je zvedela od služabnika, da je dimnik zamašen.
»Čudno,« je spregovorila, »da je dal J n "i na ta način zapreti dimnik! Morda se je binda bi se mogel kakšen tat priplaziti od tisto strani v njegovo pisarno? Pa saj nikoli ni imel tain nobenih dragocenosti in je puščal vrata vedno odprta!. Samo da je dve leti po najini poroki odločno prepovedal kuriti kamin v lei sobi.«	*
»Spominjam se,« je dejal Jakob. »Bilo ja po rojstvu male grofične. Pred tem pa smo K» morali pol leta kuriti. Večkrat je bilo v g<>; spodovi sobi preveč vroče. Če ga mislite ime» še naprej zaprtega, bora pa dal omesti samo kuhinjske dimnike.«	*



Tonka, mala Robinzonka
(Dalje.)
Tonka je globoko vzdihnila in že se ji Je prikazala debela solza v očeh. Nevšečno si jo je obrisala in si rekla: »Ne, jokala pa že ne bom, iudi Robinzon ni jokal, čeprav )e bil dolga leta sam na svojem otoku.«
Zagledala se je proti morju in Se enkrat irzdihnila. Naio pa ie nejevoljna stresla glavo, poskočila na noge, pomislila in rekla:
«Robinzon si ie napravil koledar takoj, fco je priSel na otok. Tudi iaz ga moram imeti. Bog ve, koliko časa bom morala ži-Veti na tem otoku in brez koledarja ne bom yedela, koliko časa že tu živim. Moram si jpa napraviti.«
Položila si ie prst na čelo in se globoko Zamislila. Potem pa je vesela poskočila in Zaploskala v roke:
»Jo že imam. Tale pesek, ki je ohranil moje včerajSnie sledove, je v varstvu pečine. Ta bo moj koledar. Morje ne seže do sem tudi za časa plime ne. Vsako jutro, ko se bom zbudila, bom zbrisala datum prejSniega dne in zapisala novega. Kar takoj ntoram pričeti.«
in s prstom je zapisala v pesek: Ponedeljek, 23. maio.
\ • Q v
Nato je poiskala v žepu svoj nožič, ki
Je v morski vodi že nekoliko zarjavel, in napisala v skalo nad peskom: »Prišla na olok y nedeljo 22. maie.« Podpisala se ie, dodala, kdaj je bila rojena, in naslov domače hišice Y Sloveniji.



töMmmi


Ko je iskala svoj nožič po žepih, je Tonka naSla Se nekaj: nekaj zrn pšenice in ovsa.
Kar začudila se je, odkod so prišla ta zrnca v njen žep. Pa se je hitro spomnila. Kapitan na ladji jo je nekoč z očetom vodil okrog in jima razkazal tudi zaloge na ladji. Kapitan je bil prijazen mož in je imel Tonko posebno rad, ker ga je spominjala na njegovo deklico doma, ki ie bila prav tako velika kakor Tonka in po kateri mu je bilo vedno dolgčas, kadar je moral biti na morju. Kaj vse so imeli na ladjil Toliko vsakovrstnih živil in pijače in poleg tega še žive ovce, teleta in mnogo, mnogo kokoši.
Ko so Sli mimo njih, je bilo Tonki hudo, ker ni imela ničesar, da bi jim dala zobati. Ko pa so drugega dne zopet obiskali ladijske živali, ji je kapitan nasul polne žepe zrnja, da se bo lahko prikupila svojim novim prijateljicam. No, in nekaj teh zrnc se ii ie zataknilo v žepu in Tonka jih je zdaj opazovala na roki in se smehljala:
»To je domače žito. Ce bi iz njega napravila kruh, bi bil pravi domači kruh.«
Ampak za kruh je teh zrnc vendar premalo.
Bolje bo, če jih poseje. Tonka je pričela Steli svoj zakted: 32 pSeničnih In 10 ovsenih zrnc, pa še 12 riževih zrn.
Posejala jih bo pozneje, zdaj jo čaka toliko drugega dela.
Predvsem mora imeti hišo.
Poskrbeti si mora živež.
In obleko polrebuje. Ta, ki jo ima sedaj na sebi, je vsa raztrgana. Nevihta na inorju io je razcefrala, da bi io bilo kar sram, če bi se morala taka prikazati pred liudmi.
