CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Prvi statuti - prve opombe Nič laskavo ni, če v času, ko bi morale vse delovne organizacije statute že^ sprejemati, ugotavlja- mo da večji del statutov občinske komisije sploh niso dobile v pogle/1. Ob^in^ka komisija v Celju je do- slrj obravnavala 22 statutov delov- nih organizacij, čeprav vemo, da je v Celju toliko podjetij, ustanov in zavodov, da gre njihovo število v stotine. Nedvomno so delovne organizaci- je, ki so statute že predložile ob- činski komisiji, vložile veliko truda in premostile veliko težav objektiv- ne narave. Vendar je tudi v teh pr- vih statutih veliko pomanjkljivosti. Naj naštejemo samo nekatere: # Uvod ali temeljni del je v ve- čini primerov slabo obdelan, zlasti pa zagotovitev pravic članov kolek- tiva v samoupravljanju. Cilji gospo- darske organizacije niso povsod ja- sni, prav tako perspektive razvoja, odnosi znotraj organizacije in do družbene skupnosti. # Pomanjkljiv je v večini statu- tov poudarek na vlogi političnih or- ganizacij, če že, potem zelo formal- no. # V statutih je preveč nesklad- nosti med oblikami samoupravlja- nja in organizacijskimi enotami ko- lektiva. Ponekod je to dvoje celo strogo ločeno. 9 Značilno je tudi, da pristojno- sti in pravice samoupravnih orga- nov notranjih organizacijskih enot niso v jasno definirane — ne da se razbrati o čem odločajo in razprav- ljajo. # V majhnih podeijih je značil- no, da poleg zbora delovne skupno- sti predvidevajo še druge samo- upravne organe . # Zelo napačno je, da v mnogih statutih prenašajo določila o not- ranji organizaciji na posebne pra- vilnike, da statuti sploh nimajo os- nov iz katerih bi razvili pravilnike in poslovnike. Isto velja za delitev, ki jo najraje prepuščajo pravilni- kom. # Le malo statutov obravnava sodelovanje, kooperacijo z drugimi podjetji. # Določila o materialnem in fi- nančnem poslovanju so v glavnem povzetek zakonskih doolčil. Manj- kajo primopredaje poslov itd. 0 Kadrovske in socialne službe so prav tako slabo obdelane. Veči- noma deklarirajo razne vrste »skr- bi« in »opravkov«, isto velja za so- cialne zadeve od stanovanj, pre- hrane, zdravstva, pomoči številnim družinam itd. # Pomanjkljivo je obdelano tudi obveščanje v kolektivih v obeh smereh in še vrsta drugih vprašanj, ki bi jih statuti morali vsebovati, ali bolje in konkretneje obravnava- ti. Kar lep zbir opomb k prvim^ dve- ma ducatoma statutov delovnih or- ganizacij v celjski občini, mar ne? CERVAN IN VAllC NA BALKANSKEM KROSU Enega največjih uspehov na ne- deljskem balkanskem krosu v Vr- njački banji so jugoslovanski atleti dosegli z ekipno zmago v članski konkurenci. K temu pomembnemu uspehu sta v nemajhni meri pripo- mogla člana celjskega Kladivarja, Franc Cervan in Simo Važič, ki sta osvojila tretje oziroma četrto mesto. Medtem ko je Cervan za desetkilo- metrsko progo potreboval 30.28.6 minut, so sodniki izmerili Važiču čas 30:59.8 minute. PREDSEDNIK OSS TOVARIŠ CREŠNIK OB V. KONGRESU ZSJ: POGUMNO-PREUDAMO v nedeljo odhaja v Beograd 24 delegatov iz celjskega okraja na V. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Zaprosili smo pred- sednika OSS in delegata tovariša VLADA CREŠNIKA, da nam po- sreduje nekaj misli o nalogah in pomenu V. kongresa. V. kongres Zveze sindikatov Ju- goslavije poteka v času, ko je naša skupnost tako v družbeno-ekonom- skem kot političnem razvoju dosegla uspehe, ki so v polni meri dokazali, da se naši delovni ljudje vedno bolj zavedajo, da je le od njih odvisen lepši jutrišnji dan. Seveda se mo- ramo pri tem zavedati, da tako hi- tri in burni napredek nujtto nosi s seboj razna nasprotja, ki jih je po- trebno razreševati in ki nastajajo tako v materialni bazi kot v idej- nem pogledu. Skorajda bi lahko označili današnjo stopnjo družbe- nega razvoja z vidikov dvoje si glavnih nasprotij, in to nasprotje med teorijo in prakso. Konkretno že sama ustava postavlja človeka — proizvajalca v epicenter vseh druž- benih dogajanj pri nas in na drugi strani praksa, ki se le s težavo otre- sa preteklosti in ki včasih stežka zmaguje zahteve današnjega časa. Ko torej govorimo o V. kongre- su sindikatov Jugoslavije, se mi zdi nujno poudariti, da je naloga prav tega kongresa, da v čim večji meri prispeva k razreševanju tega osnov- nega protislovja. Opravičeno lahko trdimo, da kongresni materiali v polni meri s teh vidikov obravna- vajo naše celotno društveno življe- nje, in to s posebnim poudarkom na višji življenjski standard. Lahko trdim, kar praksa tudi ka- že, da težnje po čimbolj dosledni odvisnosti povečevanja družbenega proizvoda in življenjskega standar- da v preteklosti niso bile v celoti ustvarjene. Če v preteklosti zasle- dujemo ta gibanja, lahko ugotovi- mo precejšnja odstopanja, in to prav iz razlogov, ker je na tem pod- ročju mnogo še nejasnih in neraz- čiščenih vprašanj, kot so na primer: sistem planiranja, mehanizem de- litve dohodka, načini financiranja družbenih dejavnosti, ustvarjanje sredstev komun, dvigovanje cen živ- ljenjskim potrebščinam in končno položaj panog, delovnih organizacij, kakor tudi posameznika, kar vse je imelo za posledico nevsklajenost in težave oziroma kar vse negativno vpliva na samoiniciativnost in nezo-- interesiranost delovnih ljudi. Praksa namreč kaže, da so končni rezultati tako v proizvodnji, živ- ljenjskem standardu in demokrati- zaciji družbenih odnosov toliko bolj- ši, kolikor uspešneje smo zmožni odpravljati deformacije na področ- ju ustvarjanja in delitve dohodka. Menim, da so sindikati s spozna- vanjem prav tega dejstva izluščili še eno bogato izkušnjo, in to, da je še intenzivnejši gospodarski raz- voj in izpopolnjevanje socialističnih družbenih odnosov v največji meri odvisno Od odgovarjajočega dviga Življenjskega standarda delovnih ljudi. Zato mora V. kongres Zveze sin- dikatov Jugoslavije oceniti doseda- njo aktivnost sindikata in dati od- govor na vprašanje, kako čim uspeš- neje in učinkovitejše reševati os- novne probleme našega življenja v interesu delavskega razreda in naše celotne socialistične skupnosti. Bodimo pogumni in borimo se — oboroženi z znanjem — da pozitiv- na teoretična stališča postanejo čim prej stvarnost! VLADO ČRESNIK DELEGATI ZA V. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Petega ko,agresa Zveze sin- dikatov Jugoslavije se bo i in glavne značilnosti. Nadalje bo na tem zIkj- ru s krajšimi vajami prikaziana vr- sta načinov sodo^bnega vojiskovanja, nadalje učinek posameznih novih orožij. Vse bo organizirano tako, da lK>do udeleženci zibora dobili kar najširši pogled o stvareh, ki jih 7>daj diobijo prod oči samo v oCcljski tisk«. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5, poštni predal 152. Telefon 24-23. Tekoči račun: 603-11-1-656. Letna naroč- nina 1000. polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. Y prodaji 20 dim.. OD 16. DO 26. APRILA V roku med 16. in 18. aprilom izdatne pa- davine z močno ohladitvijo, sneg deloma do nižin. Nato nekaj jasnih, sprva hladnih dni. Nekako od 22. aprila dalje nestalno s pogostimi padavinami, vendar bodo tudi prehodar razJAsnitv« pogoiitue. stran 2] CELJSKI TEDNIK St. 15 — 17. aprila 1964 POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR Težko je verjeti, tod& na žalost je res. Suženjstvo še vedno traja. Pro- daja sužnjev, ljudi, ki so takšni kot mi, ki imajo take želje, ki se prav tako veselijo življenja, ljubijo, hre- penijo, je pod Salazarjevim režimom vsakdanja stvar. To se ne dogaja sa- mo v Mozambiku, portugalski kolo- niji — tudi drugje. Toda kar počnejo v tej koloniji je preveč tudi za neka- tere belce in misionarje, ki tam živi- jo. In Salazar je poglavar bogaboje- če dežele ter se rad zateka po pomoč in nasvet k cerkvi. Okoli stotisoč belcev gospodari nad sedem milijoni črncev. Gospodari že 400 let. Prisilno delo (chibalo) je uzakonjeno. Družine razbijajo tako, da matere s silo odženejo na planta- že. Če ne storijo dovolj so bičane in mučene. Otroke šolajo le do 13. leta potem morajo tudi oni na delo. De- kleta bežijo v mesta, in se neredko predajo prostituciji. Moški morajo šest do devet mesecev na leto delati za portugalske lastnike s plačo en funt in 10 šilingov mesečno. Tiste, ki jih ne rabijo, prodajajo v južno Afri- ko in Rodezijo. Samo Južnoafriški uniji prodajo letno 100 tisoč mozam- biških domačinov, Rodeziji pa 50 ti- soč. Vlade obeh držav plačajo za vsakega sužnja 2 funta. Človek je torej blago, prodan je za denar. Jasno je, da tu ne more biti ka- kršnega koli družbenega življenja, odnosov, kulture itd. Zakon prepove- duje sleherni stik med belcem in črncem. Dovoljen je samo odnos go- spodar-suženj. Je tudi zakon, ki za najmanjši sum političnega dela med črnci predvideva strogo, pa celo smrt- no kazen. V zaporih je približno 60 tisoč ljudi, ki so osumljeni, da želijo svobodo v Mozambiku. Za tiste, ki jirh'dokažejo sodelovanje v gibanju, je kazen strahotna: Nalovijo > jih v \ voijpSjca. leieda in jih porhepejo v ] : miorje;^ streljiajo jih v vojašnicah na Portugalskem, itd. Za vse te reči do- bto vedo v ZDA, Angliji, Belgiji, Izr- raelu in Zahodni Nemčiji. Ne storijo pa ničesar, nasprotno podpirajo tako stanje s prodajo orožja, ki trosi smrt med domačini. Človek se nehote vpraša, čemu vse novo številne konference, čemu toliko lepih besed, če pa ljudje ne morejo preprečiti takih strahot, ki spadajo v srednji vek in v obdobje fašizma. Marsikdo se je vprašal, zakaj je naš predstavnik Josip Djerdja dal ostav- ko na položaj člana komisije pri OZN, ki rešuje problem Aportheida. Odgovor je jasen. Tovariš Djerdja je zbiral podatke o življenju in dogod- kih v kolonialnih sistemih 18 let. Že- lel je stvari pošteno rešiti, pa so mu to onemogočili. Če je hotel ostati čist, je bilo edino kar je lahko storil — slovo. Jugoslavija ni in ne bo ni- koli podpirala zločine, množična zve- rinstva in podobno. To je Jopis Djer- dja v svojem pismu U Tantu pove- dal, ko je zapustil komisijo. Vprašujenio se, kako morejo pred- stavniki civiliziranih narodov, ki so- delujejo zaradi dobička pri tako umazanih zadevah, mirno sedeti v klopeh in razpravljati o tem, kako naj bi hiša izgledala v prvem nad- stropju, ko pa vedo, da je temelj gnil in krvav. Take stvari se dogajajo v Jjižni Afriki. Dogajajo se v Latinski Ame- riki in v južnih državah ZDA. Tudi Azija ni brez teh pojavov, ki pošte- Ttega človeka silijo, da zardeva od sramu. Živimo v 20. stoletju, v času ogromnih tehničnih dosežkov. Govo- rimo o humanizmu, o civilizaciji, o kruhu, ki ga naj bo dovolj za vse. Svet prireja obetajoče konference, 20 milijonov ljudi pa še vedno živi pod orožjem in 100 milijonov jih dela za oborožitev. Kakšna so nasprotja besed in dejanj. Šele takrat, ko bo človek v pravem pomenu besede izvor vse- ga, ko bo v vsaki deželi načrtovanje izhajalo iz potreb za človeka, šele takrat bomo lahko z optimizmom gle- dali na bodočnost našega planeta. Do takrat pa ne smemo zamuditi nobene priložnosti, da ljudem in svetu pove- mo resnico in kažemo pot do bolj humanih človeških odnosov. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OKRAJNEGA ODBORA SZDL CELJE v STATUTIH POUDARIMO pomenlkrajevne skupnosti Na zadnji seji izvršnega odbora okrajnega odbora c>ociau-^ stične zveze Celje so obravnavali obsežno analizo o minulih z&o-l rih volivcev. V zvezi s tem so člani izvršnega odbora pregledali^ tudi dosedanje ustanavljanje krajevnih skupnosti, ki ponekod neg poteka najbolje. fUStSSŠIti^L: v Minuli zbori volivcev, kjer so ob- čani razpravljali o družbenih planih in proračunih komun, so — po splošni oceni — uspeli veliko bolje kot v preteklih letih. Bilo pa je se- veda še precej pomanjkljivosti. To velja za kronično pomanjkanje časa v pripravah na zbore volivcev, za pomanjkljivo posredovanje predlo- ženega gradiva, za pomanjkljivo ob- veščanje itd. Vse to se je kasneje odrazilo tako na udeležbi kot tudi na kvaliteti razprav občanov. Prav nič ni na primer razveseljiv poda- tek, da se je zborov občanov od skupnega števila • 183.024 udeležilo samo 11,2 odstotka ali 20.650 obča- nov. Zanimivo pa je, da so zbori ob- čanov na vasi mnogo bolje uspeli kot oni v mestnih središčih. Verjet- no se je to zgodilo zato, ker je na vasi zbor občanov pravzaprav edina oblika, kjer lahko prebivalci povedo svoje mnenje o določenem proble- mu. Vse to torej narekuje, da je treba zbore volivcev temeljiteje priprav- ljati. Več pozornosti je treba posve- titi tudi izbiri oblike vplivanja ob- čanov na politiko komune. Ni ved- no zbor volivcev najprimernejši — upoštevati je treba tudi referendum, pa množične sestanke itd. In še ne- kaj: praksa je pokazala, da so do- slej najbolje uspeli tisti zbori, ki so bili sklicani na iniciativo občanov samih. Zato bi bilo prav, če bi te pobude skrbneje razvijali. Nedvomno ni slučaj, da na zborih volivcev, kjer občani celjskega okra- ja te dni razpravljajo o občinskih statutih, največ govorijo o vlogi in ustanavljanju krajevnih skupnosti. V zvezi s tem je namreč še veli- ko nejasnosti. Predvsem se je med vsemi nami še premalo utrdilo spo- znanje, da je krajevna skupnost ena neposrednih oblik samoupravljanja občanov in da je torej njeno delo v glavnem odvisno od iniciative obča- nov samih. Bilo bi prav, da bi že sedanji zbori volivcev dodobra do- ločili vlogo krajevne skupnosti, kaj- ti to je nedvomno osnova za pospe- šeno sestavljanje statutov krajevnih skupnosti. To delo namreč prepo- časi rjapreduje. -ij OB ROBU Nad pričakovanji RAZPRAVA O OBČINSKEM STATUTU NA DOLGEM POLJU V CELJU Ko smo pred štirinajstimi dnevi kot posebno številko za celjsko občino ob- javili osnutek občinskega statuta, so mnogi bili mnenja, da je bil to »vstran vržen denar«, češ, kaj pa lahko priča- kujemo od razprav na terenu. Take dvome so dobesedno potolkli nekateri zbori občanov v celjski ob- čini. Naj se omejimo samo na zbor, ki je bil v ponedeljek na Dolgem polju. Potem ko je podpredsednica občin- ske skupščine tov. Slava FALETIC od. govorila na vprašanja, ki so jih obča- ni postavili na prejšnjem zboru, je to- variš A. Hrašovec pojasnil glavne značilnosti občinskega statuta. Njego- vi razlagi je sledila živahna razprava, daleč živahnejša kot bi pričakovali. Predvsem so se oglašali borci NOV, ki se niso strinjali, da osnutek statuta ni dopolnjen z njihovimi prejšnjimi pripombami, ki jih je posredovalo predsedstvo občinskega združenja. Za- to so ponovno zahtevali, da" je treba zadeve borcev posebej nagJasiti in jih obravnavati v členih, ki določene za- deve obravnavajo, kot; stanovanja, štipendiranje, zaposlitev, izobraževa- nje, socialna pomoč* itd., ne pa da so vse stiščali v en člen in sicer pod so- cialno varstvo. Zelo pomembna pripomba je bila ti- sta, da je treba »Slandrov sklad« vklju- čiti v statut, ker je to stalna oblika nagrajevanja vrhunskih dosežkov na področju znanosti, kulture, gospodar- stva itd. Nič manj pomembna ni pripomba, da bi stalna kulturna manifestacija, ki Celje afirmira v jugoslovanskem in mednarodnem merilu — mladinski pevski festival — morala najti mesto tudi v statutu. Občani so imeli še več drobnih pri- pomb. Med drugim niso bili zadovolj- ni z formulacijami o »skrbi«, »prizade- vanjih«, »podpiranjih«, ki nimajo ma- terialne podlage in jim zato grozi nenehno odrivanje na »stranski tir«. Skratka je bil zbor bolj živahen kot so mnogi pričakovali in kot kaže, bi bila razprava še plodnejša, če bi os- nutek statuta prišel med ljudi že prej, ne šele tik pred sprejemom. Kr. VEC OBČASNIH DELOVNIH AKCIJ Terenski in šolslti mladinski aktivi v šmar- ski občini bodo letos izvršili preko 8000 de- lovnih ur prostovoljnega dela pri urejevanju in izgradnji športnih objektov ter igrišč v občasnih akcijah. Več mladincev pa bo so- delovalo v zvezni akcijf pri izgradnji Jadran- ske magistrate. C. BRIGADIRSKI VEČER Komisija za delovne akcije pri Občinskem komiteju zveze mladine v Šmarju pri Jelšah, je v sklopu praznovanja brigadirskega dne in delovnih akcij organizarala priprave za brigadirski večer. Večer bo obsegal več iz- sečkov Iz brigadirskega življenja ter recita- cijsklh In pevskih točk. A. Red, čistoča J [varnost Nekdo je v nekem našem časopisu napisal: »NE LE- PA, AMPAK RENTABILNA TOVARNA«. Verjetno bi bi-! lo boljše »LEPA IN REN-I TABILNA TOVARNA« saj smo v novem času, kjer skoraj ni moč zahtevati sa- mo rentabilnosti brez le- pote — brez reda in čisto- če. Morda bo nekdo dejal, da pri nas res ne bi bila potrebna akcija, ki bi nam pomagala odpravljati po- manjkljivosti glede reda in čistoče. Tako bi bilo prav, če nam ne bi zelo realna praksa in dejansko stanje tega resno narekovala. Pomanjkanje osnovnih komunikacijskih poti in prehodov v tovarnah in sla- bo vzdrževanje le-teh je že marsikje pustilo svoje po- sledice, neurejenost dvoriš- ča, skladišč in delavnic je ponekod izredno kritično še posebej zaradi tega, ker postaja tako stanje že na- vada, ki se prenaša od ene- ga na drugega. Delovna mesta so založe- na, podi so slabi, neureje- no je orodje, neočiščeni so stari in večkrat zelo zane- marjeni novi stroji, ki sta- nejo težke milijone. Okenska stekla in svetilna telesa ponekod že dolge mesece niso bila očiščena, neurejena in nečista so osebna zaščitna sredstva, precejšnje pomanjkljivosti so v sanitarnih pro- storih in na sanitarnih napravah, mnogokje visijo po stenah umazani in raztrgani stari plakati in napisi, skratka stanje kakršnega si nihče izmed nas ne želi in ne bi smel že- leti, ker to tudi ni kulturno. Ni namen te akcije, ki bo trajala 10 dni, da nekaj začne in konča in da zajame le nekoga in le nekaj go- spodarskih in drugih organizacij — delavnic in delovnih mest ter delov- nih kolektivov — namen je, da zač- nemo — uredimo in nadaljujemo s tem delom povsod in stalno tako, da bosta red in čistoča postala naša navada pri vsakem delu in še pose- bej, na delovnem mestu. Gospodarske in druge organizaci- je naj bi ustvarjale kultuni am- bieijt na delovnem mestu, primerno naj bi opremile delovne prostore, uporabljale naj bi estetske kriterije in stalno izpopolnjevale smisel za snago in red. S takim našim delom, z nenehno skrbjo za snago in red, ki ne zahte- vata posameznih in velikih finanč- nih in materialnih sredstev, bomo gotovo dosegli tudi zmanjšanje po- škodb pri delu in zmanjšanje drugih posledic. Torej tudi ta akcija za nas — za našega delovnega človeka. In končno: dočakajmo PRVO- MAJSKE PRAZNIKE Z UREJENI- MI IN ČISTIMI TOVARNAMI, DE- LAVNICAMI, URADI, ZAVODI IN DELOVNIMI MESTI, PRVI MAJ NAJ BO CIM LEPŠI IN MI Z NJIM. Mladini več turistične vzgoje Pred nedavnim je izvršni odbor po- čitniške zveze v šmarski občini orga- niziral dvodnevni seminar za vodstva družin počitniške zveze, ki je bil v Velenju. Seminaristi so se seznanili predvsem s cilji in delom zveze. Večji del raz- prav so namenili propagandno-organi- zacijskemu delu ter izvedbi raznih akcij, kot so izleti, popotovanja, eks- kurzije in letovanja. Med razpravo so dali poseben poudarek turistični vzgo- ji mladih; tem vprašanjem so prilago- dili tudi svoj delovni program. Navzlic temu, da je bil v Šmarju pri Jelšah šele letos ustanovljen občinski izvršni odbor, ima že širok program organizacije izletov, predavanj, ki se bodo vršila skupno s Turističnim dru- štvom. V času seminarja, so bili v velenj- skem domu počitniške zveze v gosteh zagrebški ferijalci, za katere so semi- naristi pripravili prijeten spoznavni večer. P. k. SEMINAR ZA MLADE PROIZVAJALCE Delavska univerza je v Šmarju pri Jelšah organizirala več krajših seminarjev za mlade proizvajalce. Na teh seminarjih so se mladi proizvajalci seznanjali z raznimi ekonomski- mi in političnimi problemi. B. PRIPRAVE ZA PROSLAVO PRVEGA MAJA Pred nedavnim so v Bistrici ob Sotli na razširjeni seji krajevnega odbora SZDL in predstavnikov družbenih in političnih organi- zacij sprejeli program za praznovanje 1. maja, praznika dela. Centralna proslava bo v Bistrici ob Sotli. Na predvečer prvega maja bo velika baklada ter manifestacija agrotehničnih strojev ter naprav. V sklopu prcunovanj bo tudi več kulturnih prireditev In programov. Priredili bodo tudi oddajo »Pokaži kaj znaš«, katere izkupiček bodo vložili v opremo klubske sobe. O. Vranski gasilci - delavni Na Vranskem že dlje časa izredno uspešno dela prostovoljno gasilsko društvo. To pa'nedvomno ni slučaj; člani tega društva namreč trdo delajo. 