Najprej pride seveda hiša na vrsto. Kam bi jo postavila? V gozd ali na obrežja?
V gozdu bo najbrž bolj sveže, tudi bo tam bolj na varnem, bolj v zavetju.
Začne preiskovati gozd, da bi našla primeren prostor, vendar je rast pregosta, zato mora ostati kar ob robu. Sicer pa je bolj proti sredini zrak vlažen, kar čuti, kako prihaja vlaga iz notranjosti Pa ji tudi ni treba dosti iskati. Prav ob robu raste skupina lepih palm. Njih visoka debla so krasni stebri za njeno novo hiSo. Tla so peščena; nič lepšega si Tonka ne želh
S prstom si zariše meje svoje hiSice v pesek. Tu med temi štirimi palmami bo soba, takoj zraven kuhinja, poleg obednico, pa še za delavnico bo dosti prostora. — S: doma niso imeli toliko prostora. Se za cerkev bo prostora v njeni domačiji, zakaj ta domačija bo pač edina na vsem otoku in mora imeti vse prostore kakor prava naselbina. Brez cerkve pa ni nobene vasi.
Urno se spravi na delo. Težko te, zakaj drugega orodja nima kot svoj žepni nožič. Z njim si nareže nekaj voljnih lijrm in jih ovije okrog palmovih debel, da tak ) razdeli hišne prostore.
(NadallevanJe pri iodnjlü.)
Pokvarjena kupčija
Neki potnik pripoveduje: V Carigradu sem kupoval breskve. Vprašal sem za ceno in ponudil »orbeš kurus« (15 pijastrov). Trgovec je živahno prikimoval in hitel nekaj pripovedovali. Zalo sem mu pomignil, naj mi breskve stehta. On jih je stehtal, jaz sem jih vzel in mu dal 15 pijastrov. Toda zdaj se je trgovec razburil in zahteval še 5 pijastrov« Nisem mu jih maral dati in začela sva se prepirati. On pa mi je kratkomalo vzel bre* skve in moral sem prazen oditi. Seveda sem pošteno zabavljal na tako postopanje. Naj-! prej kima, da je s ceno zadovoljen, nato pa hoče imeti še več. Cigani
Sele pozneje sem zvedel, da v orientu zmajujejo z glavo, če hočejo reči ne in od* kimavajo, če hočejo reči da.
Za mlada risarja
Nariši z eno potezo!
Casar morda ša m vai...
NaSe Številke 1, 2, 3, 4, 5 itd. so izumili Indijci. Arabske jih imenujemo zato, ker so jih Arabci prinesli v Evropo.
Največ mostov ima mesto Beneike V Italiji.
Najgloblia morska točka je v Tihem oceanu, ki leži 9960 m globoko in ki so jo izmC' rili s pomočjo odmeva od morskih lai.
Izraz »krokodilove solze« rabimo takrat, kadar hočemo povedati, da kdo joka brez vzroka. Prihaja pa izraz odtod, ker preta-t kajo krokodili, tako pripovedujejo domačini, solze, kadar požirajo svoje žrtve.
Najmanjše evropsko morje ie Marmar-sko morje md Balkanskim polotokom in Malo Azijo.
Prvo ladjo na parni pogon je zgradil leta 1007. Anglež Fulton.
» Zakaj nosijo gasilci {me pasove?
(•9JBIII ejjp tnjf »a)
Zakaj Je riba nema?
( ispiA foq ed 'opOA pod niJOAOiS Isnijsoj)
Stran 12.
Nadaljevanje i 9. «traai.