2e lani so se odločili, da bodo vso skrb posvetili preventivi. Zato so pri- redili nekaj gasilskih sestankov prav na sedežih gasilskih trojk v posamez- nih naseljih in v samem trgu. Razprav- ljali so predvsem o varnostnih ukre- pih. Odlično je bilo tudi sodelovanje s šolo. Pionirska gasilska desetiTia je na občinskem tekmovanju v Žalcu za- sedla celo prvo mesto, na 9krajnem tekmovanju v Sevnici pa drugo. Društvo je finančno podprlo tudi občane naselja Manta, ki so si z last- nimi sredstvi postavili svoj hidrant. Pravijo pa, da bi bilo delo Vranske- ga prostovoljnega gasilskega društva še veliko boljše, če bi ga podprle tudi ostale družbene in politične organiza- cije. To bi bilo še tembolj prav zato, ker sodi gasilsko društvo med najbolj delovna društva na Vranskem. M. C. LITERARNI NASTOP V LOKI PRI ZIDANEM MOSTU Preteklo nedeljo so v klubu pro- svetnega društva »Primož Trubar« v Loki pri Zidanem mostu priredili literarni večer, na katerem so brali svoja dela Franjo Roš, Stane Ter- čak in Dane Debič. Goste je pozdra- vil tajnik prosvetnega društva Sko- čir, v imenu mladine pa učenka Sil- va. Kot prvi je nastopil Dane Debič, ki je prebral odlomek iz romana Brez milosti, nato je Stane Terčak prebral odlomek iz Glažute, Franjo Roš pa svoje pesmi Ob 20. obletnici Kajuhove smrti ter Vnučke za naj- jnlajše. Za nastop je vladalo veliko zani- manje in občinstvo je izvajalce na- gradilo z burnim aplavzom. S. S. Šmarski občani in prostovoljno delo V šmarski občini so že sestavili ob- sežen program prostovoljnih delovnih akcij. Tako nameravajo graditi celo vrsto objektov — na primer adapta- cija šol, gradnja klubskih prostorov, cest, mostov, vodnjakov in podobno. Komisija za delovne akcije pri občin- skem odboru Socialistične zveze zato- rej meni, da je krajevnim organizaci- jam nujno potrebna strokovna pomoč. Med največje objekte, ki jih bodo občani gradili, sodijo šola v Kozjem, prosvetna dvorana na Bučah, cesta Virštanj^—^Buče, klub v Kristan vrhu in Podplatu itd. NI SLABO — Počakajte, tovariši. Preden sprejmemo in potrdimo statut, moramo vsaj deset sekund te- meljito premisliti! — Karikalura: B. Katic *t. 15 — 17. aprila 1964 CELJSKI TEDNIK Stnai 5i GOVORIJO DELEGATI V. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE — GOVORIJO DELEGATI V. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE OBILO USPEHOV TOVARIŠIiBEEGATI v PONEDELJEK SE BO V BEOGRADU ZACEL V. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE. ČLANSTVO ZVEZE SINDIKATOV IZ CELJ- SKEGA OKRAJA BO NA KONGRESU ZASTOPALO 24 DELEGATOV. 2AL NAM NI BILO MOGOČE Z INTERVJUJI PREDSTAVITI VSEH DELEGATOV IZ NAŠEGA OKRAJA. OMEJITI SMO SE MORALI SAMO NA RAZGOVO- RE Z NEKATERIMI IZMED NJIH. NA TEJ STRANI, KI JO POSVEČAMO V. KONGRESU ZSJ, BODO NASI BRALCI DOBILI VPOGLED SAMO V NE- KATERf VSEBINSKE IN PROBLEMSKE TEME, KI JIH BODO NA V. KON- GRESU TEMELJITO OBRAVNAVALI IN JIM POISKALI SMER TER OBLI- KO REŠEVANJA. DELEGATOM CEUSKEGA OKRAJA ŽELIMO SRECNO POT, PRED- VSEM USPEHOV POLNO DELO -NA V. KONGRESU ZSJ V BEOGRADU. Tovariš Ivan Cokan je iz obsežne- ga gradiva za kongres in iz predkon- gresne razprave v celjski občini iz- bral za naš razgovor nekaj proble- mov formiranja sredstev v komuni. »Ker velja za komuno načelo, da je višina sredstev odvisna od gospo- darskega potenciala v komuni in pa od gibanja produktivnosti dela, je komuna zainteresirana razvijati predvsem gospodarske dejavnosti, ki imajo najboljše pogoje za razvoj in ustvarjanje, hkrati pa ustvariti take delovne pogoje, ki bodo omo- gočili vsestranski dvig produktivno- sti dela. »Menim,« je dejal tovariš Cokan, »da so načela o formiranju sredstev komune — kot jih predvidevata kongresni material in prejlosnutek osnovnega zakona o formiranju do- hodka — vsekakor veliko boljša kot sedanji sistem, toda šd vedno ostaja nekaj problemov neobdelanih. Na primer: predosnutek zakona o for- Beograd bo slovesno sprejel delegate V. kongresa ZSJ IVAN COKAN KJE DOBITI MANJKAJOČA SREDSTVA miranju dohodka sicer predvideva samostojnost vsake družbeno-poli- tične skupnosti pri določanju višine dohodkov, zelo nejasno pa govori o postopku glede določevanja stopenj prispevkov in davkov. Vidite, jaz pa mislim, da bi morala biti misel o formiranju sredstev v komuni zelo jasno izražena. To pa zato, da bi ko- mune že zdaj videle, kakšen bo nji- hov materialni položaj delitve po delu. že dosedanji sistem formiranja sredstev komune je marsikdaj zado- ščal komaj za kritje najnujnejših potreb. Z razvojem komunalnega si- stema in samoupravljanja sploh, pa so komune močno pridobivale na pomenu — spreminjala se je njiho- va vloga v mehanizmu samouprave. Ta nov,j položaj je seveda terjal mnogo večja materialna sredstva, sistem delitve skupnih dohodkov pa je ostal v bistvu nespremenjen. Celjska komuna je v letu 1960 par- ticipirala pri skupnih dohodkih s 36 odstotki — kaj je pomenilo 82 odstotkov vseh proračunskih sred- stev. Toda že naslednje leto je bila udeležba pri skupnih dohodkih zmanjšana na 33 odstotkov, kar je seveda vplivalo na razmerje med skupnimi in posebnimi dohodki, ki so znašali že 75:25 odstotkov v ko- rist posebnih dohodkov. Ta položaj pa se je iz leta v leto še slabšal, tako da je danes razmerje že 50:50. Posledica vsega tega je seveda bi- la, da je 'komuna izkoristila vse možnosti za nadomestilo manjkajo- čih sredstev. Skoraj povsod je pred- pisovala maksimalne stopnje občin- skega prometnega davka od malo- prodaje, dopolnilnega proračunske- ga prispevka, občinske doklade itd., s čimer pa je bil včasih odločno pri- zadet standard občanov. Letošnja sredstva od skupnih do- hodkov komune — 28 pdstotkov — bodo zadoščala komaj za stroške državne^ uprave, sodstva in šolstva. Vse ostale obveznosti komune — od zdravstva, socialnega varstva pa do kulture, bo treba kriti iz posebnih dohodkov, ki so v komuni dosegli 50 odstotkov skupnih dohodkov. Resno se torej vprašujemo, od kod naj komuna dobi mankajoča sred- stva za vse tiste naloge, ki jih že po ustavi mora opravljati.« LADO ZAKOSEK Rešitev materialnega položaja šolstva JE V POGODBENIH ODNOSIH Med dclogiati V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije je tudi Lado ZAKOSEK iz Velenja. Naprosili smo ga. da bi nam v zvezi s prosveto. o kateri bodo na kongresu tndi raz- pravljali, pojasnil njene trenutno najlK>lj aktuailne probleme. Ti so predvsem v luna nci ran ju. Temeljni zakon o financirajij u šol določa tudi prehod naigrajevanja prosvetnih delavcev od proračunsko admiinistrativnega načina k sistemu delitve po delu. Neposredna delitev dohiodika pomeni hkrati svobo-dni razvoj šol; šola v novih pogojih ne more in ne sme biti več proračun- sko breme občini, amipak naisitopa v d.Tuižbi in nasproti družbi kot po- vse>ni enakovreden faktor, ki ima z ustanoviteljem čedalje mainj admi- nistrativne lin vsak dan bolj pogod- bene odnose. S tem. da kolektiv deli z,no.traj svoje delovne organizacije svoj do- hodek, se sprošča pobuda in ustvar- jalnost kolciktiva in individuuma v tem kolektivu. To velja za v.se d.ruz- bene dejavnosti. Danes smo pravza- prav šele na začetku poti in nima- mo — spričo izkušenj iz preteklih let — nobenih iluzij, da bo čez noč vse bolje in dobro. Destimulirano pedagoško delo ob asociaciji z go- spodarstvom ima nedvomno svoj od- raz tuidi na nivo učno-vzgojnih U'Sii>eh<)v, in kor traja to stanje že več let, so poslodiice občutne. Os'(^hn'0 sem prepričan, da je kon- struktivna rešitev materialnega po- ložaja šolstva — vzporedno pa tudi osebnih dohodkov prosvetniih de- lavcev — le v solidnih pogodbenih odnosih med izvajalcem in investi- torjem (oprostite, da grem na poso- do v gospodarstvo). Praktično ni no- benih ovir, da bi korigirali doseda- nje nenormalne otlnose med skla- dom in šolo. Usluge, ki jih daje šola družbi, morajo biti ovrednotene z istimi merili in ob isli ekonomski zakonitosti kot vse dobrine, ki jih družba potrebuje in tako ali druga- če absorbira. Vprašanje rasti in ne nazadnje kvalitete dela učnovzgojnih insiti- tuicij ne smemo več prepuščati sub- jektivnim odločitvam ali morda bi- rokratskim tendencam posamezni- kov, ker sta vzgoja in izobraževanje vse jugoslovanski proces in ne zgolj problem, ki ga lahko ponižujemo na raven razvite ali nerazvite občine. To načelo se mora uveljaviti tudi pri delitvi narodnega dohodka od občine navzgor. Na kongres odhajam s preprioa- njem, dia se bo pogumno in zvesto lotil tudi številnih problemov s pod- ročja družbenih dejavnosti in da Siprejeta stališča ob stiku s prakso ine bodo ostala zigolj lepo napisana idekla racija. IGOR PONIKVAR Interes bo gotovo večji CE BO MATERIALNI POLOŽAJ V DRUŽBENIH SLUŽBAH ODVISEN OD GOSPODARSKIH USPEHOV IN PROIZVODNOSTI V KOMUNI Delegatu na V. konigresu ZSJ in članu predsedstva OSS tovarišu Igorju PONIKVAR JU smo zastavili tri vprašanja, ki zadevajo delitev na področju družbenih dejavnosti: — Kakšne so družbenopolitične in ekonom- ske prednosti sistemu, po katerem naj bi bil materialni položaj družbenih dejavnosti odvisen od rezultatov produktivnosti, od gospodarskih uspehov v komuni? Ce bo materiaihiii poloižaj družbe- nih služlb odvisen od mase osebnih dohodkov iin skladov v gospodarskih organizacijah, le-ta pa od produk- tivnosti v delovnih kolektivih, bo interes vseh zaposlenih v družbenih službah povečal prizadevanja in za- vestno aikcijo za pomoč delovnim Ijiudem v gospodarstvu pri njiJiovih naporih za povečanje produktivno- sti dela. — Kako bi se taka teza praktično odra- žala v delu posameznih dejavnosti družbenih služb? Zdravstveni delavci bodo zainte- resirani, da ibi bilo zdiravstveno sta- nje prebivalstva čim boljše. To pa je ed(!n od osnovnih pogojev za uspcvšno delo v gospodarskih organi- zacijaih in na drugih področjih druž- bene aktivnosti. 'Osebni materialni interes bo vzpodibujal zdravstvene delavce 'k takim preventivnipi ukre- pom, da bo čim manj obolelosti, čim manj izostankov od dela, ki močno vplivajo na padce proizvodnje in znižanje družbenega proizvoda v komuni. Hkrati pa bo interes večji tudi za hitrejše in učinkovitejše zdravljenje obolelih. Tak sistem pa bo stimuliiral tudi prizadevanja pri proučevanju in prciprečevanju po- klicnih obolelosti. Prosvetne delavce 'bo taik sistem vzipoidlbujal k vziklajevanju učnih načrtov in celotne politike izobraže- vanja potrebam gospodarstva, hkra- ti pa k izobraževanju lastnih kadro-v za tako velike in zahtevne naloge. K Ulit ur ni delavci ibodo gotovo za- jnteresirani, ida s svojo aktivnostjc dvigajo splošno kulturno raven de- lovnih ljudi. S tem bodo dO prinašal i k kitrejšemu izoibliikovanju osebno- sti proizvajalca — ustvarjalca. Tak vpili v bo imel hvaležjne posledice ta- ko v medsebojnih odnosih kot pri proizvodnji, pri krepitvi proizva- jalnih sil. V državni upravi bodo zaposleni svoje delo še bolj usmerili v koris*t in za potrebe proizvodnje. Gotovo jim ne ibo v korist, če bodo delovni ljudje zgubljali čas s čakainjem v pisarnah in zanesljivo bo intere? delavcev v upravi, da bodo podaitki in analize, ki jih potrebuje gospo- darstvo, kar se da Mtro in brezhibne izdelane. — Kaj pa gospodarske organizacije? Gospodarstvo iIk) prav tako stre- melo, (da bi družbenie shižbe imele čim 'boljše pogoje za delo. da ibi čim bolje opravile svojo dolžnost. Od tega, kaiko funkcionirajo družbene službe, so odvisini: obseg in kvalite- ta zdravljenja, kvaliteta šolstva in drugih Oiblilk izobraževanja itd. Brez dvoma je v interesu gospodarskih organizacij, da družbenim službam omogoči j o hitro, boljše in pbsežnej- še izvrševanje nalog. Zaradi zvišanja cen elektrike - dražja prehrana? V vašem listu ste objavili v član- ku »Zaradi zvišanja cen elektrike — dražja prehrana«, da je v samo- postrežni restavraciji v Gaberju zvi- šana cena posameznim obrokom za okrog trideset dinarjev, ker mora restavracija od letošnjega januarja dalje plačevati kilovatno uro elek- tričnega toka po 25 din. S 1. januarjem 1964 je začela ve- ljati v Sloveniji nova tarifa za pro- dajo električne energije. Bistvena novost novih prodajnih cen za elek- trično energijo je diferencirana ce- na po sezonah, in sicer 4 mesece višje sezone in 8 mesecev nižje se- zone na leto. Poleg te spremembe se je tudi podaljšal čas manjše (noč- ne) tarife od prejšnjih 8 ur na se- danjih 12 ur dnevno. Vse te spre- membe, ki jih je narekovala ener- getska situacija v elektrogospodar- stvu Jugoslavije, so prirejene tako, da stimulirajo potrošnika, če trosi električno energijo v času, ko je ugodnejše elektroenergetsko stanje. Nove tarife v povprečju niso višje od dosedanjih, so pa za potrošnika ugodnejše, ker mu dajejo možnost, da se po lastni presoji x>>i'ilQ^aja času potrošnje, ko je ta za njega bolj ekonomična. Ko samopostrežna restavracija v Gaberju navaja v omenjenem član- ku, da sedaj plačuje električno energijo po 25 din za kWh, molči pa o nižji Cjeni v nižji sezoni, o nižji ceni in podaljšanem času manjše tarife in o manjšem prispevku za najeto moč (kW), dela to z name- nom, da tendenciozno opraviči povi- šanje cen svojim storitvam. Da bodo prizadeti potrošniki in javnost popolnoma seznanjeni, na- vajamo povprečno ceno za električ- no energijo, ki jo je Samojjostrežna restavracija v Gaberju plačala v le- lu 1965, in povprečno ceno, ki jo bo po sedanjem režimu odjema plačala v letu 1964. Ta restavracija je v le- tu 1965 plačala povprečno za kWh 14,20 din. V letu 1964 pa bo — ob upoštevanju odjema v januarju, fe- bruarju in marcu ter računajoč, da bo tak režim odjema nadaljevala tudi v naslednjih mesecih — dosegla povprečno ceno za kWh 15,80 din. Iz teh podatkov je razvidno, da je opravičevanje zvišanja cen injihovtim storitvam kar se tiče :»iK>dražitve«; električne emergije, brez vsake osnove. Eelektro Celje konzuumi oddelek RAFKO 2AGAR INSTRUMENTI DELITVE TERJAJO KOREKTURO Na našo prošnjo se je s svojim prispevkom na tej strani oglasil tudi delegat in predsednik občinskega sindikalnega sveta iz Velenja: Poseben problem, katerega bo na- čel kongres Zveze sindikatov Jugosla- vije, je vprašanje materialnega polo- žaja, v katerega so zašle naše komu- ne v zadnjem obdobju. Na občine prehajajo iz dneva v dan vedno več- je in odgovornejše naloge. Karakteri- stično je, da se vzporedno s tem raz- meroma počasi povečujejo njihova sredstva za splošno potrošnjo. S se- danjo materialno osnovo, s katero raz- polagajo komune, se ni mogoče sme- leje vključiti v zadovoljevanje in ures- ničevanje potreb, ki se porajajo na posameznih področjih, kot je šolstvo, zdravstvo, kultura in razne komunal- ne potrebe. V tezah za kongres je iz- ražena misel, ki izhaja tudi iz naše ustave; misel o principu delitve po de- lu, ki naj bi bil tudi osnovno načelo in merilo za formiranje sredstev, s ka- terimi bi razpolagale družbeno-poli- tične skupnosti. Za komuno velja načelo, da je viši- na sredstev odvisna od gospodarske- ga potenciala komune in gibanja pro- duktivnosti dela vseh zaposlenih na področju komune. Omenjeno načelo za formiranje sredstev komune je vse- kakor velik korak naprej. Kljub temu pa smatram, da bi bilo treba le posve- titi določeno pozornost financiranju družbeno-političnih skupnosti, zlasti pa tistim problemom, ki niso dovolj precizno obdelani in ki zadevajo ob formiranje sredstev v komuni. Potrebno bi bilo postaviti postopke glede določanja stopenj prispevkov in davkov od strani komune. Do veljavei bi moral priti trdnejši, oziroma stabil-' nejši sistem participacije komune na formiranju lastnih sredstev. Dosedanji princip participacije je v dejanskem nasprotju s tem, kar ugotavlja kon- gresni material, kajti v sedanjem si- stemu komune težijo k večji zaposlit- vi delavcev in s tem tudi k čimvečji meri osebnih dohodkov zaposlenih v komuni. Posledica takega stanja je, da se morajo komune posluževati tudi dru- gih oblik formiranja materialne osno- ve, na primer: zbiranja dodatnih sred- stev od delovnih organizacij, če si ho- čejo zagotoviti vire za najnujnejše po- krivanje potreb v komuni. Vse to dokazuje, da morajo instru- menti delitve narodnega dohodka do- živeti temeljito korekcijo. Menim, da je to eden izmed problemov, o kate- trem bo moral kongres sindikatov na- kazati konkretne rešitve. MAJDA KOŠENINA ŽENA NA ODEŽELJU IMA PREVEČ DELA Ing. Majdo Košenina smo obiskali kar na njenem delovnem mestu. Našli sva se v majhnem laboratori- ju tovarne nogavic v Polzeli, kosem jo zmotila pri delu. Mlada inženirka tekstilne stroke dela v kolektivu še- le leto dni in čeprav se v službo vsak dan vozi iz Celja, vendarle tesno živi Lu dela z 895-članiskira ko- leiktivora. Ker je v polzelski tovarni nogavic otkrog 80 odstotkov vseh za- poslenih ženske delovne sile. prav gotovo ni ^slučaj, da se je najin po- govoj vrtel okrog problemov zapos- lene žene in matere. j>Mislim, da so problemi zaposlene žene in malore na podeželju še bolj pereči kot v mestu«, je dejala tova- rišica Košenina. ^>Gletje, v našem kolokitivu je večina žena obreme- njena še z domačim delom. Polog gospodinjstva obsegajo njene obvez- nosti vrfkrat še delo na polju in vrtu — torej opravila, ki jih mestna de.lavka nima. Zato smo se tudi v našem kolektivu potrudili, da bi na- šim ženam olajšali položaj. Imeli Smo svojo mo.nzo, ki pa je delala v neptiiiniernfih prostorih. Zdaj smo TX)stavili novo in upamo, da bo.mo 'finalu lahko začeli v njej kuhati jndi kosila, ki jih bodo delavke lali- l^o odnesle domov. Za zdaj priprav- 'jaimo namreč samo tople obroke.