Izžrebali reševalci
.DomoljaboTe« acnofrl« aa?radae križaake
_ vi i.wij i»»«, t«>rre±«. mil«. s"»"« rr. p
-	35 kr. ,rl !»•»!	•«- >\ P	~
3» Menca«	K» •	P- T.r/ak - V i.ra«j«
Mart». Tocal f Berts;« pn Ctrl t.a - * Pt-jai-ck pa, a i u 4eri	-r ' m* — V rlo-
Mar.; a, (-«r Po.:;-,j.«« » Omet - M |.,t- Prt 11 P fratrie P" Ljst.ini — »I Lor-jtst ivi»-,.» 1 p >»<• «u pn ».tek« - ti '-"-« ',<"*• >„ , , liiriij*'« U. » i« n U«« — 43 tr»'* j«.»-,,«a »opr i-iiiar. MC.	pn Notea »»:« I» —
M SrtmlU »ra«;a. tj.k.;i«a >11 > 4f»m «' VU- — »5 Cr«w»« i "<;"J ie-«'*. »tt-tek C. p Stm tr» ?n »ikct« — * kt»er Mrko. i. Omam» » C».,« k; » MM. p™« Ir«*« — C tujrt J»nj. Tnaf* r-.ri Ä p »rafalni pn Crtontijn - n Ps*>-:ar Jakob. > >< t« -♦> Hr««n,k Al'/yi. rti kontr dri Iti, l/t&:lM. Gr«-kir/oi «i. t — 5» Perditi J er»* J. Soirtiica M -5: <Jtrern.it bmkl. E»»l Urni-« IV - 51 5<.rel 5.Ì >ttk». Prt »M 53. p V.s,-» pr. Crito.il — 53 Čer » t»-uml Jež*-« V — 54. Eiaidit Fr.«i. Iwiije»/! »• Irti t - 55 per« lun. par.diic« ». p iiMrjeoap -5» B-Äftir Frtfct. Draza»er T. p Brezoaic« pri Lj«blj«ni
—	t«**; , r,	1 C»»« t IW. p. Cbiapotano. pr-/» V.r'M — 5$ Petroròé Jakob, k»«». Pokojii*« 5. f. rot a - ! — M. Parti i Ber it. Soteain U. p S-r«ž« pn v'- = tsrr« — 40 lezbeic Apoioaji«. 7o»ičero
f Moa»e-lj«b'...a — 41 M./ek Frmr. Četic« «I. p. Dol Lojaoe — W. M f J Franc. Lc-*--a 14, p. S idetn-l>obrepoije
—	»5 Sterna Lj.4miia. Spod Slik«. Ala-ierčera 41 — M F.bjaa Frate ksn-i. L**e 14. p Dtor pri žažemberkn
-	45 l.-ir.tr kimi iktd.. Drv mir Polje 52 - 4s. Lete« Iti», st. At» l» p lol pri Rakeka — 4" Jatornik f.'»»'.. Lnie », p Vüejarora-2.ne — w Kokaij Aotn. i.' abliina. po:;t»ài t is-mi — v, Krazeij Anion. l om di c»»i t 45, p s. lnc.a d'ta-vnzo. prot. Gorizia — 76. Jcib Ieri.	w. p Grotsplje — 71 Jttnikir Aiojiii, Gor Priprtje. Vel Giber. p. U Vid pri si^ni — 72- Možek tf»*. faßtet 'Lik. 7or;»k 33 — 73 Ulinir Jinel. cote
p p.tek - "4 jere fri oc, )itor p. Mobrunjt — 75. Btrl Kt1*tl. ljsbljtn«. Vet ni pol 35 — 74 Skol Miri, črno-ute j 3j — 77 S'opir wjl,i. Orehotec 7. p. Kowiojetie» m Krki — Jaki« luna, Podror« 40 p Pre#ni pri Notem tttvt — 75 bermi lote. marjan&e, Ljobljana — » Fria-t-t Fra»^. po*e*nik. gair.ai^e 4. p fikoflpr« - ti. m ,kar Tlt'.'. -'ar: kol ID p. ilabar - Kl balob Ron Boi. dolini. Ce»>a vii t< II. p vit - tn Tr lan Malet i. Sulje 33. p b baie» m Do'evitiem — s4. Utrib Anion, Pokraj. rzrojtti »atod. Se'o Zaiolka ceala 77. p Mo»le — ifl. >'o«e Anton. kmet. Poduboi a. p Mrtfe na Do!eni*ke[n — Pate Rudolf. 'Urteb. Jordan,,,ac lld — 6f7 Jnnkotiž An«, poaeanit«, (wu|nia »a trki — 8". Kulelic jinei. lir«, ••o» dol 7. p 4f \id pri Slifni - Kocmnr Ana. Vilnj« Tt - Vr Mlakar Siltetier. Stbrerlie prot. Gorizia