« ' >^Kako pa je z izobnaževatnjem v ■^ošem ikolektivu? Se delavke zani- inajlo za strokovno izpopolnjeva- nj<'?« ■kimamo svoj izobraiževalni cen- ^^r. Ta med drugim prireja tudi šte- vilne tečaje za novosprejete delav- V takem tečaju jih seznanimo ^ tehnološkim postopkom, pa z dolž- l^^^stniii in pravicami proizvajalca — tako da se laluko činuprej enako- pravno viki j učijo v življenje v ko- .^k-tivu. Zanimivo je, da se naše pro- izvajalke — kljub velikim obreme- nitvam službe in doma — zelo zani- majo za izobraževanje. To velja še zlasti za mlajše tovarišice, od kate- rih so mnoge uspešno zaključile kar več tečajev za strokovno usposab- ljanje. To pa je nedvomno razvese- ljivo dejstvo.« >In kako ocenjujete delo sindi- kalne podružnice v vaši tovarni?^< »Preteklo leto je naš sindikat opravlil velikiO pomembnih nalog. Menim pa, da je delo še preveč kampanjsko, toda to velja še za marsikaik drug kolektiv!« stran 4 CELJSKI TEDNIK Št. 15 — 17. aprila 1964 Gornjesavinjski turizem v vzponu v LETOŠNJEM LETU DO- BIVA ZGORNJA SAVINJ- SKA DOLINA POSEBEN POUDAREK V SVOJEM GOSPODARSTVU Z VSE VEČJIM TURISTIČNIM IN GOSTINSKIM UDEJSTVO- VANJEM. V ZADNJIH LE- TIH DOBIVA TURIZEM IN GOSTINSTVO SVOJSTVEN PROSTOR V GOSPODAR. SKI DEJAVNOSTI. 2iaradi velikega gospodar- skega pomena, dajejo turizmu in gostinstvu v mozirski obči- ni velik poudarek. Da bi omo- gočili čim hitrejši gospodarski napredek Zgornje Savinjske doline, ki sodi med industrij- sko slabo razvita področja, brez večjih možnosti za indu- strijski razvoj, dajejo velik pomen dejavnostim, ki odpira- jo nove poklice, stalna in ob- časna delovna mesta ter ak- tivirajo gospodarsko manj razvita področja. Turizem in gostinstvo je eno izmed dejavnosti, ki ima za- radi svojstvenih in edinstve- nih naravnah lepot veliko možnost za razvoj. Z moder- nizacijo cest, ki so že v teku, s povečanjem gostinskih in turističnih uslug, postaja Zgor- nja Savinjska dolina cenen in edinstven rekreacijski center. Z otvoritvijo maloobmejnih prehodov v Matkovem kotu, kjer bo letos dograjena lepa gozdna cesta, s sosednjo Av- strijo, bo dobila Zgornja Sa- vinjska, dolina še večjo mož- nost za razvoj inozemskega tu- rizma. Nova cestna povezava preko Bele peči na Raduhi, bo omogočila zbližanje turistič- nega področja Luč, Solčave in Logarske doline s koroškim industrijskim bazenom ter Ma- riborom. Ob povečanju gostinskih in turističnih uslug, z ureditvijo in adaptacijo gostišč »Planike« v Ljubnem, »Rinke« v Solčavi, »Savinje« v Nazarju in osta- lih, je posebej zanimiv in svoj- stven način povečanja nočit- venih zmogljivosti pri zaseb- nikih. V preteklem in letoš- njem letu je bilo urejeno pri zasebnikih okrog 350 ležišč. To so uspeli z organiziranjem kreditov za zasebnike, ki z nji- mi močno razširjujejo in iz- boljšujejo gostinske in nočit- vene zmogljivosti. Občinska skupščina nudi le-tem še po- sebne olajšave pri družbenih dajatvah in pri odplačevanju obresti — najetih kreditov. Zasebniki se v posebni pogod- bi obvežejo, da bodo z najeti- mi krediti opremili lokale in prenočišča z opremo, ki jo zahtevajo sanitarni in higien- ski predpisi, razen tega pa je v pogodbi naglašeno, da nudi- jo gostom turistične in druge informacije, predvsem pa do- mačo delikatesno hrano. V preteklem letu so se zasebniki slabo udejstvovali, medtem ko so letos izkoristili vse kredite. Pozdraviti pa je treiba dejstvo, da so sprejeli kredite tudi ljudje izven turističnih krajev in s tem omogočili širši raz- voj turističnih in gostinskih uslug v krajih, kjer do nedav- nega ni bilo navzlic možno- stim in naravnim lepotam no- benih uslug. S tem so te edin- stvene lepote približali lju- dem, ki iščejo rekreacijo v na- ravi, v lepotah brej djuboksov in onemoglih twistarjev. j. s. KOPAfi m KRAMPI VSE REDKEJE POJO Iz vinograda je priplaval vrisk. V soncu bleščeči Iirampl so se po- grezali v lapor. Komaj je vrisk iz- zvenel, je priplaval drugi, nato iz druge gorice tretji . . . Prišel si k hiši, vprašal gospodarja; ga ni, je v gorici, koplje. To je bilo pred leti, mnogo leti. Tistega dne smo zaman tolkli na vrata. Virštajn je opustel. Tudi vriskov iz goric ni bilo. Gorice so se razgaljene iskrile v soncu, edino nad hlevi kmetij- skega gospodarstva so štirje kopači počasi kopali navkreber. »Da, hribi so opusteli. Mi starejši že leta in leta gledamo kako nas mladina zapušča. Komaj konča šo- lo, se odpravi v dolino,« nam je de- jal predsednik krajevne organizacije Edo Plevnik. — Zakaj? »Zakaj? Ker so vinogradi stari, ker je narava muhasta, ker hoče danes mladina več kot črn kruh in vino. Tega ji nihče ne brani, vendar poglejte, pusto je ali ne? Pred leti je ob tem času tu donela pesem krampov, deklet in fantov.« — Ima kmetijsko gospodarstvo dovolj delovne sile? »Ne. Večino teh del je sezonske- ga značaja. Rešitev tega perečega vprašanja bi bila v obnovi vinogra- dov. Sedanji trs je že star. Kme- tijsko gospodarstvo sedaj z odku- pom vinogradov zaokrožuje parcele, Po obnovitvi bo problem omiljen s strojno obdelavo, toda samo omiljen. Na večini zborov volivcev je na dnevnem redu vprašanje de- lovne sile.« — Kdo pa prebiva v vseh teh stavbah? »Na tej strani nihče. To je sko- raj vse prazno. Edino na oni stra- ni, kjer se kmetje ukvarjajo tudi s poljedelstvom je nekaj najbolj vztrajnih ostalo.« — Ti kraji so znani po pridnosti ljudi. »To je točno, vendar tudi prid- nost ne odtehta vsega. Kar nas je ostalo, se trudimo. Za ilustracijo vam povem, da so tukajšnji prebi- valci zgradili prostovoljno skoraj vse ceste. Preteklo zimo so npr. na sestankih izvolili režijski odbor za izgradnjo ceste skozi Verače do Buč. Grobenšek Anton, Štuz Alojz, Tone in Albin Bolha ter še nekateri, so vso zimo trdo delali v kamno- lomu in pripravili okrog 6O0 kubič- nih metrov gramoza, ki so ga nato še brezplačno navozlli na cestišče.« — Slišali smo, da je pri vas po- zimi dokaj pestro klubsko življenje? »Ta je malo pretežka. Klubsko življenje. Ha, klubsko življenje. Ne vem kako vi temu pravite. Prek zi- me kmetje radi prihajajo gledat te- levizijski program, poslušat preda- vanja ter na pomenek. Ti pomenkl niso organizirani. Spontani so in takrat ljudje presedijo dolgo v noč. Na takih pomenkih je bilo tudi po trideset občanov iz vasi, ki jih združuje krajevni odbor,« — In delo v ostalem času? »Ostali čas je vzraščen z zemljo, gorico.« nanl Igralci - amaterji so se razšli Prva s.dktorska dramska revija v Rečici je za nami. Prav je, če ob zaključku na- niziamo nekaj ikritičnih mi- S'li, ki maj služijo igralcem kaikior tiidli olrganiizratorjem ik/ot blagohoten napotek pri njihovem nadaljnjem delu. Revija je v celoti uspela in presegla vsa pričalkova- nja, za kar gre zasiluga pred- v)sem domaoinom. Vprašuje- mo se pa, alii premore Rečica res samo tri iljudi, kii organi- zirajo tako obsežno priredii- itev. Kje so bili občinski pro- svetarji, ki bi db taki prili- ki lahiko priskooiii na 'po- moč. Tuidi lokalni faktorji, SZDL in druge organizacije naj v !bodiooe kažejo več in- tereis.a Zia taikšne kulturne manifestaoiije in uspeh bo iprav gotovo še večji. Pio istroikovni plaii je bil letos zaibeležen precejšen napredek, zilaisti kar se tiče jezilkovne plati, scenskega okvi:r.a predstav in kositu- mov, vendar "to za dobre predstave iše iiui idovolj. Re- žiserji se vise premalo ukvarjajo z igrallci (pomanj- kljiva !milm;ika, pretirana ge^ stiikulacij.a itd.). Kar se tiče i^zbire dram- iskih del menimo, da so minioiga dTUŠtva krepko po- grešila. Igrati Shakespeara, Moliera ali Sar.trea je težko in amaterji niso bili kos tej nailogi. Reis je. da Prosvetni servis v Ljiulbljani nudi zelo malo izbiro pri- mernih teksitov, vendar s preprioanjiem trdim, da so gledališki arhdvi prepolni kvailitetnih dramskih bese- dil, ki bi jih amaterji s pri- dom lahko uporabili. V bo- doče naj amaterske družine iščejo stik s poklicnimi gle- dalliiškimi ustanovami in re- zultati bodo minogo 'boljši, kar je pokazal primer Reči- ca nov. ki so s 'predstavo »Robiazojipv.«: dosieigLi zavid- Ijivo visok nivo in A&elik uspeh. Predstave si je ogledalo blizu dva tisoč ljudi, kar je z.a Reoiico vsekakor svoje- vrsten rekord. Igralcii so se raz'šli z lepimi spomini na sprejem, ki so ga bili delež- ni. Reflektorji v Rečici so ugasnili — upajmo, da ne za daligo. ee MLADINSKI CENTER V MAKARSKI # Letos poslovno sodelo- vanje # Pozneje najbrž gradnja mladinskega centra # Cenenost in relativno visok standard # Delavska, kmečka in vajenska mladina bo imela prednost Letovišče počitmiške zveze v Makarski vzbuja že nekaj mesecev dokajšnjo po/.or- nost. posebno med mladino celjskega področja. V Makarsiki sta dve štu- dteintski letovišiči: »Savinja«, last celjskih in »Goran«, la«.t beograjs'ki;h išudentov. Ob- stoj dveh popolnih uprav z vsem os'taliim osebjem v ne- posredni sosn^čiini je v na- Siprotju z osnovnimi načeli počitniiške zve'ze, saj mladin- ski turizem ni namenjen pri- do'biitniištvu, marveč cenene- mu letovanju mladine. Zato smo za letošnjo sezo- no sklenili pogodbo o po- slovnem sodelovanju med obema letovii'šoema: enotna uprava, sestavljena iz pred- stavnikov Celja in Beogra- da, skupna kuhinja, skupna skrib za družabno aktivnost letovalcev. skupne tehnične sluižbe. Od takšnega sodelo- vanja pričakujemo pred- vsem ekonomisko korist, viš- ji standard, izkušnje in ne n a z adn j e ipol it i čno- v z go j ne k'C>risti. V vseh šestih letoš- njih izmenah bo cena dnev- ne osikribe znašala 490 dinar- jev. Letošnja kooipera0ija je pravzaprav nekakšen uvod v enotno mladins(ko leitovišče v Makarski. Po zveznem ptlanu (rast mladinskega turizma) bomo prav na tem področju gradili večji mlaidiinski cen- ter ob udeležbi sredstev Ce- lja in Beograda, kar je ra- zumljivo, saj je Makarska prav z.a ti dve področji naj- bolj zanimiva. Kako in kdaj bodo pričeli center graditi. še nii točno dogovorjeno. Vendar nam je v raz^Torih z najviišjimi origiani PZJ uspelo postaviti jasna sploš- na načela, ,po ikaterih ibo pra- vica ias'tnine v centru v so- razimerju z vložienimi sred- stvi. Izvršni odbor poofLtniške zveze želi omogočiti letova- nje v Malka,rski ojm širšemu krogu miladine, predvsem vajenske, kmečke in delav- ske, ki smo jo prav na pod- ročju tovrstne rekreacije ce- sto zapostav^ljaili. N. Kr. Stara »cika puka« se že nekaj let maje iznad do polovice dograjenega mostu pred Zabukovico. Svoj most odstopa ce- stnemu prometu, sx)odaj pa ležijo neizkoriščeni milijoni... SAMI SI KOPLJEJO JAMO Lovska družina Krško šte- je 40 članov. Njihov reviir dima 5.500 ha površin, deloma v nižiniskera svetu po Kr- škem polju, ostali predel pa »e razteza po hribovitem gozdnatem svetu in mod vi- nogradi okrog Krškega in ' Les;kovca. Krški lovci imaj-p lasten lovski dom, ta stoji na Tinorodnem hribu Trški go- ri. Svoj čas je bila ta stavba zidanica sredi vinorodnih gri'čev. Vinograd in zidanica sta biila last dolenjiskega tr- govca Fortune iz Stične. Zaid- nji lastnik tega posestva je bil znani .slovenski šahovski velemojisiter Vasja Pire, ki ipa J€ ziidanioo z nekaj sveta pr'0'dal kršikim lovcem. Krča- na so tu uredili 'prijeten lov- ^ ski doim in so ga modernizi- rali. Na obdelovalni zemlji okrog lovskega doma so u,re- dili njive in so tam poisadili koruzo. Lansko jesen so jo pridelali skoraj pol tO'ne. Tako so prišli do lastnega pridelka, ki so ga pokladali v ziimiskih mesecih fazanom in drugi perjadi, ida je Ijolje prestala lačine zimske mese- ce. Krški lovci so sklenili, da ibodo vtinograd okrog doma lopustiili. Članstvo je spreje- lo sklep, da ibo vsak član lovske d.ru^ine izkopal po eno jamo za v sadi te v sadne- ga drevja. Zdaj se hudomuš- ni krški lovoi šalijo, da sami sebi kopljejo jaiine. Vanje bodo posadili jablane in sli- ve. Lovski ,diom na Trški gori pni Krškem je eden najlep- ših lovskih 'domov na Do- lenjskem in vsakdo, ki ob- išče to prikupno izletniško točko, !se ipočuti osveženega in prenovljenega. Zdaj, ko bodo imeli pri svojem domu sadovnjak, bo pri krških lovcih na Trški gori še 1'epše. J. Z. Otrokom, ki se vozijo iz oddaljenejših krajev v sevniško šolo, je občinska skupščina organizirala prevoz z avtobusom. To je lepo in prav. Nikakor pa ni prav to, da čakajo na avto- bus na križišču pred domom TVD Partizana, saj je pravo čudo, da še ni prišlo do prometne nesreče. IDELOVNA AKCIJA ? Bi se marsikdo vprašal, ko bi videl sikupino mladih de- klet in fantov, kako raznalša zemljo malo temnejše barve po veliki, komaj zorani nji- vi. Pa ni delavna akcija. Le isipomladansko sonce je pri- gnalo idijake Kmetijske šole Šentjur na polje Kmetijske- ga ikombinata Šentjur, kjer si pridoibivajo prajkltično znai- nje. V dveletni šentjurski kme- ti jiSki šoili imiajo y /rilli in traja do oktobra, ko se dijaiki' sipet preselijo v učiiMce. ZANIMIVOSTI - ZANIMIVOSTI - ZANIMIVOSTI - ZANIMIVOSTI - ZANIMIVOSTI - ZANIMIVOSTI - ZANIMIVOSTI ALI ŽIVALI MISLIJO MNENJA ZNANSTVENI- KOV SO DELJENA Pred nedavnim je neki lo- vec iz Usurijske tajge opisal zanimiv primer. Ko je hodil skozi tajgo, je naletel na med- veda, ki je lovil ribe. Ker ga je stvar zanimala, se je skril v bližini in opazoval to »ope- racijo«. Dogodek se je pripetil v času, ko se lososi selijo. Med- ved je sedel na kamnu ob vodi in kadarkoli se mu je ponudila priložnost, je izteg- nil šapo in z bliskovitim gi- bom zgrabil večjo ribo. Ribe je metal za hrbet, ne da bi gledal kam padajo, pač pa je gledal v vodo, da mu vedno nove jate ne bi pobegnile. Tako se je zgodilo, da so vse ribe, ki jih je nalovil, našle zopet pot v vodo in odpla- vale. Ko se je medved utrudil, ali ko se mu je zazdelo, da je nalovil dovolj rib, je vstal in stopil na obrežje. Lovec, ki je čepel za drevesom na nasprot- ni strani, je komaj zadržal smeh. Medved je obšel vse grme, premikal kamenje, gre- bel v zemljo, toda zaman. To ga je razjezilo, in ko se je znova podal na lov, je vsako ulovljeno ribo takoj pojedel. Pomeni, da je našel rešitev. Podobnih primerov je v na- ravi zelo veliko, zato so se znanstveniki vprašali: ali ži- vali mislijo in kako mislijo? V naslednjih številkah ted- nika bomo skušali posredo- vati odgovor. NOVO NEPROBOJNO STEKLO Britanski inženir Ellis je naredil novo vrsto stekla, ki ima večjo trdnost kot vse dosedanje vrste. Pri poizku- su trdnosti, kateremu so pri- sostvovali tudi novinarji, so v očala iz trdega stekla ustrelili s puško iz neposred- ne bližine. Steklo je sicer razpokalo, kroglo pa je za- držalo. To steklo namerava- jo med drugim uporabljati tudi za zaščitna očala delav- cev v metalurški industriji. VUUDNI ŠIMPANZ V neko restavracijo v Sou- mieru v Franciji je vstopil šimp>anz, ko so gosti ravno kosili, in sedel za mizo. Naj- prej si je okrog vratu zave- zal servieto, potlej pa si pri- čel mašiti v usta sadje, ki je bilo na mizi, zlasti banane. Gosti so se seveda prestra- šili, toda so se brž pomirili, ker šimpanz očitno ni imel slabih namenov. Vtem ko je jedel sadje še z drugih miz, se je med vrati pojavil čuvaj zoološkega vrta, od koder je šimpanz pobegnil. ( ZGRADBA BREZ TEMELJEV v Turkmenstanu v Sovjetski zvezi so skonstruirali prve hiše, ki ne stojijo na temeljih, pač pa na posebnih vzmeteh. Te eksperimentalne zgradbe lahko vzdržijo najmočnejše potresne sunke. V primeru, da bo eksperiment uspel, bodo zgradbe gradili zlasti v prede- lih, ki so izpostavljeni potre- som. NA SVETU 13 MILIJONOV ŽIDOV Po podatkih AFP živi da- nes na svetu 13 milijonov Židov. Od tega v ZDA 5,500 tisoč ali enkrat toliko kot v Izraelu, v SZ 2,300.000 v Franciji 500.000 in v Angliji 480.000. Porast židovskega prebivalstva je bil v zadnjih letih zlasti močan v Alžiru, Maroku, Egiptu, Tunisu in nai^jiijL^ _ . .....________ 6t. 15 — 17. aprila 1964 CELJSKI TEDNIK Stran S: TEDEN SLOVENSKE DRAMATIKE V CELJU PETER BOŽIC KAZNJENCI ODER 57 - LJUBLJANA Boiičeva modema problemska drama Kaznjenci je, v primeri z ne- prepričljivostjo Tavčerjeve drame V Honolulu, delovala izredno suge- stivno. Ansambel Odra 57, v katerem so se nam predstavili predvsem ig- ralci ljubljanske drame, je igro od- lično interpretiral. Gotovo je velika zasluga igralcev, da je delo, ki je miselno zahtevno in zapleteno, pri- tegnilo občinstvo k nedvomnemu priznanju. Mladi dramatik Peter Božič, ki je napisal že nekaj dram (Zasilni iz- hod, Vojaka Jošta ni), je z dramo Kaznjenci (izšla v reviji Perspekti- ve) prikazal nekatere centralne pro- bleme človeške eksistence. Nadrealistične dramatike absurda vsekakor ne bomo sodili z akadem- sko estetizirajočimi kriterijem, kajti za nove zvrsti so in bodo potrebni novi kriteriji. V današnjem stanju mešanice literarnih in gledaliških stilov moramo gledati na dela s sta- lišča dramske tehtnosti in učinkovi- tosti ter vpliva na gledalca. Namen drame ni, da nudi gledalcem samo nekaj kulturne zakuske po večerji, ampak da jih miselno zaposli, da jim nakaže stvari, o katerih velja in je potrebno razmišljati. Božičeva drama deluje tako. Problem življenja in smrti — vlak življenja s kaznjenci — ljudmi, ki čakajo na smrt, seveda ni vseeno. kako kdo čaka na smrt in kakšen položaj zavzema, kako se opredelju- je do sveta, človek niha med kon- formizmom in predanostjo usodi ter aktivno zavzetostjo in revoltom. Problem volje in moči, smisla in nesmiselnosti, nujnosti in svobodne opredelitve (izstopanje in vstopa- nje). Prisotnosti smrti ne vidimo oziroma nočemo videti — nato druž- bena določenost nasproti človeški individualnosti, človek se skriva pred strahovi (problemi) v okove varnosti, urejene organiziranosti. Za vse je poskrbljeno (stražnik, spre- vodnik), pa vendar je treba, da se vlak tudi ustavi in iztiri (s tem je dana možnost za konstruktivno de- lovanje in sodelovanje ljudi!), da ne vodi kot v Zolajevem romanu Člo- vek-zver brez strojevodje (smisel- nega vodstva) slepi usodi in uniče- nuj nasproti. Kot omenjeno so igralci močno prispevali k uspehu predstave. Kaz- njence so oblikovali Kristijan Muck, Polde Bibič in Branko Miklavc, učinkovito pa so se jim pridružili tudi drugi: Tone Slodnjak kot pija- nec, Štefka Drolčeva kot plesalka Vn ostali. Pomanjkljivost tako pri Trzaca- nih kot pri Odru 57 je bila, da niso mogli gledalci dobiti nikakršnih prospektov ali gledaliških listov. Pri organizaciji tedna slovenske drame bi bilo treba gledati tudi na take, ne tako obrobne podrobnosti. ANDRIJAN LAH JOSIP TAVČAR v HONOLULU SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE - TRST Letošnji teden slovenske drame v Celju so pričeli gostje iz Trsta, in sicer z dramo tržaškega avtorja Jo- sipa Tavčarja V Honolulu. Avtor je že pred to dramo večkrat posegel v sodobno tematiko, ki jo poskuša oblikovati v njenih značilnih pojav- nostih. . 7o5i> Tavčar, rojen 1920, drama- ' tur g SNG v Trstu, je do sedaj na- pisal že drame: Prihodnjo nedeljo. Pekel je vendar pekel, Nicky, zlati deček, Zeh pred smrtjo in V Hono- lulu. žal pa prevladuje ob sicer za- nimivi temi — labilnost človeške zavesti in vrednosti v senci atomske vojne — že v drami Zeh pred smrt- jo konstrukcija in teza nad življenj- sko prepričljivostjo. Podoben je za- znaven tudi pri drami V Honolulu. V ospredju je vabljiv problem raz- kroja moderne družine, ki jo vrtin- čijo od zunaj burni tokovi časa iz- ven sten komfortnega stanovanja in pa notranji konflikti v družini, ki jih že kar določajo nestrpnost, ne- razumevanje, slaba vzgoja, različni karakterji in temperamenti itd. Od zasnutka do izvedbe je seveda do- kaj daleč. Ce nas avtor že v glavnem prepriča, da člani družine kljub po- polnemu materialnemu udobju ali pa ravno zaradi njega — standard namreč ne rešuje nobenega od bist- venih človekovih notranjih proble- mov; narobe, zbuja lahko še večjo praznoto in nezadoščenost v člove- ku,žive drug mimo drugega, koli- kor že ne drug proti drugemu, pa skuša na koncu sentimentalno spra- viti situacijo v idiličnem konformi- stičnem kompromisu. Nenadoma se vsa nezadovoljstva, težnje po odho- du v lepši kraj s polnejšim utripom življenja umirijo in Honolulu, kraj, ki simbolično prinaša novo življe- nje, se povsem odmakne. Ali bo dru- žina nadaljevala brezvsebinsko v- getiranje ali pa bo našla svoj Ho nolulu kar sama v sebi? Po tolike?*> direndaju (živci, živci naše živči-■ dobe!) konec v» bistvu dokazuje, da je bilo mnogo hrupa za nič, kolikor ni prisotna čisto običajna misel: malo popuščanja, razumevanja, po- govora in lažna fasada družinske sreče je že vzpostavljena. Kako lah ka stvar, zlasti za osebe, kot so Gr^ gor, Zora, Marina, Maks, ki so sicer sposobni izračunati svoje koristi, ne pa dejavno vplivati na okolje, svoj- ce ali na sebe. Vplivati tako, da bi prerasli svoje malomeščanstvo. Za njih je Honolulu končno isto kot udobna meščanska soba — beg pred življenjem in njegovimi problemi, ne pa pot naprej. Igra ne vsebuje prave dramatičnosti, ker je živčni konflikti izrazitih slabičev, kot s*^ osebe v drami Honolulu, niti ne mo- rejo ustvarjati. Režiser Adrijan Rustja je pouda- ril zunanje elemente (zvoke, teatra- liko in živčnost), scenograf Jože Ce- sar pa je ilustriral dogajanje z vi- zijo pravega meščanskega udobja. Igrali so: zakonski par trgovca Gre- gorja in Zoro, njegovo ženo - Jožko Lukeš in Mira Sardočeva prizadev-] no teatralno, a ne vedno prepričlji- vo. Mirandi Caharija je vloga mlade hčere očitno »ležala«. Izstopal je kot Maks, družinski prijatelj. Rado Na- krst, ki je gotovo eden naših naj- boljših igralcev srednje generacije, a so njegove razvojne možnosti v razmeroma skromnih okvirih trža- škega gledališča utesnjene. V splošnem nam srečanje s trža- škim gledališčem pušča predvsem nostalgijo za preteklimi uspehi tega ansambla, ki nas je včasih osvajal Z Dedinjo, Gospodo Glembajevimi in Henrikom IV. ANDRIJAN LAH Relief nad vhodom v zakristijo (nekoč kapele nad grobnico Celjanov) v Marijini cerkvi v Celju iz druge polovice 14. stoletja. Verjetno sta upo- dobljena grofa Herman II. in Viljem I. Lobanje celjskih grofov , Mestni muzej v Celju je v tel dneh odprl sobo Celjanov. Polej ostalega gradiva je med eksponat možno videti tudi lobanje celjski! grofov, ki so bile leta 1956 prenese ne iz Marijine cerkve v muzej. Kei marsikoga zanima, kje je bila grob niča in katerim članom grofovsk( rodbine so prifJadale posamezne lo banje, objavljamo naslednje podat ke: (irobnica celjskih grofov je bila v kripti pod glavnim oltarjem Ma- rijine cerkve v Celju. Vhod vanjo je bil skozi vrata, nad katerimi je še danes reliefni timpanon z domnev- nima portretoma Hermana in Vilje- ma (cerkev sama je bila zgrajena okrog leta 1241 v gotskem slogu in je imela dolg, večstrano zaključen prezbiterij). Celjska kronika iz kon- ca 15. stoletja navaja grobnico. Viri poročajo tudi, da je bila na strani zakristije plošča, na kateri so bila zapisana imena onih, ki so bili po- kopani tu, a je bila leta 1798 odstra- njena. Ko so bile leta 1817 prezidave, so prezbiterij podrli in odprli grob- nico celjskih grofov. Lobanje in ne- kaj kosti so shranili v stekleno oma- ro za oltarjem, ostalo pa so odstra- nili. V času med obema vojnama so prenesli lobanje izza oltarja v stran- sko kapelo, kjer so ostale vse do prenosa v muzej. Povsem nemogoče je ugotoviti, katerim članom grofovske rodbine so pripadale posamezne lobanje, če- prav imamo nekaj podatkov, kje so bili nekateri pokopani. Naj nave- demo le tiste, za katere je znano, da so bili pokopani v skupni grobnici v Celju. i^j Kot prva od Celjanov sta bila po- kopana Fraderik I. (t 1360) in njego- va žena Dimu ta VVallsee, nato njun sin Herman I. (t 1385) in njegov mladoletni sin Ivan (t 1372). Z Du- naja so prepeljali truplo Viljema I. (t 1392) in ga pokopali v tej grob- nici. Tudi Friderikova žena Eliza- beta, ki je umrla 1422 na gradu v Krapini, je našla tu svoj zadnji dom. Friderik II. je umri 13. VII. 1454 na Žovneku, pokopan pa je bil v dru- žinski grobnici. Za Ulrika II. vemo, da je bil po umoru (9. 11. 1456) z velikimi svečanostmi pokopan v Ce- lju v isti grobnici. Po tradiciji je njegova lobanja ona, na kateri se poznata udarca z mečem in je ozna- čena z napisnim listom. Milena Moškon REŽISER SLG CELJE BRANE GOMBAC REŽIRA NA POLJSKEM Kot štipendist poljskega ministr- stva za kulturo se že nekaj mesecev mudi na Poljskem režiser SLG Ce- lje Branko Gombač. Stalno mesto njegovega bivanja je Varšava, kjer proučuje delovanje poljskih gleda lišč, ki so znana po svoji visoki umetniški kvaliteti. Kakor nam po- roča, je zadnje čase obiskal še gle- dališča v Krakovu, Vroclavu in Ka- tovicah. Jezik mu ne dela nobenih težav več, saj si ie pridobil širok ;rog novih prijateljev, s katerimi je prisiljen razpravljati izključno v poljščini. V Krakovu se je sestal z znanim posredovalcem poljsko-slo- venskega kulturnega sodelovanja dr. Vojeslavom Moletom in je bil ves srečen, ko je mogel vsaj nekaj časa govoriti spet slovensko. Večkrat se ga loti domotožje, ki ga pa z inten zivnim delom kmalu spet prežene. Kakor nam sporoča, mu je mini- strstvo dodelilo režijo in sicer v Po- znanju, lepem polmilijonskem me- stu z velikim gledališčem in an-I samblom odličnih umetniških kvali tet. Režiral bo Držičevo komedijo »Dundo Maroje«. V Poznanju bo ostal kakšen mesec in pol, nato se vrne za nekaj časa v Varšavo — »po- tem pa domov, kajti poleti se mi ne ljubi biti tukaj, bo lepše doma!« Tako mi piše v pismu, ki sem ga orejel te dni. / Za Branka Gombača je gotovo ve- liko priznanje, da mu je bila zaupa- aa režija kot mlademu slovenskemu ežiserju v velikem poljskem gleda- lišču. Trdno smo prepričani, da bo > svojim delom vsestransko uspel in da se bo vrnil v Celje z novimi izkušnjami, ki jih bo s pridom upo- rabljal na odru Slovenskega ljud- skega gledališča. Fedor Gradišnik RAZSTAVA V BREŽICAH Včeraj je bila v prosvetnem dc mu v Brežicah otvoritev razstav ljudskih ročnih izdelkov. Razstav bo odprta do tretjega maja. Rci2 stavljeni so izdelki, delo ljudstva ' Spodnjem Posavju. Boota koncertna sezona April je mesec, ki je običajno na- trpan z glasbenimi prireditvami. Zlepa še ni bilo toliko koncertov kot letos, pa tudi obisk jc bil prav za- dovoljiv. Vrsti glasbenih prireditev bo sle- dil VI. abonmajski koncert, na ka- terem bo v gosteh Renski komorni orkester z dirigentom Thomasom Baldnerjem iz Kolna. Na sporedu je Handlov Concerto grosso, g-mol, Bachov Koncert za violino v E-du- ru, Mozartov Divertimento v D-duru (ki so ga Zagrebški solisti z uspe- hom izvajali 276-krat) in Dvorako- va Serenada za godala. Izjemoma bo ta koncert v petek, 24. aprila. Že naslednji dan mu bo sledil 19. redni letni koncert mešanega zbora celjske gimnazije pod umetniškim vodstvom Egona Kunčja. Zbor sena svoj letošnji koncert vestno priprav- lja. Na programu ima najprej slo- venske in srbske umetne pesmi, sle- dijo slovenske ljudske, nato pesmi narodov Jugoslavije, priredbe rus- kih in bolgarskih, torej izrazito slo- vanski spored. Zbor namerava takoj po koncertu potovati y Beograd, kjer bo imel nekaj koncčrtov in so- deloval na prvomajski paradi. Koncertna poslovalnica pri glas- beni šoli je poskrbela še za en kon- cert izven abonmaja: 13. maja bo koncertriral v Narodnem domu naš rojak Anton DERMOTA, tenorist du- najske državne opere. Na sporedu, ki ga je predložil, so pesmi Mozar- ta, Schuberta, Brahmsa in 7 sloven- skih narodnih v priredbi Janka Rav- nika, ki bo ta del programa tudi spremljal na klavirju, medtem ko bo v prvem delu pri klavirju Hilda Dcrmota. Za ta koncert predvidevamo iz- redno zanimanje občinstva ter pri- poročamo, da si ljubitelji glasbe re- zervirajo vstopnice pravočasno. Abonenti imajo prednost do vključ- no 6. maja po ugodnejših cenah, od 7. do 12. maja bodo vstopnice v prosti prodaji po nekoliko zvišanih cenah (350, 300, 250, 200 din). Višje cene bodo zato, ker name- rava J umetnik pokloniti honorar skladii za obnovo Skopja. KONCEIRT KONORJVIEGA ZBORA Ob petnajsti obletnici svojega plodnega delovanja je nastopil Ku- ne j ev komorni moški zbor z obsei- nim umetniškim programom, obse- gajočim glasbena dela renesanse, klasike in sodobnih skladateljev. Imeniten vtis, ki ga ustvarja ta mednarodno renomirani ansambel s svojo za amaterje kar neverjetno precizno tehniko, pridobiva v zad- njih letih težo s poglabljanjem vse- binskega izraza. Notranja vznemir- jenost kompozicij postaja cilj inter- pretacije, medtem ko je občudova- nja vzbujajoča zvočna barva ansam- bla le eno izmed sredstev ugajanja. Dinamični razpon se je očitno po- večal, vendar bo prejkoslej pozor- nost v tem pogledu bolj usmerjena v izdelavo podrobnosti, kakor dra- matizacijo celote, kar ustreza zvoč- nim zmogljivostim komornega mu- ziciranja, ohranja pa vtis zrelostno zadržane širine brez zaletavih erup- cij. V pogledu programa je očiten do- kaj globok poseg v renesanso — vzor vokalne muzike — mimo kate- rega ne more noben resen pevski ansambel. Ena izmed odlik kompo- zicij starih mojstrov, ki je očitna celo laiku, je v tem, da se ne izgub- ljajo v zajetnih pripovednih tekstih, marveč imajo malo besed, pa mno- go muzike in zvočnih lepot. Lep je bil tudi izbor umetnih in narodnih pesmi,, le škoda, da niso bile šaljive in resne bolj pomešane med seboj, saj si oba, poslušalec in izvajalec želita nenehno spremembo. Še to: ob ponovitvi koncerta za dijake srednjih šol so gromki aplav- zi in zahteve po ponavljanju poka- zali, da današnja mladina, o kateri nekateri dvomijo, še vedno rada sprejema, če jim nudimo kvaliteto. Začnimo torej estetsko vzgojo pri estetskih prireditvah! Vlado Modic PRVA LIKOVNA RAZSTAVA LIKOVNIKOV CELJSKEGA OBMOČJA v sredo, 15. aprila je bila v likov- nem salonu Celje odprta I. razstava celjskega pododbora Društva slo- venskih likovnih umetnikov. Celjski pododbor tega društva zajema li- kovne ustvarjalce s področja celot- nega celjskega okraja. Razstavljali bodo skoraj vsi člani. Svoja dela bodo na tej razstavi pokazali sli- karji Jože Horvat-Jaki, Janez Knez, Avgust Lavrenčič, Darinka Pavletič- Lorenčak, Milan Rijavec, Alojz Za- volovšek in Jelica Zuža. Slikarski del razstave je s svojimi deli pope- stril kipar Ciril Cesar. Vsak avtor razstavlja najmanj dve in največ tri dela. Večji obseg razstave one- niogoča tesni prostor celjskega li- kovnega salona. Kljub temu nam razstava omogoča vsaj skromen pregled likovnepa ustvarjanja na območju celjskega okraja. Razstav- ljena dela so tudi naprodaj. L raz- stava celjskega pododbora DSLU pa je že 23. razstava, ki jo je od svoje ustanovitve priredil likovni salon Celje. Razstava bo odprta do 30. aprila. ODPOVEDANO ] GOSTOVANJE ; ; Celjsko gledališče sporoča, ; da je gostovanje pariške '< ', umetnice Giselle Tolle, ki je ; > bilo napovedano za 12. april, I : odpadlo, ker je umetnica hu- ; ; do zbolela in leži v zagrebški : ; bolnišnici. Kdaj bo Giselle : ; Tolle lahko gostovala v Celju, ; ni znano. ŠE EN KONCERT številnim koncertom v tem mcse- :u se bo v torek, 21. aprila pridru- žil še koncert mešanega pevskega ^bora »France Prešeren«, ki bo pod vodstvom Edija Goršiča ob 20. uri v Narodnem domu. Koncertni program bo obsegal zborovsko literaturo Galusa, ameri- ško čileansko, rusko, južnoslovan- >ko folklorno ter slovensko narodno in umetno pesem. Svoj program pa bo šestdesetčlanski pevski korpus zaključil z zborom iz Verdijevega Trubadurja. S celovečernim koncertom, ki je dvanajsti po vrsti, kar ga vodi Edi Goršič, bo zbor prihodnjo soboto nastopil v Trbovljah, prihodnji me- sec pa na Jesenicah in v Dobrni. PREDAVANJE V LAŠKEM Pred dnevi je izvršni odbor po- čitniške zveze občine Laško priredil predavanje pod naslovom »S počit- niško zvezo po Jugoslaviji«. Preda- val je prof. Ciril Hubad iz Ljublja- ne, ki je s svojimi barvnimi diapo- zitivi prikazal lepote naše domovi- ne, katere je posnel na potovanju po Jugoslaviji. Upamo, da bo v bližnji prihod- nosti še več takšnih predavanj. STRAN 6 CEIŽJSKI TEDNIK Št. 15 — 17. aprila 1964 ZAVARUJMO ČEBELE PRED STRUPENIM ŠKROPIVOM Te dni nam je. čebelarsko društvo poslalo pismo, v kate- rem opozarja škropilce sadnega drevja na veliko previdnost. Grfe namreč zato, da je po uradnem listu treba škropljenje sadnega drevja opraviti še preden je drevje v cvetju, o škropljenju pa vsaj pet dni prej obvestiti čebelarje, To morajo vedeti vsi tisti čebelarji, ki so od kraja škropljenja oddaljeni do pet ki- lometrov. Za kršilce teh predpi- sov je predvidena tudi kazen — do deset tisoč dinarjev. Rekonstrukcij ska dela tovarne kartne- ga in dokumentnega papirja v Rade- čah se izvršujejo v pospešenem tempu. Posnetek prikazuje delo v rečni strugi izpod tovarne. POZOR, NIMAŠ PREDNOSTI! V marcu je bilo na področju okraja Celje 128 prometnih nesreč ali 27 več kot v februarju. Po dnevih je bilo naj- več nesreč ob sobotah, nedeljah in po- nedeljkih. 0 Po kategorijah cest je bilo na ce- sti I. reda in na avtocesti Ljubljana— Zagreb 39 nesreč, »a cestah 11. reda 30 nesreč, najmanj nesreč pa je bilo na cestah IV. reda. 0 Od skupnega števila 128 promet- nih nesreč se jih je 96 dogodilo v na- seljenih krajih, 32 nesreč pa izven naselij. 9 Po občinah je bilo največ nesreč v Celju, 2alcu, in Brežicah, ali polovi- ca vseh nesreč v okraju. 9 Posledice vseh nesreč v mesecu marcu so bile vprimeriavi z drugimi meseci zelo težke, saj je 5 oseb izgu- bilo življenje, 17 je bilo težko 23 pa lažje poškodovanih. Materialna škoda je v tem mesecu znašala na vozilih in objektih 17,607.000 dinarjev ali 8 milijonov din več kot v preteklem mesecu. 9 Med udeleženci v nesrečah je bi- lo največ voznikov osebnih avtomo- bilov, tovornjakov in motornih koles. Kolesarji in mopedisti so bili udele- ženi pri 23 nesrečah. % Najpogostejši vzroki nesreč so bili: prekoračena hitrost glede na sta- nje ceste, vpliv alkoholnih pijač, ne- pravilno prehitevanje in nepazljivost uporabnikov cest. 0 Po starosti je bilo največ udele- žencev od 18 do 30 let in so ti bili udeleženi pri 61 nesrečah. K pregledu povzročiteljev ter vzro- kov prometnih nesreč omenjamo, da predvsem vozniki motornih vozil ne prilagajajo hitrosti vožnje slabim voz- no-tehničnim pogojem. Ugotovljeno je tudi, da vozniki ne pazijo dovolj na znake nevarnosti, da pa ti znaki tudiB| ponekod manjkajo. m eiBANJE PREBiViliSTVA CELJE Od 4. do 11. aprila se je rodilo 29 dečkov in 22 deklic. POROČILI SO SE: Milan Kos, avtomehanik iz Drešinje vasi in Margareta-Marija Grobler. uslužbenka iz Celja. Franc Ko.šec, traktorist iz Žepine in Ana Rezar, delavka iz Ljubečne. Anton Ostrožnik, šofer iz Bukovžlaka in Dragica Kroflič, frizerka iz Kopra. Zvonimir Guštin, kmet. tehnik in Danijela Slemenik, usluž- benka, oba iz Celja. Stanislav Krivec, dela- vec in Terezija Založnik, kmetovalka, oba iz Lindeka. Stanislav Mikola, strojni ključav'- ničar in Ana Sti'ašek, kroj. pomočnica, oba iz Celja. UMRLI SO: Marija Pire, upokojenka iz Celja (92). Te- rezija Krumpak, gospodinja iz Celja (77). Jožefa Jezernik, delavka iz Celja (81). Jože Brccelj, upokojenec iz Pongraca (67). Marija Cernigoj, upokojenka iz Celja (69). Janez Grozim, upokojenec iz Celja (56). Franc Re- beršak, uslužbenec iz Ceija (70). Suzana Ra- bič, gospodinja iz Ratječ (60). Zdenka Av- deršek, otrok iz Pa.