—	»I z«je« Blalir» Frne*1a, 1 jobljana. Mariboraka ul. 22
—	»2 lladokhn Viko. sf Jernej n« üolenj,k<trn 10 — ♦3 Kajfel Alojzii. Planina 4. p F«r« pri Kofetjn — M i,ruden l»an. Gabrijele, p. Krmelj —»3 7rimii-k Jane«. SelUek II. p P.eranje pri Cerknici - %. Pncibar Alojz, kotai. Mile Laide 31. p. Velike Utfe - V7. Tr.tnik Ciril, dijak, p Treknje na Dolenjikem - »S Hren Jernej. Rud-nik IK. p C očetje _ n e„|, Feliki. 7.,. Krfelj 104, p Det, Ua, , Polj« - 100. Kolktet lotti. poaeMnik. Loka 15. p. Cronroelj
. « ?	'»««olj.b.. z« celo leto ra.lonj dobe:
I r L Ramiak, Izb. p. Roti« pri Loiralc - 2. Jarer Fraoc. Po4mol«ik 22. p. IJobrnnje - V Jn» Franja, ofite-IJI'1, Preloka. p. Vinica pri Cmomljo — 4. Csrl Itana oplice pri Noterà niMti Yt _ 5. tnMerti« ložela. Sodra-lici 147 _ 4. ?itko Jole, Podpei 15. p. PreKrje pri l.jnb-Ijam - 7. Mtklarké Ana. Idreica 13, Caporello, Prot. Go-T .f	f ranMka. Kompolje 7, p. Videm-Dobrepolie
—	» VAoli< Gjnrt, iopaik i« dob. itetmk t pok.. Ljut J«««. V ido,dan,k» c. » - 10 (.ktUj Leo. prerriin. ton-troie Uttl.k. 173 - || g,,c Netk«. kzoj.fet« len«. Brun«
p - ii rijite« Matij«. Moni« s«nt,(o », p ^ipp dMdna pret Gonzi. - Marin« Manin, iol npr«-titelj, br«anice pri Notes metti — 14. Knmariò Janko rMntnik. o »o n j«»nik„ Alojz, Stifnn »4. imeniuc« - 14. Bajt Terezij« Co-mo 10. p. CaporetiJ prot Gorizia - 17. Br«lc Fr.ne, Gor. Kronoto-4. poii« M reter on Iotm* ■&»«<■ _ «(> D,	...... '
Iii
V:
r» i r " r	""	«f» — (soriane Mai-vt
i,,/"1"	'»''■•U. Šp Dr«. Ir:
w r .	l-oil 32. p Vil.j« ,,„, _
b»<«.	freA ^knJ.jo 4 _ » Semola Milk«. Mal-
k rZ""' ""u l~ *	Andrej, tel».
P Mokronor - 31 B«(ar Alojzij, d,„k.
li n' 'j.lrr*" r;n,l*	k-n.t, Vah/na
,r't*" " D^e'lit'» - 33 Ko4ir Joiel, Bud-
kHjeto, p 't Ropert'«« Dolrnj ','"*■ "«-"»'k «"tc. 4. p. R«.
A« - 41	rf! I•'<","•* f ■'""« »« Dolenj.
.t**"4*./*'»?!- *•«•» n Mi ■ ■ ■

Črni gaber
Ifiplu
P» attodnl ceni,
Ponudbe J« »no po,|.tl takoj n. upravo .Domoljuba* pod ttevilko 18152.	1
Nalagajte denar t
solidnem zavodu,
Minici in pitti
IM
Zavod daje posojila pod najugodnejšimi pogoji Posluje ▼ lastni hiii poleg dekliške šolo
Rešitev «ovoletne nagradne križanke
Vodoravao! 3. zid. 5. tam. 7 ribez. 9. petek.