škega Kozjaka (6 mes.). Jože Lisec, otrok iz Gornjih Orl (9 mes.).. Roman Siinoničič, otrok iz Smarčne (9 mes.). Hotko Franc, upokojenec iz Škofje vasi (74). Rudolf Juvanc, upokojenec iz Celja (74). Sla- vica Mužak, otrok iz Vrbja (14 dni). Albina Krempuš, gospodinja, iz Celja (70). ŠENTJUR PRI CELJU Od 4. do 11. aprila se je rodil 1 deček. POROČILI SO SE: Alojz Rozman, poljedelec in Angela Trupej, poljedelka iz Kostrivnice. Mihael Soline, kme- tovalec iz Goričice in Vida Slemenšek, polje- delka iz Jazbine. UMRLI SO: Marija Canžek, prcužitkarica iz Voduc (93). Apolonija Plevnik, poljedelka iz Bukovja pri Slivnici (77). Neža Jazbinšek, kmetica iz Vo- duc (83). Janez Gračner, preužitkar iz Jelc (77). Ivana Sluga, kmetovalka iz Razborja (61). Neža Svet, prcužitkarica iz Goričice (82). Rozalija Soline, kmetica iz Cerovca (78). Terezija Romih, preužitkarica iz Dobja pri Lesičnem (69). .Marija Kapi, druž. upoko- jenka iz Turnega (68). ŽALEC Od 4. do 11. aprila 1964 se je rodil cn deček. POROČILI SO SE: Alojzij Zovršnik, ključavničar iz Polzele in Marija Vid.n Jošt. trs;, pomoč, iz Ložnicc pri Žalcu. Avgust ParrP':t, upokojenec iz Grajske vasi in Marija Šibret, poljedelka iz Grajske vasi. Hotimir lloč ^var, tiskar iz Dolenje va-^i in Kristina Goličnik, uslužbenka iz Prebolda. UMRLI SO: Marija Ožir, gospodinja iz Podloga (77). Avgust Leskošek, upokojenec iz Liboj (69). Amalij.T Pečnik, šivilja iz Žalca (81). BREŽICE Od 4. do 11. aprila 1964 se je rodilo 5 dek- lic in 9 dečkov. , POROČILI SO SE: ^ Soško Ivan, poljedelec iz Mrzle vasi in ^!:'- rija-Ana Račič, poljedelka iz Viher. UMRLI SO: Ivana Šetinc, roj. Cerjak, f^ospodinja iz Šentlenarta (80). Ivana Urbančič, oseb. upo- kojenka iz Cerkelj ob Krki (69). Zdenka Pe- teline, poljedelka iz Savskega Miirofa (33). Vinko Jančič, kmetovalec iz Trstcnika (71). PROMETNA KRONIKA PO NESREČI JE PADEL V SAVINJO IN UTONIL V soboto zvečer okrog 23. ure je vozil mopedist Alojz Štajner iz Zabu- kovice proti Zalcu. Z njim se je peljal tudi Ivan Skorenšek, traktorist pri kmetijskem kombinata Žalec. Na mo- stu čez Savinjo je voznik m.opeda za- del s krmilom v o^jraio mostu. Sunek, ki je pri tem nastal, je vrgel Skoren- ška .v Savinjo. Voznik mu je hotel nu- diti pomoč in ga je iskal. Ko ga ni našel, se je odpeljal domov, ne da bi o nesreči obvestil postajo ljudske mi- lice. Skorenška so drugo jutro našli mrtvega približno 3 km daleč pri Pe- trovčah. Zoper Štajaoija je bil uveden kazenski postopek in so ga odpeljali v pripor. ZVRNIL SE JE POD CESTO V noči od sobote na nedeljo se jc pripetila prAmetna nesreča na cesti Lisca—Breg pri Sevnici. Voznik oseb- nega avtomobila LJ-ITMB Janez Ko- čevar, zaposlen v Kernični tovarni Hrastnik, je v soboto samovoljno vzel iz tovarniške garaže osebni avto in se z družbo odpeljal na planinsko kočo Lisca nad Sevnico. Ko se je vračal, ga je na enem od nepreglednih ovinkov zaneslo s ceste in se je prevrnil pet metrov globoko pod breg, kjer je avto obstal, obrnjen na streho, ter prislo- njen ob debelo bukev, ki ga je zausta- vila. Pri nesreči ni bil nihče poškodo- van, škodo pa cenijo na približno 450 tisoč dinarjev. ZALETEL SE JE V DROG Vpetek popoldne se je v Šaleku pri Velenju ponesrečil voznik osebne- ga avtomobila CE-38-66 Teofik Šekič. Ko je med vožnjo v tretji brzini me- njaval, je zavil na desno, od tam čez cesto na levo stran, kjer se je zaletel v drog električne napeljave. Pri ne- sreči se je težje poškodoval sopotnik Martin Razdevšek, materialno škodo pa cenijo na okrog 300 tisoč dinarjev. ZALETEL SE JE S TUJIM AVTOMOBILOM V četrtek opolnoči se je prioelila prometna nesreča na glavnem trgu v Sevnici.. Voznik osebnega avtomobila Vinko Krčelič, zaposlen v podjetju >^Agroservis Brežice«, je vzel avtomo- bil, ki je bil v popravilu. .Avto je vzel brez vednosti kogarkoli in se z njim odpeljal proti Sevnici. Vozil je s pre- cejšnjo hitrostjo in brez vozniškega dovoljenja. Pričelo ga je zanašati in je trčil v vogal hiše, od koder ga je zaneslo prek ceste. Pri nesreči se je voznik laže poškodoval, škodo pa ce- nijo na približno 200 tisoč dinarjev. KROWlRA NESREČA v Ljubečni je krava poškodovala Franca Rezarja. Rezar ima zlomljena rebra na desni strani. Anton Kiker iz Celja si je pri padcu zlomil nogo. Franc Iranšek iz Liboj si je pri padcu po- škodoval glavo. Franjo Klanjšek iz Kasaz se je pri delu v Mojitani Žalec poškodoval. V Lipovcu pri Grobelnem si je pri podi- ranju drevja zlomil nogo Milan Gajšek. Pri škropljenji! drevja se je v Ponikvi pri Žalcu z rumesanom zastrupil Jože Zagoričnik. Jože Ocvirk iz Liboj si je pri padcu po- škodoval nogo. Anton Kenda iz Celja si je pri padcu po- škodoval prste na roki. Pri padcu s kolesom si je zlomila nogo Marija Cerovšek iz Pečovnika. Pri padcu z mopedom se je v Pirešici po- škodoval na glavi Stanko Kotnik. Marija Pernuš iz Celja si je' pri padcu po- škodovala glavo. Pri delu je padla opeka na glavo Muha- renu Alagidu iz Celja. Ivan Gajšek iz Celja si je pri padcu zlo- mil rebra. V Žalcu ie padel z lestve Vinko Kotnik in si pri tem zlomil nogo in dobil notranje po- škodbe. . Ediju Zupancu iz Migojnic je padel na glavo kamen in mu jo poškodoval. M. HIŠA JE POGORELA V petek zvečer je izbruhnil požar na stanovanjski hiši Jožeta Petka v Lipoglavu. Hiša, ki je bila lesena in krita s slamoi je pogorela do tal. Po- žar je nastal zaradi slabih dimnih na- prav. Škoda znaša približno 800-tisoč dinarjev. 22 KMEČKIH PREŽIVNIN V ŽALSKI OBČINI Po zbranih podatkih je na območju občine Z^lec 343 kmetij, na katerih ži- ve sami ostareli iin onemogli ter za delo manj s,^osobni kmetjp Š 136 kme-, tij so se otroci po polnoletnosti odse* , lili v mesta in se zaposlili v industriji^ na 154 kmetijah pa ni bilo otrok ali drugih za delo sposobnih družinskih članov. Na 53 kmetijah imajo kmetje nedoletne otroke, za katere nihče ne ve, kaj bodo le-ti po polnoletnosti sto- rili. Po velikosti jo. 20,5 malih kmetij, 92 srednjih in 40 velikih. Po legi pa je 218 nižinskih in 125 hribovitih kme- tij. Na vseh teh kmetijah živi 735 ljudi. Tako stanje je narekovalo občinski skupščini in kmetijskim organizacijam reševanje mnogih problemov. Zato je bil ob koncu lanskega leta sprejet od- lok o preživninskem varstvu kmetov v občini Žalec. Po tem odloku imajo pravico do preživnine bivši lastniki kmetijskih zemljišč, ki so prešla v družbeno last, če so se le-ti preživljali z obdelova- njem te zemlje in da so oddali vse zemljišče razen ohišnice do 10 arov. Lahko pa si zadržijo do smrti toliko zemljišča, kolikor ga je potrebno za rejo ene krave in dveh prašičev. V tem primeru vpliva dohodek ohišnice na višino mesečne preživnine. Poleg teh pogojev morajo osebe iz- polnjevati tudi starostne pogoje, to je da so moški stari nad 65 let, ženske pa nad 60 let, ali pa da so za prido- bitno delo popolnoma nesposobne. Vi- šina mesečne preživnine je odvisna od vrednosti izročenega zemljišča in od starosti izročitelja. Preživnine izplačujejo iz občinskega sklada za preživninsko varstvo, ki je bil ustanovljen januarja letos. Upra- vičenci preživnin bodo po posebnih predpisih tudi zdravstveno zavarova- Doslej prejema mesečno preživnino v občini že 22 upravičencev. V. A. NOV »TOPROV« OBRAT Proti koncu prejšnjega nJleca je delovni aktiv celjske tovarfjpperila Topcr ustarK)\il v Smarjii pri T,'l- šali novo ekonomsko enoto za pro- izvodnjo fantovskih in moških bluz. Nova ekonomska^ enota zdposluje 64 delavk, od katerih je večina ne- kvalificirana in se bo šele po treh mesecih priučitve usposobila za pro- izvodnjo. V teh treh mesecih bodo delavke osvojile tri delovne faze, ka- terih poznavanje je potrebno za se- rijsko proizvodnjo. Nova ekonomska enota ima svoje proizvodne prostore v nekdanjih prostorih »šniarteksa«. Prvi teden so delavke vadile predvsem šivanje po 'načrtovalnih papirjih, medtem ko danes že proizvajajo. Njihovi uspehi ne dosezajo še niti tretjino norme, vendar se ji vsakodnevno strmo približujejo. Proti koncu tret- jega meseca bodo že dosegale nor- me v obratu, ki ima zastareli strojni park. Z novim obratom in zaposlitvijo ženske delovne sile so v šmarski ob- čini omilili problem zaposlovanja ženske delovne sile. CELJKI TRG Hi r:id;, 'la \ mm ],.! ^u-;'"-! n"- kaj novic s celjske tižnico? No, za tiste, ki jo redno obiskujejo, to pravzfaprav niso novice. One pa, ki spremljajo dogajanje na trgu v glavnem samo s pomoč- jo našili tržnih poročil, obvešča- mo o temle: v preteklem tednu je zmanjkalo kisle repe. To je zanesljiv dokaz,*da se je pomlad že dodobra »udomačila«. Kot po navadi, je v tem času dovolj tu- di najrazličnejših semen, Agro- kombinat iz Žalca — Vrtnar- ska šola Medlog pa je v zadnjih dneh presenetila tudi z izredno lepimi lončnicami in sadikami ostalih cvetic'. Tako lahko zdaj na trgu kupimo tudi tako cvet- je. Prav je, če povem tudi- to, da je na tržnici še zmeraj do- volj solate — kljub temu, da srečujemo zdaj še samo dvdQ splitska pirodajalca. '| Cene pa so bile takele: kromr pir so prodajali po 45 do 50 di- narjev kilogram, belo glavnato zelje po 90, kislo pa po 80 do 100 dinarjev. Špinačo v družbe- nem sektorju lahko dobite že za 140 dinarjev, mejltemiko \o •pri- vatni proizvajalci prodajajo po '100 ali 600 dinarjev kilogram. So^atri jn bila po 280, 360 in 400- ■ ■ ' ;cv. endivija po 160 do 200, .vil p 2 delovni mesli prodajalca v 'poslovalnici Velenje, 2 delovni mesti prodajalca v poslovalnici Šoštanj I delovno mesto prodajalca v poslovalnici Zalec in 1 delovno mesto, prodajalca, veščega upravljanja z motornim vozilom. Pogoji: trgovski pomočnik — kvalificiran delavec v trgovini z nekaj prakse. Osebni dohodki po učinku, oz. po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 15 _ 17. aprila 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7i ošJAVEiN oglasi:.. KOMPAS OBVEŠČA VABIMO VAS NA IZLETE 1. Po SEVERNEM JADRANU — 3-dneviii prvomajski izlet s posebno ladjo na Mali Lošinj in Rab; prijave do 20. aprila. 2. RAB — 3-dnevni prvomajslii Izlet z ladjo; prijave do 20. aprila. 3. PRAGA — 3-dnevni izlet z avtobusom na nogometno tekmo Jugoslavija : Češkoslova- ška; orijave do 22. aprila. 4. PRAGA—SALZBURG — 6-dnevni izlet v maju; ogled Prage, Dunaja in Salzburga; v Pragi obisk prireditev v okviru svetovnozna- nega festivala »Praška pomlad«; prijave do 20. aprila. 5. PARIŠ—LONDON — 8-dnevni izlet v maju; prijave do 23. aprila. 6. PO DOLOMITIH — 5-dnevni avtobusni Izlet v maju; prijave do 30. aprila. 7. CARIGRAD — 9-dnevni avtobusni Izlet v avgustu; ogled Sofije; prijave do 23. maja. 8. AŽURNA OBALA — 6-dnevni avtobusni Izlet v septembru; ogled Milana, Torina in Genove; prijave do 12. julija. 9. TOKIO — 12-dnevni izlet s posebnim le- talom na olimpijske igre v oktobru; prijave do 1. avgusta. 10. NEW YORK — lldnevni izlet s poseb- nim letalom na svetovno razstavo; odhod Iz Ljubljane 20. julija in 24. avgusta; prijave do 10. junija. 11. PO SOVJETSKI ZVEZI — 14dnevno potovanje z vlakom; prijave do 15. maja. 12. TRST—BENETKE — 2-dnevni avtobus- ni izlet za delovne kolektive in organizacije. 13. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevni avtobusni izlet za delovne kolektive in Ko- roške borce. DELOVNI KOLEKTIVI — ORGANIZACIJE! 1. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni izlet. 2. SLOVENSKE GORICE—TRAKOŠCAN — dvodnevni avtobusni izlet. 3. PLITVICKA JEZERA — CRIKVENICA — RIJEKA — dvodnevni izlet z avtobusom. 4. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni Izlet. 5. PO DOLENJSKI — eno- in dvodnevni avtobusni izleti. 6. PO GORENJSKI PREKO VRšICA NA PRIMORSKO — dvo- in večdnevni avtobusni izleti! Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v ino- zemstvo z modernimi turističnimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v najkrajšem času nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja pla- čilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS Celje daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 • KINO ' KINO ŠEMPETER V SAV. DOLINI Od 18. do 19. aprila 1964 — »LAŽNI ZA- KON« — italijanski film. 22. aprila 1964 — »VSE V ČASU SLUŽBE« — italijanski film. KINO SEVNICA Od 18. do 19. aprila 1964 — »DVOBOJ NA SONCU« — ameriški barvni film. 22. aprila 1964 — »SKRIVNOSTNI ORIENT« (I. del) — nemški film. 23. aprila 1964 — »SKRIVNOSTNI ORIENT« (II. del) — nemški film. • GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Petek, 17. aprila 1964 ob 15,30: Odon von Horvath: SEM PA TJA. I. šolski abonma. Stojišča so še na razpolago. Petek, 17. aprila 1964 ob 20. uri: Večer Frana Miieinskega. Izvaja Marjan Dolinar. Orga- nizator Obč. komite ZMS — Celje. Sobota, 18. aprila 1964 ob 20. uri: Odon von Horvath: SEM PA TJA. Gostovanje v Ve- lenju. Nedelja, 19. aprila 1964 ob 10. uri: Alexandre Rivemale: REZERVIST. II, nedeljski do- poldanski abonma. Nedelja, 19. aprila 1964 ob 15,30: Odon von Horvath: SEM PA TJA. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji. Torek, 21. aprila 1964 ob 17. uri: ODLOMKI IZ SHAKESPEAROVIH DEL. Nastop v Ljubljani v okviru Slovenskega gledališke- ga muzeja. Sreda, 22. aprila 1964 ob 15,30: Odon von Horvath: SEM PA TJA. II. šolski abonma. Stojišča so še na razpolago. Petek, 24. aprila 1964 ob 19. url: Alexandre Rivemale: REZERVIST. Gostovanje v Slo- venskih Konjicah. Zaključena predstava za ^tovarno KONUS. Sobota, 25. aprila 1964 ob 18. uri: AIexandre Rivemale: REZERVIST. Zaključena pred- stava za Cinkarno Celje. • TURIZEM ' RESTAVRACIJA »JEZERO« VELENJE ODPRTA Na več vprašanj, ki smo jih dobili minule °^"l. sporočamo, da je restavracija »Jezero« »elenje odprta in redno posluje. ODDAJANJE ZASEBNIH SOB Olepševalno in turistično društvo Celje na- Proša vse, ki že oddajajo sobe ali jih želijo !^«0s oddati, da to i^rijavijo do 25. t. m. v urističnem informacijskem uradu v Stane- '«vi ulici. Kdor sob ne bo prijavil, jih letos ^ bo smel oddajati, ker bodo meseca maja ^IfS^edali samo tiste sobe, ki bodo na novo J,"j*\ljene. šele po pregledu, ki ga bodo lov."^''' organi občinske skupščine s sode- vanjem našega društva, bodo izdana nova •»ovoijenja za oddajanje »ob. # K U PIM Dobro ohranjeno motorno kolo TOMOS-Puch 250 ccm, po možnosti črne barve, kupim. »Agrotehnika«, Aškerčeva 19. Enodružinsko vseljivo hišo ali dvosobno sta- novanje v Celju, kupim. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »Gotovi.ia«. Vseljivo, manjšo hišo z vodo, elektriko in nekaj zemlje, kupim. Pismene ponudbe po- slati na upravo lista pod šifro »TAKOJ«. Kupim enodružinsko nedograjeno hišo ali stanovanje v bližnji okolici ali v mestu. Naslov v upravi lista. • PRODAM Italijanski globoki otroški voziček prodam. Žnuderl, Celje, Ulica bratov Vošnjakov 10. Dobro ohranjen motor 250 ccm prodam. Šalej Branko, Selce 24. Večjo količino dobrega sadjevca »Mošančkar- ja« (60 din za liter) prodam. Sinkovič Jurij, Klokočevnik 54, Loče pri Poljčanah. Motorno kolo znamke Puch-Roler, letnik 1956, v odličnem stanju, prodam. Grobelnik Jože, Savinjski magazin, Žalec. Kuhinjsko pohištvo in preoblečen dvodelni umivalnik prodam. Kladnik Anica, Štefa- nova 12 (Sp. Hudinja). Ugodno prodam: omare, raztegljivo mizo, ta- pecirane stole, preprogo, starinsko komodo — vse dobro ohranjeno. Ogled od 15. do 17. ure. Celje, Plečnikova 22. Kuhinjsko pohištvo, divan in omaro poceni prodam. Vzamem tudi ček. Dolenc, Celje, Kocbekova 5-II (poleg bivšega Mlekopro- meta). Skoraj novo preprogo 3x2 m ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Prodam Deutz motor. Zamenjam dve navadni, dobro ohranjeni mlatilnici za dobro stre- salko. Rožanc Anton, Okrog 20, Ponikva pri Grobelnem. 3-tonski tovorni avto »Opel-Blitz« registriran za leto 1964 ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Stojalo za cvetlične lončke — podolžno — iz trdega lesa, primerno za predsobe in dvo- je železnih ogrodij za cvetlične zaboje, pri- merno za balkone, prodam. Rebov, Ipav- čeva 16 (dvorišče). Moped TOMOS-Colibri in nov šivalni stroj »Bagat« ugodno prodam. Strupeh Celje, Kersnikova 1. Hišo z vrtom, sadonosnikom in večjo delav- nico prodam. Trnovlje štev. 19. 1500 kg sena in otave prodam. Stante, Celje, Polule. Skoraj novo motorno kolo NSU-Prima 175 ccm (prevoženih 700 km) prodam. Kot- nik, Celje, Kolškova 2 (Cret). Posestvo na ravnini, 2 ha in 87 arov (lep sa- dovnjak, takoj vseljiva hiša z gospodarskim poslopjem, elektriko in vodo) pri Šent- jurju, prodam. Naslov v upravi lista. Polovico hiše v centru Šentjurja; komfortno stanovanje s posebnim vhodom in večjim vrtom, takoj vseljivo, prodam. Informacije od 14. do 19. ure pri »MODA« Šentjur. Poceni prodam takoj vseljivo dvostanovanj- sko hišo z vrtom in garažgr v neposredni bližini mesta. Božič, Vrunčeva 32. Prodam sobno opremo: dve kredenci, razteg- ljivo mizo, 6 stolov, moško kolo in ročni voz (platoner). Naslov v upravi lista. Dobro ohranjen otroški italijanski voziček poceni prodam. Oblakova ulica 8, Celje. Prodam dva štednilnika-desna (I zidan, 1 »Gorenje« s pokrovom, rabljen eno leto. Prevolnik Marija, Celje, Cesta v Laško 9 (Polule). ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 18. do 25. aprila 1964: Marjan Tiselj, veterinar, Celje, Savinjska 3-II (Savinjsko nabrežje — tel. 28-71 ZAHVALA Za uspešno izvršeno operacijo na očeh se najlepše zahvaljujem zdravnikoma dr. Jurku in dr. Vrhovcu ter sestram na očesnem od- delku celjske bolnišnice. Posebej pripo- minjam, da je med operacijo zmanjkalo električnega toka in sta imenovana opera- terja pod težkimi pogoji, ob svetlobi bate- rije, požrtvovalno nadaljevala z operacijo in mi tako vrnila dragoceni vid. Arnšek Franc, Celje, Mariborska 54a # STANOVANJA Sobo v mestu ali bližnji okolici išče mlajše dekle. Naslov v upravi lista. Pošteni, zdravi upokojenki od 50—55 let, nu- dim opremljeno sobo za pomoč v gospo- dinjstvu. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. •RAZNO Zamenjam lepo dvosobno stanovanje za ena- ko (tudi v bloku). Ponudbe na upravo lista pod šifro »Vrednost«. Za enosobno stanovanje nudim pomoč v go- spodinjstvu. Ronkova 13 (Ložnica). Varuhinjo za 8 ur dnevno k 2 leti staremu otroku takoj sprejmem. Pogoji ugodni. Kune, Etol, Celje. Mlada intelektualka želi spoznati sebi pri- mernega partnerja. Slika zaželena. Ponudbe pod šifro »Intelektualec« — poštno ležeče Črna na Koroškem. Upokojenka gre v pomoč k manjši družhii. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Slo- venka«. Zamenjam enosobno stanovanje ali celo hišo v SI. Konjicah za enako v Celju ali bližnji okolici. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Lepa lega«. Iščem dobrega inštruktorja angleščine za 7. razred osemletke. Naslov v upravi lista. # RAZPIS Trgovsko i>odjetje P E T R O L POSLOVNA ENOTA CEUE Sprejme — trgovske portiočnike - prodajalce — skladiščne delavce Nastop službe takoj ali po dogovoru. IZLETNIK Vabimo vas na naše izlete: ZURICH-LONDON-PARIS-MUNCHEN« 9-dnevno potovanje z vlakom; ISTANBUL-SOFIJA 8-dnevno potovanje z vlakom; PARIS-NICA-MONTE CARLO-MILANO BENETKE 9-dnevno potovanje z vlakom; KIJEV-LENINGRAD-MOSKVA - poto- vanje preko BUDIMPE.^iTE z vlakom (spal- ni in jedilni vagon) —avion, 14-dnevno po- tovanje; ATENE-SOLUN-PELOPONEZ-DELFI 9-diTevno potovanje z avtobusom; BENETKE-TRST dvodnevni izlet z avtobusom; TRST — enodnevni izlet z avtobusom; DUNAJ — 4-dnevni izlet z avtobusom na svetovno cvetlično razstavo; KOROŠKA — enodnevni in večdnevni iz- leti z avtobusom; BUDTMPE.'STA-WARSZAWA-BERLIN- PRAGA-DUNAJ 5 držav — 5 glavnih mest, i4-dnevno avto- busno potovanje; GRČIJA — lO-dnevna ekskurzija za matn- ranle vseh šol; PO GORENJSKI-PRIMORSKI 2-dnevni izlet z avtobusom za kolektive; PLITVICE — dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive; PO ISTRI — dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive; PO DOLENJSKI - dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive; OHRID — 5-dnevno potovanje z avtobu- som za kolektive; IZLETNIK VAM NUDI: —organizacijo izletov in prevozov strokov- nih ekskurzij z modernimi turističnimi av- tobusi po domovini in v inozemstvo, — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času, — vršimo menjavo valut, — vršimo rezervacije v spalnih vagonih in na JAT avionih, rezervacije za letni od- dih, — v prodaji imamo avtokarte Slovenije in JugosIavije^^ turistične karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Ti- tovem trgu številka 3 pri avtobusni postaji — telefon 28-41, poštni predal 162. Se priporočamo za cenjena naročila. IZLETNIK CELJi. OBVESTILO Po sklepu delavskega sveta Lesnega podjetja Celje — Lava in po sklepu delavskega sveta Splošno obrtnega podjetja »Obnova« Celje, se je pripojilo Lesno podjetje Celje — Lava k našemu podjetju in posluje sedaj pod naslovom: SOP »Obnova« Celje, obrat »Parke- tarstvo-žaga«. Vse obveznosti in terjatve, izkazane v zaključnem računu za leto 1963 in ostale pogodbene obveznosti, je prevzelo podjetje »Obnova« Celje s sedežem v Gregorčičevi ul. 6/1. Podjetje opravlja naslednje dejavnosti: kamnoseško, cementninarsko, teracersko, mizarsko, ključavni- čarsko in kleparsko, pečarsko, parketarsko, razrez lesa, polaganje oblog iz umetniii mas, slikopleskarsko in gradbeno dejavnost. Za naročila se priporoča SOP »Obnova« Celjer DRIIGO VELIKO MGRADNO /REBANJE KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO in ekspoziturami objavlja drugo veliko nagradno žrebanje V poštev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v času od 1. aprila do 30. junija 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 din in to vlogo vezali na odpovedni rok od 12 mesecev dalje in vlagatelji, ki bodo vložili najmanj "100.000 dinarjev in ta znesek vezali za dobo 3 do 12 mesecev. Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna hranilnica in ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Laškem, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem in Sevnici. Nagrade: 1 MOPED 1 TELEVIZOR 1 ŠIVALNI STROJ 1 HLADILNIK 1 SESALEC Žrebanje bo dne 10. julija 19G4, izid žrebanja pa bo objavljen v časopisih Večer in Celjski tednik. Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 5,5 do 7 %. VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE, KORISTILI BOSTE SEBI IN SKUPNOSTI! / KOMUNALNA BANKA tElJE RAZGLAS Oddelek za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Občin- ske skupščine Celje objavlja po členu 14. Zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22/58) javnb razgrnitev osnutka ureditvenega načrta naselja ^ »P O L U L E« Osnutek je razgrnjen v pisarni krajevne skupnosti Podgrad, Mai- strova ulica 2 od 7. aprila do 7. julija 1964. Vabimo zainteresirane občane, da v roku razgrnitve dajo svoje pripombe v knjigo pripomb k ureditvenem načrtu, ki je na razpolago v prostoru KS Podgrad. Upravni odbor tovarne obutve »PEKO« Tržič razpisuje delovno mesto POSLOVODJE * prodajalne »PEKO« I. v Celju, Kocenova 2 Pogoj: visokokvalificiran delavec v trgovini. , ^ Prednost imajo kandidati i? stroke. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru.. Prijave pošljite kadrovskemu oddelku podjetja. Stran 8 CELJSKI TEDNIK Št. 15 — 17. aprila 1964 PD Celje ■ nad 2.200 članov Po zaslugi planinskih skupin v nekaterih delovnih organizacijah, kot so Emajlirka, Cinkarna itd. in prav tako po zaslugi izrednega pri- liva mladih, ima celjsko planinsko društvo že precej nad 2.200 članov. To je uspeh, na katerega je društvo upravičeno ponosno. Gotovo pa je, da bi lahko v tem pogledu dosegli še kaj več, če bi bila^planinska pro- paganda bolj aktivna. Saj gre zlasti v tem primeru za rekreacijo, kateri bi morali predvsem v delovnih or- ganizacijah posvetiti več pozornosti kot doslej. Delo celjskega planinskega dru- štva se odvija v dveh glavniH sme- reh, v društveni in gospodarski. Društveno dejavnost predstavljajo izredno marljivi mladinski, alpini- stični ter markacijski odsek (tudi propagandni), medtem ko se go- spodarska problematika kaže v upravljanju in gospodarjenju s pla- ninskimi postojankami. Lani se je zgodilo tako, da je gospodarska de- javnost finansirala društveno. Spri- čo tega se tista skromna sredstva, ki so jih ustvarile planinske posto- janke niso vračala nazaj v vzdrže- vanje in obnavljanje objektov, mar- več so bila potrošena predvsem za delo mladinskega, alpinističnega ter markacijskega odseka. To stanje je nevzdržno, zato ni naključje, če so na občnem zboru zahtevali, naj zla- sti celjska občinska skupščina v ce- loti dotira društveno dejavnost. Za to pa bi potrebovali 2.8 milijona di- narjev. Med odseki je zlasti viden napre- dek v mladinskem. Mladi planinci so se lepo uveljavili in pripravili oziroma sodelovali na številnih pri- reditvah in manifestacijah. Izredno zadovoljivo je tudi delo alpinistov. Tu je kolektivna odgovornost že po- kazala prve rezultate. Po vsem tem lahko rečemo, da je alpinistični od- sek planinskega društva na pravi poti, zlasti kar tiče vzgoje mladine. Člani markacijskega odseka vzdržu- jejo nad 30 poti. Tudi tu bo vzgoja mladih več kot nujna. Izredno razveseljive so številke o obisku v plan. postojankah, pa čeprav so še zmeraj nepopolne, ker tudi evidenca ni dosledna. Tako je lani postojanke celjskega planinske- ga društva obiskalo 58.084 planin- cev in izletnikov. Največji obisk je imel seveda dom v Logarski dolini in sicer 34.408, zatem Okrešelj 14.040 Celjska koča 5.140 itd. Celotni fi- nančni promet pa je znašal nekaj nad 44 milijonov dinarjev, oziroma za približno 23 o/o več kot v 1962. letu. Ojstrica, Baba in Planjava iz doma v Logarski dolini (foto Fr. Pere) PROBLEM DRUŽBENE PREBRANE V ŠTORAH pred uspešno rešitvijo Pretekli teden je delavski svet gostinskega podjetja »Ojstrica« raz- pravljal poleg druigega tudi v pro- blemih družbene prehrane v Storah. Nia sestanku so se navzoči se2.nanili z ugotovitvami predstavnikov upra- A^e gostinskega podjetja in s Indijka I- ne podružnice. O razmerah obrata »Bizeljčan« v Storah. V našem časo- pisu smo že pisali o problemu druž- bene prehrane, ki ga ta obrat ne- zadovoljivo opravlja. Ugotovili so. da je 'bila pozornost za ta obrat ver- jetno res prešibka. Ko so v letu 1962 obrat priključili podjetju »Ojstri- ca«, iso še nadalje poslovali z istim kadrom. Leto pozneje :so uredili ku- hinjo, iakou da so zdaj Lahiko spre- jeli 40 do 60 abonentov. Toda zapo- slili so dve polkvalificirani kuhari- ci, ker kvalificiranih niso imeli na razpolago. Rešitev je 'biila samo za- časna. Ker v Štorah. kar je naravno, z razmerami nisnentov. Ta načrt pa so prizadeti pripravlje- ni še vedno uresničiti i)odisi z last- nimi sredstvi ali kreditom. Ob zaključku sesitanka so člani delavskega sveta gostinskega pod- jetja »Ojstrica« sklenili, da bodo razmere v obratu Bizeljčan« v Što- rah izboljšali, Ivkrati pa so prosili' vodstvo železarne naj bi jih o- ne- pravilnostih pri poslovanju gostišča pravočasno obveščali. J. M. SAH V ŽALCU Pred dnevi so v Žalcu končali z občinskim prvenstvom v šahu. Med 14. udeleženci je prvo mesto zasedel Stanko Skok iz Šempetra, ki je zbral 12 točk; sledijo: Ranzinger (Žalec) in Štorman (Šempeter) 10 in pol, Brinovec (Žalec) 8 in pol) Černelič (Žalec) 7 in pol itd. Med udeleženci turnirja je bila tudi Klara Rak, ki je v razmeroma močni kon- kurenci osvojila sedmo mesto. PRVI PROTEST Drugo kolo spomladanskega dela tekmo- vanja v okrajni nogometni ligi se jc končalo z več ali manj pričakovanimi izidi. Za edino presenečenje je poskrbelo moštvo Polzele, ki je premagalo Nazarje. Tokrat je prišlo tudi do prvega protesta. Vložili so ga Vojničani in kot vse kaže povsem upravičeno. Sicer pa bo o tem sklepala pristojna komisija. V vzhodni skupini so igrali takole: Senovo ■ Store 3:1. Slovenske Konjice - Rogatec 5:1, Radeče - Vojnik 3:2 (protest), Brežice - Zreče 10:0. Na lestvici vodijo Konjičani z 20 toč- kami, sledijo Radeče 16, Senovo 11, Rog. Slatina 10 itd. V kolikor bo protest ugodno rešen v korist Vojničanov, bo prišlo na lest- vici do spremembe. Zahodna skupina: Nazarje - Polzela 3:6, Šoštanj - Šmartno 3:2, Šalck - Žalec 3:5. Tekma med Gotovi jami in Velenjem je bila preložciia. Vodijo Velenjčani s 17. točkami, sledijo Žalec 16, Šmartno 12, Šoštanj U itd. v prihodnjem kolu bodo igrali: vzhod.la skupina: Store-Brežice, Zreče-Radeče, Vojnik- Konjice ter Rog, Slatina-Senovo; v zahodni skupini pa: Žalec-Gotovlje, Velenje-šoštanj, Smartno-Nazarje in Polzeia-Vransko. CELJSKI ROKOMET ASI VODIJO v štajerski conski rokometni ligi so se za- dnje tekme končale takole: MTT-TVD Celje 15:18, Drava-2RK Celje 12:23, Velenje-Krmelj 10:12 ter Beltinci-Radeče 7:7. Na lestvici vo- dijo celjski železničarji z 18 točkami, sledijo Brežice 17, Radeče 17 itd. v nedeljo bo na igrišču ob Kersnikovi ulici že ob 9.30 prvenstvena tekma med TVD Ce- ljem in Velenjem, dobro uro zatem pa med ŽRK Celjem ter Nafto. Marinček - okrajni prvak v nedeljo se je končalo okrajno prvenstvo posameznikov v kegljanju. Nastopilo je vsega skupaj 40 kegljačev, od tega 24 iz celjske, ostali pa iz ostalih občin celjskega okraja. Z rezultati prvenstva ne moremo biti za- dovoljni, saj so bili slabši, kot so jih ude- leženci dosegli na prejšnjih prvenstvih. Raz- ve.'«eljivo je le to, da se je med prvo šeste- rico, ki si je pridobila pravico do sodelova- nja na republiškem prvenstvu, uvrstil tudi .•cL-n .tekmovalec izven Celja. Kot je znano, se bo republiško prvenstvo v kegljanju začelo že jutri ter nadaljevalo v nedeljo, končalo pa prihodnji teden na kegljišču Ingrada v Celju. Prvo mesto in s tem naslov okrajnega pr- vaka je osvojil član ŽKK Celje, Slavko Ma- rinček, ki je dosegel rezultat 1711 kegljev, oziroma 854 ter 857. Ostala najboljša mesta so zasedli: 2. Štefan Krainc (Rlektro) 1704, 3. .Tože Lubej 1688. 4. Viki Vanovsek (oba Celje) 1683, 5. Vojko Zaporičnik (Zabukovca) 1682. 6. Mojko Druškovič (Elektro) 1669, 7. C\eto Kuzmin (Brežice) 1665, 8. Lojze Zagorc (Invalid) 1650, 9. Zdravko Radič (Ingrad) 16.50. 10. Jože .Tančic (Celje) 1647. 11. Jo/e Podkrižnik (Incrad) 1642. 12. Vili Truglas (Celje) 1641 itd. Slavko Marinček MLADINSKI NOGOMETl Nedeljske tekme mladinskih moštev v slo- venski nogometni ligi so se končale takole: Delamaris-Kladivar 2:1, Olimp-Slovan 2:4 ter Celje-Maribor 0:0. Po teh dogodkih je mladinska ekipa Kla- divarja na petem mestu s 24 točkami, Olimp na dvanajstem z 11 ter Celje na petnajstem SKROMNA UDELEŽBA Okrajno prvenstvo za člane in članice v na- miznem tenisu, ki ga je izvedel celjski Par- tizan, je minilo ob skromni udeležbi, saj so v moški konkurenci nastopila le tri mošt\a, za žensko pa se je prijavila edinole ekina celjskega Partiza-ia. Moški dvoboji so se končali takole: Parti- zan Celje I : Žalec 5:2, Partizan Celje II : Žalec 3:4 in Ceijc I : Celje II 5:0. Končna ra .vrstitev: I. Partizan Celje I, 2. Partizan Celje II in 3. Partizan Žalec. OKRAJNA ROKOMETNA LIGA Zaradi odstopa laških rokometašev, se je' okrajna rokometna liga začela v okrnjenem obsegu. Sicer pa so se tekme prvega kola končale takole: Žalec-Soštan> 12:12, Velenje B C.ri/.e 7:19 ter TVD Celje B-ŽRK Celje B 5:0. v drugem kolu pa so igrali:TVD Celje B— Velenje B 5:0 in Store-Griže 6:7. Na lestvici vodijo i^.;ralci iz Štor pied Grižami. ZMAGA MARIBORSKIH KOŠARKARJEV v prinravah na začetek tekmovanja v drugi republiški košaikarski ligi so celjski igralci košarke v nedeljo povabili v goste ekipo Ma- ribora. Po dosti boljši igri so zmagali mari- borski Rostje z visokim rezultatom 73:38. Tu- di predtckma mladinskih moštev je pripadla .Mariborčanom. ŠAHOVSKE VESTI v nedeljo je bilo v Ljubljani republiško brzopotezno prvenstvo v šahu za mladince. Med 36 udeleženci so bili tudi mladi šahisti iz celjskega okraja. Igralci so bili razdeljeni v štiri skupine. V finalnem delu tekmovanja je imel največji uspeh Tomaž Kovačič, član celjskega šahovskega kluba, ki je osvojil čast- no tretje mesto. Odličen je bil še drugi fina- list, Franc Brinovec iz Žalca, ki je v končni oceni delil peto do šesto mesto. Na ženskem brzopoteznem prvenstvu Slo- venje v šahu, ki je bilo prav tako v Ljublja- ni, je članica celjskega šahovskega kluba Lu- čka Užmahova zasedla osmo mesto. Pred dnevi se je končalo občinsko prven- stvo sindikalnih moštev Celja v šahu. Proti pričakovanju je prvo mesto zasedla ekipa štorskc železarne, ki je v odločilnem dvoboju premagala Cinkarno 3 in pol : 2 in pol točke. V borbi za tretje oziroma četrto mesto je Emajlirka odpravila Ingrad 3 in pol : 2 in pol točki'. Ostala mesta so zasedli: Aero, Vele- žitar, Avtobusni promet, banka, Obnova in Elcgant. POZNIČ - ZOPET ODLIČEN ! V nedeljo jc bil v Kranju že drugi republi- ški pregledni turnir, na katerem so sodelo- vali trije celjski pionirji: Poznič ter Žarko in Milan Mravlje. Med njimi se je ponovno najbolj izkazal Poznič, ki je tokrat pristal na drugem mestu (na prvem turnirju je bi! zmagovalec). Odličen je bil $e .Žarko Mravlje, ki je za.sedel odlično peto mesto, medtem ko je bil desetletni MIlan Mravlje slabSe oce- njen. To je tudi razumljivo, saj .4e nima do- voli Izkušenj za takšna tekmovanja. Zmaga celjskih smučarjev Na plazu pod severno steno Planjave jc bilo v nedeljo tradicionalno srečanje celjskih In trboveljskih smučarjev. Prireditev je lepo uspela. K temu so pripomogli dobra orga- nizacija, lepo vreme, ugodne snežne razmere pa tudi precejšnje število gledalcev. Proga za slalom jc bila dolga 456 metrov ter je Fmela pri 150 metrih višinske razlike 45 vratic. V ekipnem ocenjevanju so za vsako rcpre- zentaneo u|H>šievaii po 12 najboljših smučar- jev; sicer pa se je na startu javilo vsega sku- paj 441 lekiiiuvalčev. V eliipnem dvoboju so zmagali Celjani, k! so (tosegli skupni Cas 853,1 sekundr, medtem ko so Trboveljčani zbrali 895,7 sekunde. Naj- boljši posamezniki pa so se zvrstili takole: 1. Nunčič (Celje) 76.0, 2. Malavašič 77.5, 3. StergarSek (oba Trbovlje) 78.1, 4. Košič 79.4, 5. .lanko Cetina 80.5 ... 7. Peter Cetina 81.0, 9. Trobiš 81.8, 10. Zimšek, II. Kopinšek (vsi Celje) Itd. Medtem ko je pri članicah zmagala Celjan- ka Anica Cater s 171.9, so najboljši mladinci dosegli naslednje čase: I. Forte 92.i, 2. Kos (oba Trbovlje) 96.7, 3. Vrečko 105.1, 4. Srebot (oba Celiv) 117.1 itd. KOMENTAR BREZ SPREMEMB Najvzlic temu, da je KJadivar v srečaiujii z Delamarisein v Izoli do- seigel le polovičen iiispeh in delitev tioičk. je razlika med njim ter naj- bližnjim zaisledova!lcem oistala še z,meraj dAne oziroma štiri točke, oe iipoštevaimo. d:a ima Kladivar tekmo manj, kajti tudi ljubljanska Svoilx)- da je v zadnji tekmi zabeležila le remi. Po visch poročilih, ki smo jih do- bili, je ibila tekma med Delainari«om in Kla.divarjem prej slalia, kot pa [e[>a in vrodma j>oziorno'sti. Končala I>a ise je z neoidločenim iziidom 1:1. Vtem ko je l>ila tekma med Ce- ljem in drugim moštvom Maribora odložena na poznejši Čas. se je tudi ivajstK)i|j prTOstaloga celjskega Ugaša, tio je Olimpa, končal nadvse miro- Ijiiirno. ICikma na igrišču pod Go- lovcem z Ijiibljaiislkim Slovanom je bila zakljtiioona pri stanju 1:1. Gliede na enakovredna uspeha glavnih kandidatov za jrrvo mesto v sloveiLski riciigotnetni ligi. ise stanje na lestvici ni spremenilo. Kladivar je «e zmi'raj v vodstvu s 26 tiočkami in tekmo manj. Celjisiki železničar- ji so trenutno ita št^istem imestu, ()limp |)a na običajnem zadnjem oziroma trinajstem z mega skufmj trenili [>ika'mi. ('eljski železniiča,rji so v dosedanjih tekntali zbrali 16 točk. V j>rilioid(njem zavrtljajii se bodo igrailci Celja doma spoprijeli z mo- štvom S()il)otje. Lansko srečanje med obema ekipama se je kioiničalo z re- zultatom 3 : 1 za SolM)to. Olimp bo igral tokrat tt^.kmo izven konkuren- ce z drugo ekii>o Ma.ribora. l^.ni se je tekma med njima končala z re- zultatom 2 :-^. Kladivar Ik) limel v gosteh moštvo maril>on.skeiga Želez- ničarja, ekipo, katero je lani isredi meista olb Dravii premagal z rezulta- tom 3:1. Ce bi ufx>števali prednost igrišča in seveda moč enajstoric. }X>tem l)i morali v medeljo dobiti vse štiri točke, ki so na ra7jj>o(lago r konikii.reiičiii borbi. I^ARILO ZA 14. ROJSTNI DAN: PRINESLO L NAGRADO v petek so v prostorih Komunalne banke Celje slovesno izročili nagrade dobitnikom prvega nagradnega žreba- nja vlagateljev vezanih vlog. Prvo nagrado hladilnik, je dobila štirinajst- letna učenka 7. razreda osnovne šole }-iudinja Nada Tržan iz Šmarjete pri Celju. Druga nagrada je odšla v La- ško, tretjo pa je dobila tovarišica S. A. iz Celja. Dobitnico prve nagrade smo zapro- sili za kratek razgovor. — Si že dolgo časa vlagatelj pri Komunalni banki Celje? — »Kot član razredne skupnosti že dolgo časa vlagam denar na hranilno knjižico. To hranilno knjižico z veza- no vlogo mi je za štirinajsti rojstni dan poklonila babica.