lt omelo. 16. omar«. 17 Ibar. 18. opilek. 72. ovitek. 25. Up». 27 Vid» 29. anali. 30. lui». 34. boben. 35. Aden 37. oder, 39. Veielo novo leto. 44. kolo. 45 n»to. 46. Eliza. 48. peg». 49. kolar. 52. obad. 53. Abel. 55. Mira. 56. 2ar. 57. aro. 59. pila. 60 b»!». 62. teme. 64. ot»va. 65. B»nat. 66. iver. 69. oiat. 70. Nina. 72. B«ra. 73. leta. 74. vila. 76. au. 78. irto. 81. ukor. 84. Ar. 85. tran. 87. Agava. 90. mor». 92. Domoljub. 95. Om»k. 98. Krop». 100. oko. 101. iina. 102. »in. 103. o»U. 104. rek. 105. urar. 106. ona. 107 Razor. 108. tat. 109. t. L 110. car. Ul. Tiv»t
Navpično: 1. Tiber». 2. Natala. 3. zim». 4.delo. 5. tema. 6. mer». 7. robida. 8. zoo. 9. pak. 10. kapel». 12. klas. 13. »el. 14. evo. 15 ribe. 17. Ivona. 19. pav. 20. in. 21. kil», 22. obok. 23. te. 24. eno. 26. anoda. 28. dete. 30. lop». 31. Unec. 32. žoga. 33. Avar. 36. doba. 38. roleta. 40. elita. 41. Ezav. 42. lopa. 43. talar. 44. kobila. 46. Emona. 47. Iran. 50. lina. 51. ratar. 54. be». 56 da. 58. Ob. 61. le«. 62. Sova. 63. Malaka. 67. Verona. 68. rana. 71. Ar-dit. 72. bober. 75. Igor. 77. ura. 78. ča». 79. tona. 80. omot. 81. ujec. 82. kur». 83. Rok. 84. Ama. 86, opat. 88. voz. 89. alo. 90. mir. 91 on. 93. o»t. 94. 1, 1, L %. ». r. 97. kat. 98. kri. 99. rov.
Brzoparilnike. gnoJnlCne črpalke, Gama,
z 10 letno garancijo nudi
Podrial Ciril, Is 147
pn Ljubljani
Kako je v Suhi Krajini
Iz Ambruia pišejo: Kakor povsod, je tudi pri n»» dotti »neg», ki zelo ovira promet. S težavo pridei od vasi do vasL Ljudem primanjkuj« »telje in krme za pratiče, ker je ostala pod »negom. Manjka tudi drv, ker »e nič ne mor« pripeljati zaradi debelega »neg». Dosti »e jih pokori tudi. da »« topi »neg, ker primanjkuj« vod«. Kal in Ambra» imata vodo iz vodovoda. Tudi iz drugih va*i hodijo nekateri » »odi po vodo v Ambru». Ljudje »ed»j vidijo in uživajo kori»t vodovoda. S hvslei-nottjo »e spominjaj« moža, po čigar prizadevanju imajo »uhokranjiki vodovod. — Za predputt so igralci ponovili igro Lumpacij Vagabund. Zapet j« bilo nepritiljenega «meha dovolj. V postu bodo igrali Izgubljenega «ina. — Prav je, da se spomnimo tudi prvih petkov, ki »o poatali pravi župnij-«ki prazniki. L« malo je takih, ki so ostali hladni za to pobo2no«t. Naj »e pridružijo!
Frelikaiea redllnl praftek
..REDIN" za praSUe
Pri m.IIb praillklh poapeitije Rellin praVk hitro rast, krepi konti in Jih varuje raznih bolezni. Vetji pra-KI na »e f-ndo-	_ -doTlu, hitro rettilo In dnbro prebavljnjo. Zailostu'e fe [zavitek «a 1 pramfa ter «tane t zavitek Le. po „n4tl Utnr-. 3 7.»T. po po»ti L. 2?-, 4 zav. pn poätl L. Vf.. Mm, -o zahvalnih p I »em. Pazite: Kavi „"kEÌMN» ae doblnamo 7. tturnjo »liku
drogerija Kane. ljubi,'ana. Židovska ul.1
drlJ?^k, i P» zahlevalte lin,lin pri Vutem trutivcu ali a-h llnriil "i pofttntno. — Nurtifnikl IzTrtaike ln Gortike province morajo puiilnti tlenar vnaprej.
»Domoljub« stane 20 lir za celo leto, za inozemstvo 30 lir. - Dopise in spise »prejema urednštvo »Domoljuba«, naročnino, inseratc in reklamacije pa "Prava »Domoljuba«. — Oglati se zaračunajo po po.ebnem ceniku. _ Telefon uredništvi ia uprave i štev. 40414. - Izdajateli: dr. Oregorij
I ečjak. _ Uredniki Jože Količek. — Za Ljudsko tiskarno: jo že Kramar i t
j tffflf
Najstarejši bolandski konj
V holandski vasi Witmanium je U» dni po. gmil konj, ki je bil že 41 let atar. Do zadnje««
je opravljal svojo dolžnost, seveda je njegov go. Hpodar z njim zelo lepo ravnal, kakor bi bila stara prijatelja. Holandski konji baje tploh do-Sfžejo veliko starost. KočijaSki konji, ki so stari 20 let, tamkaj niso radki. Kajpada je 41 let u konja vendarle nenavadna starost, kakor če bi človek doživel 100 let.
s Razne nesrefe. V Šenčurju pri Kranju se je splaSil kopj posestnika Janeza Preslerja, ki je bil vprežen v sani in je divjal skozi vas. 1'ri tem se je zulelel v posestnika I ranca Samnika in ga hudo poškodoval. V Tržiču so si pri nad-cu polomil i razne kosti zasebnica Marija Slat-nar, Matija Solar in Janez Pleteršek. Vse tri so prepeljali v bolnišnico na Golnik. -—25 letni ključavničar Anton Stolšek iz Maribora se je med delom hudo ponesrečil. Težka traverza mu je padla na desno nogo in mu jo zmečkala. — JO letnemu kovaču Stanislavu Arzenšku je padlo na glavo težko kladivo in mu zadalo hudo rano. — 67 letna Jožefa Kokot iz Maribora je tako nesrečno padla, da. si je zlomila levo roko.
Mati oglasnik
V Domoljubu se zaračunajo mab oglasi po besedah, in sicer plača tisti ki igte »luiba U B.S0 ia beseda; v ženitvenih ozlaaib in dopisih beseda L. 1*— ; v vseh drugih «glasih »lane beseda U 0-80. Vsem oglasom se prišteje še oglasni davek. Na manjši znesek U 7'—, za ženitvene oglase L. H0r-. Redni Domoljubovi naročniki plačajo polovico manj _pri oglasih gospodarskega značaja._
PrHtojMaa ta «ate oglme te piatale aap»].
Figt in brinje
Ima stalno na ulogl po najnižji ceni tvrdka Ivan JelaAln, Ljubljana, Aškerčeva ul. 1.
Isč»m konja
ki ie Imel na nogi Zig St. 148, svetal pram, brea vsakega znaka, lt let atar, mera 156-175 cm. Kdor ml npo-roSt, « kj« se nahaja, dobi lepo nagrado. Bt-tl mora nekje okro» Straituea, Dolenjsko. • Trtntk A.. LanlSče 1», p. Škofljica prt Ljubij!
Kravo s teličkom
prodam. - Vodnikova ccata 62.
Trda drva
èepanlce za kurji vo kupimo nekaj vagonov Naveatl vrsto in kvaliteto. Ponudbe upravi »Domoljuba« pod »Ce-panlce« fit. 1374.
Sena v balah
rabimo nekaj vagonov. Ponudlto sladko, polsladko In kislo pod »Vezano «eno« it. 1371 upravi «Domoljuba«.
Fige, brinje
In arozdlčj« (vamper-le) dobit« zopet prt tvrdkt Fran Pogačnik. Ljubljana, Bletwetaova (Dunajaka) cesta «t -Javna nkladllCa.
Korenjev« seme
konoplje, buòne petk«, «alatno «em« tn vsakovrstna druga «emana kupi vedno po n^-vtijt dnevni cani tvrdka Fran Pocafintk, Ljubljana, Javna «kla-diača. Tyrteva a. It.
Kmeiko deklo
prldDO In poäteno, «taro 30 do 40 let aa k prnaifiem ln vsa druga kmečka deta sprejme takoj graščina Sreber-nlGe pri Nov. mestu. -Plača po dogovoru.
Brinje - istrske
lepo. zdravo imam naprodaj. Ed. Pillar, Vrhnika.
Diesel motor
pripraven za pogon gospodar, strojev, tovarniško nov, ugodno proda Martin Krevol, Novo mesto.