« — Boš hladilnik, ki si ga dobila uporabljala doma? — »Ne. Mi ga že imamo, zato ga bom podarila babici, ki bo zelo vesela da- rila.« — Kako si zvedela, da si dobila prvo nagrado? — »Povedala mi je teta, ki dela v ban- ki in ji sploh nisem mogla verjeti.« Tudi tretjenagrajenka S. A. iz Celja ni verjela, da je dobila nagrado. Po- vedala nam je tole: '^Na to, da bo žrebanje sem popol- noma pozabila. Ko so mi prinesli ob- vestilo iz banke, da sem dobitnik, sem mislila, da je to kak račun in sem bila zelo presenečena.« S. L. Nada Tržan prejema prvo nagrado Komunalne banke RADIO C E LJ E RAZSTAVA SODOBNE OPREME Prvi Ingradov montažni blok bo kmalu gotov. Se pred vselitvijo na- merava podjetje »Lesnina Ljubljana« organizirati v eni etaži razstavo opre- me za ta stanovanja. Prikazali bodo sodobno kuhinjsko opremo, ki je di- menzionirana za ta stanovanja. Razen tega bodo prikazali tudi opremo za spalnice, dnevne in otroške sobe. Vso opremo, ki bo razstavljena bodo inte- resenti . lahko takoj dobili, ker jih imajo na zalogi v celjskem skladišču Razstava bo odprta predvidoma proti koncu aprila, oziroma v začetku maja odvisno od tega, kdaj bodo stanova- nja dokončana. -jz. O LETNEM DOPUSTU Pretekli teden je bil v štorski železarni razširjeni sestanelc Izvršnega odbora sindi kalne podružnice, na katerem so obravna vali osnutek pravilnika o koriščenju ietnegs dopusta, ki ga je izdelala komisija za re kreacijo, predlog pravil vzajemnega društva sindikalne podružnice, priprave za prazno vanje mednarodnega delavskega praznika I. maja In drugo. Največ so govorili o ko riščenju letnega dopusta v počitniških do movih, pri čemer so ugotovili, da se bo pen zionska oskrba na Rabu povečala le za 1W dinarjev. SKOPUH V IZVIRNIKU Preteklo soboto je dramska sku pina druge gimnazije iz Ljubljane obiskala svoje vrstnike v Celju. Na delavskem odru so uprizorili Molie rovega Skopuha v francoščini, kai je med celjskimi dijaki vzbudilo ve liko zanimanje. Poleg običajnih poročil, obvestil, plošč po željah in zabavne glasbe ter reklam, vam priporočamo, da v tednu od 20. do vključno 26. aprila prisluhnete še naslednjim govornim oddajam: ponedeljek, 20. — športni pregled ob 17.25; torek, 21. — mladinska oddaja ob 17.25; sreda, 22. — šola za starše ob 17.20; četrtek, 23. — radijska univerza ob 17.25. Oddajo v nedeljo, 26. aprila bo začel po- govor s poslušalci. Poleg obvestil, plošč po željah ter reklam, bo to nedeljo na vrsti še Lešnikova črtica: Mati, ki je premagala smrt. Oddaje celjskega radia lahko poslušate vs.ik delavnik od 17. do 18. ure, ob nedeljah pa od 12. do ure, vsakokrat na valovni clolžini 202 metra. St. 15 — 17. aprila 1964 CBLJSKI TEDNIK Stran 9 TEDNIKOV ROMAN — HUMORESKA — SLIKANICA — ROMAN — HUMORESKA — SLIKANICA — TEDNIKOV ROMAN - AXEL BROOX: AFERA BAXTER 15 Maks jc pričel pripovedovati. V nekem baru je spoznal Maud Johnstone in z njo preživel pol leta. Maud je dobro zaslužila, Rothmannu se je zdelo, da se je zanj končno pričelo udobno življenje. Potem je prišel iz Amerike Wolland, ki mu je prevzel priležnico in jo prisilil, da je lordu Arthurju napisala nekaj pisem, s katerimi ga je izsiljevala. Snov zanje ji je dal Wolland, ki je presenetljivo natančno poznal življenje sta- rega lorda, posebno še spotakljive zgodbice iz polpretekle dobe. Te so pričale, da je stari pe- dant ljubil razvrat bolj, kot je bilo za njegov politični ugled koristno. Z dvemi tremi ženska- mi je vzdrževal skrite odnose; nekateri doku- menti, ki so dokazovali, da jim je pošiljal derjar, so na čuden način našli pot iz lincotskih skritih predalov do Wollanda. Maks pa je v času, ko se je družil s svojo nekdanjo priležnico in osovra- ženim tekmecem, kjer je po vsej priliki odigržfl vlogo hišnega psička — odkril nekaj, kar bi lah- ko Wollanda, če bi prišla skrivnost na ušesa pra- vemu človeku, v hipu spodkopalo in mu pre- križalo pomembne načrte. Šifriral je izdajalski stavek in ga poslal lordu Arthurju. »Je bila ena od tistih žensk, s katerimi je vzdrževal lord Arthur skrite odnose, Maud John- stone? »Da,« je rekel Maks, »nekaj časa.« »Toda zakaj ste svoje sporočilo šifrirali?« »Nisem se še čisto odločil...« »Bali ste se Jima Whistlerja, kajne? Radi bi mu bili prekrižali načrte, pa vam je strahopet- nost branila.« »Ključ sem obdržal, da bi ga izročil lordu Arthurju ob prvi ugodni priložnosti. Ko je v petek odpeljal Jim z Maud v Pariz in se še v po- nedeljek nista vrnila, sem sklenil, da se ga zne- bim. Odpeljal sem se na Lincot in izročil stare- mu Baxterju ključ za šifro.« »Ste mu dali listek s ključem v roko?« »Ne, položil sem ga na mizo in mu povedal, kaj pomeni. Rekel je, da bo šifro rešil takoj po mojem odhodu.« »Ali je mogoče sir Arthur v vaši navzočnosti vzel s police knjigo in spravil listek, ki ste mu ga izročili, vanjo?« »Ne, ko sem odšel, je ležal listek na mizi.« »Zakaj ste se prekrstili v Johnstona? »Če bi se bil najavil s pravim imenom, bi me lord Arthur ob tako pozni uri ne bil sprejel.« »Prav, Maks. To je vse, kar sem hotel vedeti.« Ko sva za sabo zaprla vrata Maksove sobe, sem čutil nepopisno olajšanje. Cula sva, ko je Maks zapahnil vrata. »Zdaj se bo prasec spet zavalil na posteljo in spal do večera,« je rekel Clay. »Ste že kdaj videli bolj klavrno razvalino? Tak človek naj bi bil morilec! Rekel sem, da Heppel nima do- mišljije. Kaj pravite, ali sem se zmotil?« ŠESTNAJSTO POGLAVJE »Mislim, da bo zdaj lord John spregovoril,« je rekel inšpektor Heppel, ko mu je Clay poro- čal o najinem obisku pri Maksu. Ni se motil. Ob dveh popoldne so vsi štirje sedeli na Lincotu v knjižnici. »Pred tistim večerom v ponedeljek sploh ni- sem slufTl, da s stricem nekaj ni v redu,« je pri- čel mladi Baxter. »Res je sicer, da mi je nekoč prej že pokazal tisti nerazumljivi pripis in me vprašal, kaj bi po mojem mnenju žlobundra pomenila, to pa je bilo tudi vse. šele uro pred svojo smrtjo se mi je zaupal. Po večerji me je prijel pod .roko in me odve- del v knjižnico. Rekel je, da bi me rad vprašal za svet v neki kočljivi zadevi. Izjava me je pre- senetila, ker je nasvete vedno pač zelo rad delil, nikakor pa ne sprejemal. Sedel je k pisalni mizi, odklenil spodnji predal in mi izročil zavoj modrih pisem. Hitro sem jih preletel. Podpisala jih je Maud John- stone. Njih vsebina je bila slabo prikrito izsi- ljevanje, ki se je nanašalo na nekaj, kar je ime- novala »dokumenti«, o katerih pa mi stric ni hotel povedati nič podrobnega. Poslednje pismo, ob katerem je najbrž sklenil, da me vpraša za svet, je bilo pisano z drugo pisavo. Bilo je pismo s pripisom tistih nerazumljivih besed, o kate- rih sem vam že pravil. Podpisano ni bilo. Ne- znanec je v njem poročal stricu — v zelo slabi angleščini — naj pripis skrbno hrani, ker vse- buje izredno pomemben podatek. Stricu sem svetoval, naj pisma takoj_izroči policiji, kar je žal odločno odklonil, ker se je bal, da bi škandal uničil njegovo politično ka- riero; bil je namreč prepričan, da njegova pri- sotnost v parlamentu ne koristi samo konserva- tivcem, marveč vsej Angliji. Rekel mi je, da je kot konservativni politik dolžan zadevo za vsako ceno prikriti. Najmanjši sum, ki bi vrgel senco na njegovo privatno življenje, bi škodoval inte- resom Velike Britanije.« Ob teh besedah sem pogledal Claya. Sicer se je obvladal in ni kazal očitnih znamenj posmeha nad tolikim licemerstvom »starega kozla«, ven- dar sem videl, da ga prepričanje pokojnega lor- da o lastni pomembnosti imenitno zabava. »Storil sem, kar sem mogel, da bi strica pre- pričal, naj izsiljevalce za vsako ceno naznani. Vse moje prizadevanje je bilo bob v steno. Od; ločil se je, da jim ponudi polovico vsote, ki sb jo zahtevali: šeststo funtov; zato je tudi vzel iz banke denar. Ko sem videl, da ne gre drugače, sem mu ponudil svojo pomoč; predlagal sem mu, da še bom pogajal z izsiljevalci. Bil mi je zelo hvaležen. Vzel je iz predala bankovce in mi jih izročil.« »Ali je vedel, da mu grozi nevarnost?« »Kolikor vem, ne. Zdelo se mi je, da mu je odleglo; hotel je napisati, še nekaj pisem. Pol ure pozneje sem stal pred njegovim truplom.« »Kaj se je zgodilo z modrimi pismi?« »Pisma so ležala v spodnjem predalu, kjer so bila že prej. Predal je bil odprt.« »Se vam je zdelo, da je medtem kdo razen vašega strica brskal po predalu?« je vprašal Clay. »Ne.« Heppel je vzel iz listnice papir, na katerem je bila napisana beseda AUSTRIA, in ga pokazal lordu Johnu. »Je mogoče tale listek ležal na mizi?« »Ne, nisem ga videl. Bil sem zelo razburjen, zato je mogoče, da sem ga spregledal. Nisem mogel niti jasno misliti; vedel ^em samo eno: zažgati moram pisma in tako rešiti stričevo ime. Vzel sem jih iz predala in jih sežgal v^ kaminu biljardne sobe, medtem ko je Freeman telefoniral po policijo.« »Z njimi ste uničili najdragocenejše dokazno gradivo,« je vzdihnil Heppel. * " »Tfega sem se zavedel šele kasneje. Zato sem obiskal tisto žensko na Nevvman Street. Zatrje- vala mi je, da o izsiljevanju ničesar- ne ve. O stričevi smrti, je rekla, je izvedela šele tedaj, ko je po vrnitvi iz Pariza prebrala časopisno vest.« Clay je medtem odprl spodnji predal pisal- ne mize. »Ko ste segli po pisma,« je vprašal lorda Johna, »ste se mogoče dotaknili ogledalca?« »Da. Ležalo je na svežnju.« »Ste ga videli že prej, ko je vaš stric odprl predal?« »Ne.« »Ste o tem trdno prepričani?« »Da. Ko je stric odprl predal, sem stal poleg njega.« »Tedaj je moja domneva pravilna! Dajte mi , ogledalce, inšpektor!« Heppel je vzel iz žepa škatljico. Clay je vzel ogledalce in ga položil na sredo predala. Potem je zaprl predal in prižgal stoječo svetilko. »Predstavljajte si, da ste skriti nekje v sobi. Na primer tamle za zaveso.« Pri tem je pokazal na težko brokatno zaveso, ki je zakrivala ste- klena vrata. »Radi bi vedeli, če je predal odprt, ne da bi zapustili skrivališče. Kaj boste storili? Ni vam treba drugega, kot gledati na strop!« Odprl je predal. Na stropu se je prikazal svetel krogec ... Tedaj je Heppel stopil za zaveso. Nekaj tre- nutkov je negibno stal za težkimi gubami in se potem spet prikazal. »Genialna ideja, dragi Clay!« je rekel smeje. »Toda nekoristna, ker ji nasprotuje majhno, otipljivo dejstvo.« »Katero«? sem vprašal. »Za zaveso namreč ni mogoče videti stropa!« Slikar je pogledal na uro. »čas je!« je rekel. »Čas? Za kaj?« je vprašal Heppel. »Ža sestanek v senčici. Povabil sem prijatelja gospoda Hopa na kratek razgovor. Prepričan sem, da vas bo zanimal, inšpektor.« »Kakšnega prijatelja. Kje ste ga spoznali?« »V izkazu Hopovega tekočega računa. Kadar je namreč Hope stavo dobil, je vpla^išal večjo vsoto, če jo je zgubil, si je dal manjšo izplačati. Te finančne manipulacije pa so redno sprem- ljala zelo zanimiva nakazila, če je namreč sta- vo na dirkcdi dobil, je nakazal ček, ki je bil za polovico manjši kot njegov dobiček, če pa je zgubil, mu je nekdo nakazal natančno isto vsoto. Za vsakogar, ki nekaj ve o stavah na konjskih dirkah, je stvar jasna ko beli dan. če upošte- vate dejstvo, da Hope stave večinoma dobiva, čeprav o konjih nima pojma, in da je konje, na katere je Hope stavil, treniral človek, ki živi približno dve milji daleč od Lincota in ima umetne zobe, potem to menda tudi za usluž- benca Scotland Yarda ne bo nerešljiva uganka.« V tem smo prišli do senčice. Vrata so bila odprta. Na klopi je sedel droben suhljat go- spod. I J. LIPMAN: Državljan Karpišek ^ Pritožba zoper Jana Karpi- ška, knjigovodjo, je razburka- la mirne vode našega mesta in v pravi luči prikazala njegov lik. Državljan Jan Karpišek je namreč zanemaril svojo dolž- nost in tako povzročil škodo v znesku 24.312,60 kron. Ob preiskavi so prišla na^ dan tale dejstva: 1951. leta je državljan Kar- pišek rešil iz rečice Pupavke pionirja Z. K., ki se je potap- ljal, zaradi česar je na sveča- nem sestanku pionirske orga- nizacije prejel častno pionir- sko ruto. 1953. leta je za ceno življe- nja rešil 24 ovac in pastirja Petračka, ki jih je izvlekel iz goreče staje. 1954. leta je s pravočasno intervencijo preprečil ogrom- no škodo in tragedijo, ko je na progi Makovice—Tžatin opazil veliko skalo, v katero bi gotovo zapeljal motorni vlak štev. 904, natrpan z de- lavci. Državljanu Karpišku je uspelo ustaviti vlak, o čemer je poračal tudi tisk. 1956. leta je, čeprav brez šo-^ ferske izkaznice, s kamionom NA 9091 prepeljal porodnico N. A. v porodnišnico štiri mi- nute in pol pred porodom. Vsa družina mu je izrekla zahvalo. Istega leta je pokazal dija- kom drahobulakanske šole iz-^ hod iz gozda, v katerem so s svojimi učitelji tavali celih pet ur. Uprava šole je Karpišku podarila v znamenje hvalež- nosti bronasti kip maraton- skega tekača in ga povabila, da prisostvuje maturi. 1959. leta je z močnim zvo- nenjem v mestni cerkvi prebu- dil prebivalce iz sna in jih opozoril na bližajočo se popla- vo. S tem je preprečil veliko škodo in rešil mnoga življe- nja. 1963. leta je s svojimi urad- niškimi rokami zadržal pada- joči hrast, ki hi uničil vse pašnike Raziskovalnega inšti- tuta za čebele in med. Uspel je, četudi so mu razdražerie čebele zapustile v vidnih delih telesa 36 žel. Raziskovalni in- štitut je podaril omenjenemu Karpišku steklenico prave če- ške medice in nekaj lipovega meda. Istega leta je preprečil bor- bo dveh psov redke pasme, ki bi se med seboj gotovo pokla- la; na odločilni tekmi je po- slal žogo v mrežo direktno iz kornerja; rešil je tovariša H. K., ki se je v ribniku zapletel med lokvanje; ujel je tatu, ki je ukradel tri steklenice vod- ke in za 0,80 kron kvasa; rešil je dečka s 30 metrov visokega dimnika; ubilje divjo svinjo in se poročil s Hermino Va- hadlovo. Za vse to je dobil 36 pri- znanj, 29 častnih daril in je smel govoriti o državljanski hrabrosti na 129 sestankih in konferencah, na katere so ga povabili. Pa vendar je na koncu razo- čaral! 21. oktobra tega leta je v skladišču zadruge OKOL iz- bruhnil požar. Prisotni držav- ljani in gasilci so zaman ča- kali državijana-rešitelja Jana Karpiška, knjigovodjo, ki je med tem baje spal. Skladišče je pogorelo, zadruga pa je utrpela 24.312,60 kron škode. Prisotni državljani so ostro obsodili odnos Jana Karpiška, ker je izigral njihovo z.aupa- nje. Zahtevali so, da Ljudski odbor zoper njega ustrezno/ ukrepa. Takšen je bil Karpišek. ZAJEDLJIVOST OscaT W/7de je na neki ve- čerji sedel poleg betežnega lorda, ki je pesnika polovico večera moril s svojimi pred- niki, polovico pa s svojimi boleznimi. »Ne vem,« je rekel lord, »zakaj mi desna noga vedno zaspi!« »Pač zato, ker je vedno v vaši družbi,« je zazehal Wilde. Stnm 11 št. 15 - 17. aprUa 1964 Vsak dan smo jih srečevali. Družno so korakale ob cestišču. Tri male prijateljice. Zjutraj se sestanejo pred vasjo, nato korakajo sedem ki- lometrov daleč v šolo. Po pouku se zopet poiščejo, potem korakajo se- dem kilometrov domov. Pozimi zamenjajo čeveljčke s škornji, poleti pa bose hite po prašni cesti. Tri male prijateljice. Iz leta v leto. »Srečno Kekec« Pred nekaj dnevi smo si ogledali film »Srečno Kekec«. In zato sem se odločil, da napišem o njem ne- kaj besed. Moje mnenje je tako: mislim, da so igralci res prav vsi odgovarjali svoji vlogi. Tako Rožle s svojo plahostjo, kot Kekec s svojo vedrostjo, da o ostalih sploh ne go- vorim. V filmu nisem prezrl tudi prelepega gorskega sveta okrog Trente. Moje mišljenje je tudi to, da. bi ta film predvajali tudi v dru- gih državah, saj bi s tem lahko pri- vabili še več turistov. O tem filmu sem bral mnogo kri- tik. Prepričan sem, da marsikatera ni utemeljena. Vsej mladini je bil film zelo všeč, in to je tudi pogla- vitno. Le zaključek filma mi ni po- polnoma ugajal. Lahko bi bil takle: preden se je Kekec vrnil z zdravi- lom v dolino, je dejal Pehti: »Hvala za zdravilo in nasvidenje. Toda ne za zmerom. Videli se še bomo!« Od- šel in odvriskal je v dolino. Ko je prišel k Skalarjevim, je potiho sto- pil v kamro. Na postelji je spala slepa Mojca. Kekec je odmašil stek- leničko in z vsebino namazal Mojci oči. Kmalu se je zbudila. In kakšno čudo! Spregledala je. Mojčin vrisk je priklical v hišo očeta in mater, ki sta vsa srečna objela Mojco. Šele tedaj so opazili Kekca, ki je z bla- ženim smehljajem opazoval doma- če. Ko so ga pustili do besede, je dejal: »Pa veste, kdo mi je to dal in me tudi podučil o ravnanju s tem zdravilom? Pehta! Tudi njej gre za- hval za Mojčin vid. Za zahvalo bi jo lahko spet sprejeli medse in tu bi lahko opravljala delo zdravnika, ki ga tako dobro pozna.« Vsi so mu pritrdili in oče je z nekaj vaščani odšel v planino po Pehto. In spet je Življenje teklo kot nekdaj, le s to razliko, da je bilo odslej pri Skalar- jevih vedno veselo. Drugače je film nedvomno uspel in zasluži vse priznanje. Vlado Veber, 5. C r. I. osnovna šola Celje DRAGI MLADI PRIJATELJI! Morda se še spomnite, da smo pred približno mesecem dni razpisali na- gradno tekmovanje za najboljšo oce- no filma »Srečno, Kekec«. Takrat je občinski odbor Socialistične zveze v Celju obljubil pet lepili knjižnih na- grad, mi pa smo sklenili, da bomo najboljšo oceno filma objavili in jo še posebej nagradili. Komisija se Je odločila in izbrala ne samo pet, tem- več kar sedem nagrajencev: Prvo nagrado bo dobil Vlado Ve- ber iz 5. C. razreda I. osnovne čole v Celju. Ostale nagrade pa bodo pre- jeli: Nevenka Vovk, 7. a. razred, os- novna šola Fr. Kranjca Celje. Miran Leskovšek, štore št. 138 — 2. b raz- red, Darja Boben, 5. c razred 1. os- novna šola Celje, Gorazd Pavlica, 5. C razred I. osnovna šola Celje, Ro- zika Slapšek, 7. h razred, osnovna šola Fr. Kranjca, Celje in Ivan Ko- rošec prav tako iz osnovne šole Fr. Kranjca v Celju, Vsem nagrajencem iskreno čestita- mo, vabimo pa jih, da pridejo v pe- tek, 24. aprila na občinski odbor So- cialistične zveze v Celju — pri gle- dališču — kjer bodo dobili nagrade. Zbrali naj bi se ob desetih dopoldne. Toplo se zahvaljujemo tudi vsem ostalim, ki so nam poslali svoje pri- spevke. Le zgodbic za Lučko in Mih- ca ni in ni. Tako si naši uredniki tarejo glave in vam — zaupno pove- dano — izdajajo dogodivščine iz svo- jega otroštva. Pomagajte nam tMrej! Vsako objavljeno zgodbico bomo tudi nagradili. Toplo pozdravljeni! Tetka urednica POMLAD Pomlad je tu! Vse cveti, dehti. Kmetom na polje se mudi. V plug vprežejo voliče, delo je življenje za kmetice. Kadar kukavice se oglasi, vsi vedo, pomlad je tu, pomlad je tu! Cvetka Završnik, Rogaška Slatina Mihec - veliki poglavar Mihec je bil poglavar \ Apačev, ker je imel najlep- šo perjanico in resnično sabljo. Kaj zato, če Indi- janci niso imeli sabelj. Sab- lja je pa le sablja in še »zaresna« povrhu. Kot po- glavar je moral storiti po- sebno junaško dejanje. Ves popoldan je »bral« sledove po okolici... Končno je našel. Našel je rdečelično »skwaw« in pogruntal, da je to prav go- tovo žena poglavarja so- vražnih Komančev. Na travniku je nabirala rože. Hiiiiii! je planil v bojnem kriku in jo privezal k češ- njevemu deblu. Ves opijan- jen od zmagoslavja je za- plesal okoli žrtve bojni ples... Zvečer, ko je bil že trden mrak, je soseda našla na oddaljenem travniku od jo- ka in strahu onemoglo »skwaw«, ki je bila Lučka. Mihec-poglavar, ki je hotel svoj plen pokazati drugim, je pozabil nanjo. Na mah ga je močno zamikalo, da bi z dečki igral nogomet... Ves teden po tem dogod- ku je bil veliki poglavar, ki se je vendar tako sijajno izkazal, ujetnik. Povrhu je moral še cefrati žimo iz starega kavča. Kazen mu je naložil veliki Manitu — njegov lastni oče, ko je zvedel za bojevniški podvig Apačev iz naše ulice. i PRVA ■ I PARTIZANSKAM j MISIJA 14 Navsezadnje pa je bila stvar vendarle re- šena s tem, da je podpisal Huot in Jaz sopodplsal. Ko smo se vrnili na »Bakar«, smo tam našli mehanike, ki so že poprav- ljali ladjo, kar Je bil resnično lep primer ekspeditivnosti. VRNITEV IN LEGALIZACIJA NASIII LADIJ Vtem koso »Bakar« pripravljali za prvo potovanje, smo se lotili reševanja drugega, zamotanega mednarodnega vprašanju, to Je priznanja naše zastave in vrnitev pod to zastavo ladij, ki so še bile v italijanskih rokah. Brez tega priznanja ni bilo mogoče nadaljevati delo, ker ne NOIC ne nobena druga zavezniška pomorska oblast ni hotela dovoliti, da bi naše ladje izplule iz prista- nišča in se svobodno gibale v zavezniških vodah. Zopet smo bili prisiljeni iskati po- moč admirala Povverja. Pomagal nam je zadevo rešiti. Nekaj dni po intervenciji je Power po- slal na »Bakar« visokega funkcionarja bri- tanskega Ministrstva za vojni transport go- spoda Jana Campbella, ki Je prišel v sprem- stvu nekega italijanskega polkovnika, da bi v sodelovanju z nami rešil vprašanje naše zastave In ladij. Campbella smo hitro pridobili za našo stvar in mislim, da so njegove osebne simpatije odigrale pomemb- no vlogo pri uspešnem reševanju problema. Po drugem pogovoru z NOIC, italijanskimi oficirji in drugimi, je Campbell takole re- liS zadevo: vse ladje jugoslovanskega po- rekla, zasidrane v pristanišču Bariju pod italijansko zastavo. Je dal na razpolago Huotu kot predstavniku zavezniške vrhov- ne konHUKie z Istočasnim navodUom, da jih odstopi naši bazi v Bariju za operacije na drugi strani Jadrana. Baza je bila poobla- ščena, da na ladjah izobesi »jugoslovansko zastavo«, brez podrobnejše oznake, kakšno. Toda Campbell nam je dovolil, da izobesi- mo zastavo s peterokrako zvezdo, pri če- mer je dejal, da zastran tega ne bo delal problemov. Italijanom je bilo ukazano, da nam t&koj vrnejo vse naše ladje. Zahvaljujoč tej mednarodni pravni flk- ciji smo rešili tudi mednarodno plat tega problema in dejansko prevzeli vse ladje pod svoje poveljstvo. Istočasno so našo za- stavo priznale tudi zavezniške pomorske oblasti, ki so bile potem zadolžene, da Z našimi ladjami ravnajo kot z zavezniškimi ladjami, vključenimi v skupne vojne ope- racije. Že v poročilu z dne 20. oktobra 1943 (poročilo je objavljeno v Zborniku doku- menata i podataka o Narodnooslobodilač- kom ratu naroda Jugoslavije, zvezek VII, knjiga 2., dokument štev. 39) naša baza v Italiji obvešča, da je od Italijanov prevzela ladje »Sltnica«., »Morava, »Galeb« in »Rad- nik« kakor tndi devet motornih Jadrnic. Isto poročila pravi, da je v teku prevzem ladij »Solin«:, »Srbin« in »Kumanovo«. Prevzem ladij ni vedno potekal gladko. V nekaterih primerih so Italijani zapustili ladje takoj, ko smo jim pokazali zaveza niški ukait. BiH so poskusi zavlačevanja^ da bi morgli z ladij odnesti čimveč materi« ala. Tu smo hitro in odločno intervlnlraii, la če Je bilo treba, tudi z orožjem vpadali * ladje, tako da Je tu in tam prihajalo do gneče. Ladji »Morava« in »Sltnica« smo sprejeli jrapolnoma oropani in dolgo je trajalo, preden smo Ju zopet osposoblll za plovbo. Kasneje smo dobili »Solin« in »Srbin«. Prva Je plula po ^Jadranu, drugo pa smo uporabili za transport preko Mediterana. Ladje »Kumanovo« nam ni nikoli uspelo dobiti. Po raznih intrigah v poveljstvu za- vezniške mornarice v Tarantu Je bila do- deljena izdajalski vladi na Malti. Kmalu potem se je ladja na odprtem morju med Tarantom in Malto potopila. Za »uteho« so nam zavezniki dodelili potniško ladjo »Ljubljana«, ki nam je dolgo služila kot ladja — baza v Monopoli ju, kasneje, leta 1944 pa je vozila v potniškem prometu na progi Bar—Vls. »LJubljana« je zadela ob tempirano magnetično mino in se nekaj dni po osvoboditvi potopila v pristanišču Bakar. ZAČETEK OPERACIJ Prva zavezniška pomoč, ki je prispela v našo bazo, je vsebovala 200 ton hrane in sanitetnega materiala, ki nam ga Je dodelil viceadmiral Power. Ko so prvi vagoni pri- hajali v pomol, smo pripravljali »Bakar« za njegovo prvo potovanje. Sklenili smo, da tovor takoj naložimo. »Bakar« je bila potniška ladja z malo tovorno kapaciteto In vanjo smo spravili le del tovora, tako da smo bili primorani napolniti slednji ko- tiček. Ostanek tovora smo naložili na »Ja- streb«. Na palubo »Bakra smo spravili še nekaj posod goriva, ki ga Je na otokih že primanjkovalo. Zgodba nekega vola Neki vol je pripovedoval: Dobro se še spominjam svoje mla- dosti. Živel sem v bornem hlevu in gospodar me je dobro krmil. Ker sem bil še majhen, mi ni bilo treba prav nič delati. Nekega dne pa sem se znašel v čisto drugačnem hlevu; krmil me je čisto drug gospodar. V tem hlevu sem našel tudi prijatelja - vOla, ki mu je bilo ime Rjavček. Zjutraj naju je gospodar vpregel in morala sva orati. Kruto naju je pretepel. Ko sva prišla nazaj v hlev, sem Rjavčku žalostno potožil: »Oh, ko- liko je treba pri tem gospodarju trpeti.« Rjavček pa me je zavrnil: »To še ni nič. Le počakaj.« Naslednji dan ni bilo gospodarja od nikoder. Okrag enajste zvečer je prišel domov ves pijan in je hudo preklinjal. Stopil je v hlev in zavpil: »Bosta že jutri jedla.« Odtlej je bi- lo takih dni še veliko več. Včasih sva namesto večerje dobila bič. Poleti je bilo bolje. Hodila sva na pašo. Toda, ker sva nekajkrat ušla v sosedovo njivo, tudi na pašo ni- sva smela več. Ko pa je prišla druga pomlad, se je življenje popolnoma spremenilo. Jedel sem vsaj enkrat na dan in tudi delati mi ni bilo tre- ba več. Ko sem se zvečer s tem po- stavljal pred Rjavčkom, me je ta zavrnil: »Kaj ne veš, kaj to pomeni? Gospodar te bo prodal mesarju.« To me je tako razjezilo, da tudi je- sti nisem hotel več. Gospodar je mislil, da sem bolan, pa me je od- gnal k mesarju. Toda, ker sem bil mršav, je zame dobil malo denarja. Tiho sem mu privoščil: »Ko bi bil ti z mano lepo ravnal, bi bil prav gotovo dobil zame več denarja!« Milan Maček, IIL razred osnovne šole Lesično CVET Dobil sem od tebe cvetico, lepo, prelepo rožico, i da z njo bi razveselil h svojo malo sestrico. Sedaj še nima štirih let, i a lepša je kot makov cvet, sedaj se rada še igra, j a kmalu bo že v šolo šla. ; Martin Krajnc, \ osnovna šola Žalec, 6. d. razred ] DRAGI PIONIRJI! Pišite v »Radovedno malho!« Ve- seli bomo vsakega vašega prispevka. HMELJ Hmelj je pravi simbol Savinjske doline. Pravijo mu tudi zeleno zlato. Kadar je čas obiranja, je Savinjska dolina tako živa, kot le malokatera pokrajina. Na postajah je vse polno ženic in otrok s košarami. Odprav- ljajo se obirat hmelj, da bi si pri- služili nekaj denarja za obleko, hra- no in šolske potrebščine. Pa tudi zanimiv je tisti čas. Povsod so vese- lice, da bi se obiralci po opravlje-, nem delu tudi razvedrili. Na mizah\ ki so tako obložene, da je kar vese- lje, je vsega, kar si poželiš. Tod^ tudi takih stvari je konec. Obiralci^ [ hmelj oberejo in prične se limeljar- ■* ski likof. Lani so bile glavne prire- ditve v Preboldu, kamor je prišlo tudi precej turistov, saj je taka pri- reditev menda edinstvena v Jugosla- viji. Nihče je ne bi rad zamudil, in je bilo zanjo veliko zanimanje. Pri- reditev je lepo uspela. Savinjska do- lina pa se je umirila. Tako je iz leta v leto. Tudi letos ne bo v Savinjski dolini nič drugače. Ivica Ostruh, 7. a. III. osnovna šola Celie OREHI z Milenčevo sva se spoznali tako mimogre- de. Beseda da besedo, čeprav le ob čakanju na kruh In mleko. Tako se je zgodilo, da me Je večkrat povabila na dom. Najprej sem se branila, pozneje pa sem že kar brez obo- tavljanja šla. Bila sem šele prvo leto v me- stu, pa mi Je njena družba prav prišla. Mi- lenčeva je bila preprosta ženica, že malo v letih in je imela skromno stanovanje. Ku- hinja je bila podobna naši doma, kadar smo otroci vladali. Povedala mi je, da se težko bije skozi življenje, da je bila vedno sama in ni lahko prišla do tega bornega stano- vanja. Nekoč mi Je podarila obnošeno bluzo, re- koč, da jo v za šolo še kar lahko nosim. Nekaj me je stisnilo v srcu, ko sem vzela dar. Tako toplo mi je bilo, da se niti prav zahvalil) nisem znala. Potem mi je pripove- dovala, kako zelo rada hodi na deželo, kadar so koline, ali spomladi, ko so češnje . . . Ra- zumela sem. Takoj, ko bom šla domov, ji moram nekaj prinesti! Karkoli že! Doma sem z navdušenjem pripovedovala o svoji novi prijateljici: kako je dobra, ka- ko me vabi k sebi domov. Tudi o bluzi ni- sem zamolčala. Razodela sem tudi, da si Mi- lenčeva želi kakšnega sadja. Takrat pa sem .se spomnila, da okrog naše meglene doma- čije ne raste drugega kot vrba in akacija. To- da mama mi ni hotela kaliti veselja, zato je našla izhod — oh, mama najde izhod tudi v najhujših trenutkih! Iz shrambe je prine- sla lonec orehov in mi jih izročila. Zavojček ni bil velik, toda jaz sem ga vsa srečna od- nesla prijateljici. Ko je zavojček razmotala, ji je obraz spre- letel zaničljiv nasmešek. Pogledal me je tn zastrmela v tisto ponošeno bluzo. Potem pa je dejala: »To pa ni nič posebnega. Sem mislila, da bo več. Orehe lahko kupim tudi na trgu. Ce bi jih bilo vsaj deset kilogra- mov . . .« Stemnilo se mi je pred očmi. Besede so udarjale kot kovaško kladivo v očetovi delav- nici. Ne, očetovo kladivo udarja prijazno in slovesno, te besede pa so mi stisnile grlo. Niso me potolažile ne dolge zimske noči, niti jih ni utolažilo vroče poletno sonce. Janka Gubenšek, dijakinja ekonomske šole Celje * Njun delovni dan »A t i 'mančo«. »Ati gleva ven.« »Ati lokco...« in nato .se počasi odpravita ven, Dedek in Irenca. Z majhno rokico se obesi na razžulje- no dlan in gresta. Gresta odkrivat svet. Z drugo ročico stiska 'mančo in čeblja. Dedek sede na sonce, Iren- ca v pesek. »Ati kaj to?« »Irenca, kužek,« »Kaj to užek?« »To, to, to ... je kužek ...« Nato si dedek pomakne klobuk na zatil- nik, stegne noge po soncu, se ves pretegne in zavzdihne. In vendar sta nerazdvojena. Neštetokrat se odpra- vita ven, neštetokrat vpraša Irenca »ati kaj to,« neštetokrat spravi de- deka z vsakdanjimi vprašanji v ne- mogoč položaj. Ko se utrujena vr- neta v kuhinjo, začne znova: »Ati 'mančo!« Ko se naje, zaprosi: »Ati govoli o užeku...« Zvečer se odpravita spat, toda prej ga okobali in zaprosi: »Ati kat to užek«? »Ati kaj dela tlic?« »Slika!« »Lika?!« *t 15 — 17. aprila 1964 CELJSKI TEDNIH Strafl 11 BESEDA OBČANOV Tako ne bo šlo več v 13. številki našega lista smo v rubriki »Beseda občanov« objavili dopis iz Pirešice pod enakim naslo- vom kot danes. Odgovorni tovariši iz gozdnega gospodarstva v Celju so spodbili vse trditve, ki so bile v članku napisane zoper kuharico v delavskih barakah v Pirešici. Ugo- tovljeno je, da pritožbe o slabi pre- hrani, o samovoljnosti in celo sumu odtujevanja hrane za ljudi, ki le-te niso plačali, ne držijo. Torej je bil dopis tendenciozen, nekateri drobni spodrsljaji napih- njeni, večji del očitkov pa izmišlje- nih. Vprašali se boste, kako je potem dopis prišel v časopis. V naši rubriki »Beseda občanov« objavljamo samo take sestavke, ki jih pisci podpišejo in navedejo tudi kraj bivanja ali zaposlitve. V tem primeru smo imeli vse, kakor smo objavili. Zgodilo pa se je to, česar nismo mogli pričakovati in se nam doslej še ni pripetilo. Ko so odgovorni to- variši pri gozdnem gospodarstvu že- leli zadevo razčistiti, je tovariš Ja- nez Trupej zanikal, da bi bil dopis napisal, da bi komu dajal podatke za prispevek, oziroma, da bi koga naprosil, naj zanj dopis napiše. Zadeva do danes še ni razjasnjena in dejanski pisec dopisa nam še ni znan. Prizadetim, zaradi prvega članka se rade volje opravičimo. Tako ne bo šlo več... To je odlo- čitev tudi našega uredništva, ki se v bodoče želi izogniti takim posku- som podtikanja na način, kakor ga pojasnjujemo v okvirjenem članku »Rodil se je problem«. Uredništvo PRIZNANJE ZA KlC Pred nedavnim je uredništvo »Vjesnika u srijedu« organiziralo tekmovanje — kiča. Baje je eno izmed prvih nagrad dobil steklenič- ni nalepek laške pivovarne, na ka- terem je za reklamo nalepljena »umetniška« podoba streap-tease plesalke. Torej — uspeh. Uspeh, ki nam širi slavo. Kadar se z ženo. od- praviva nakupovat, mi pride vedno ta nagrada pred oči, ko gledam grandiozno razvito, lepo zarjavelo, s strašno izoblikovanimi vstran štr- lečimi deli telesa, ki si oblečena v aranžerski kostim čisti zobe. Ali ne bi še v Celju organizirali kakšne tovrstne razstave? Ludvik Plahuta, Zagrad NA DOBJANSKI ŠOLI VZGOJA NA VISOKI STOPNJI Na članek z gornjim naslovom smo dobili iz dobjanske šole dve pismi, ki popolnoma zanikata navedbe članka. Prvo je poslal uči- tejski kolektiv, drugo pa učenci 8, razreda. Zadnji, kot trdijo, popolnoma samostojno. Da bi ugotovili, kakšno je dejansko stanje, smo odšli na dobjansko šolo skupaj s komi- sijo občinske skupščine, ki je imela nalogo, da razišče ta primer. UGOTOVITEV KOMISIJE je naslednja: »Obtožbe v omenjenem članku so v glavnem utemeljene vsaj v kolikor se to nanaša na odnos otrok do čistilke Angele Skobrne. Ne moremo pa za tako stanje kriviti samo uči- teljskega kolektiva, ki tega ni zavestno do- puščal, ker mu je bilo tako stanje v glav- nem neznano. Krivi so tudi starši in v bodo- če naj bolj pazijo na otroke. Snažilka pa naj v bodoče vsak morebitni podoben primer takoj javi vodstvu šole, kar se do sedaj ni dogajalo.« Tako komisija. Kaj pa pravijo ljudje, ki jih navedbe v članku neposredno prizade- nejo? UPRAVITELJ FRANC TRUPEJ: »ČLANEK JE BIL ZA NAS PRAVO PRESENEČENJE. Takoj smo ustanovili posebno komisijo, ki je raziskala zadevo. Pri zasliševanju otrok po razredih so ti vse zanikali. Osmi razred je imel takoj sestanek razredne skupnosti, na katerem so ugotovili, da jih članek po kri- vem blati, ker oni niso taki. Komisija je za- slišala tudi čistilko, KI JE NAVEDBE ČLAN- KA ZANIKALA. Sicer ne rečem, kot peda- gog — op. pisca, da ni mogoče, da bi se to dogajalo, sem pa trdno prepričan, da se to pri nas ne dogaja. Članek pa napada tudi mene in to popolnoma neutemljeno, kajti za vse navedene obtožbe nima tovarišica Ma- rija Salobir nobenih dokazov ali dejstev, s katerimi bi podprla obtožbe in je vse to pi- sala le na osnovi raznih govoric, ki jih je slišala.« CISTILKA ANGELA ŠKOB^RNE: »NA- VEDBE V ČLANKU SO RESNIČNE. Res nii mečejo copate in ogrizke ter me včasih ob- kladajo s psovkami. Ko sem nekoč dejala učitelju, ki je sedaj odšel v vojsko, da mi mečejo rnnatf> i<> deial. češ kai on more za to. Jaz sem stara in ne hodim nobenega to- žit, ker največkrat nit* ne vem, kdo nii je kaj vrgel.« SEDEMNAJ.STLETNA MARIJA SALOBIR, predsednica mladinske organizacije v Doh- ju in pisec omenjenega članka: »To sem na- pisala, ker se mi je uboga ženica zasmilila, ko se je včasih jokala ter tožila o svojih te- žavah. Tudi sama sem videla, da je res tako ter da se nihče ne potegne za njo. To sem pisala v ču-stveni prizadetosti in sem mogoče res preostro' napadla učitelje, ker sem pač mislila, da so oni neposredni krivci za tako stanje. Ce pa upoštevam to, da učiteljem dostikrat sploh ni bilo znano kaj se dogaja, priznam, da sem nekaterim naredila krivico.« Za zaključek bi še pripomnil, da je odnos nekaterih članov kolektiva in upravnika do čistilke vse prej kot pravilen. Kajti dobili smo,vtis. da je posamezni člani ne prišteva- jo med šolski kolektiv in jo imajo ,za manj pomembno od sebe, kar se odraža tudi pri odmeri osebnih dohodkov. Ti so zelo nizki, čeprav omenjajo v pismu, ki so nam ga po- slali, da cenijo težavnost njenega dela in da so ji zaradi tega priznali poseben dodatek. Njeni mesečni prejemki so namreč z do- datkom komaj 16.500 dinarjev! Tak odnos se je pokazal tudi na sestanku, ki ga je skli- cala občinska komisija. Na njem so nekateri govorili in kričali vse vprek. da je bilo kot na sejmu, da čistilka in Salobirjeva sploh nista mogli govoriti, ker so ju prevpili. Nadejamo se, da bodo razumeli njene te- žave in da se bo stanje na dobjanski šoli kmalu uredilo tiidi s te plati. L. S. Beda in bogastvo NEZAKONSKE MATERE Bila sem rojena kot ženska. Želela sem biti mati. Ko sem to kot dekla postala, me je družba zavrgla. Bila sem pankrtska mati. Imela sem dva sina, sina kot solzi. Nobeden me ni poznal. In vendar sem imela dva sina, sina kot solzi. Ko smo vstopili, smo za hip obstali. Vrata za narni so se škripaje zaprla. Žena bb oknu se je ozrla v nas. Pri majhni, z barvami obloženi mizi, je stal visok, starejši človek. V rokah je mečkal z barvami umazano krpo in star čopič. Nato ie žena odložila posodo, ki jo je imela v rokah in se s svojim razoranim obrazom zastrmela v nas. »Da, jaz sem Anica Zorko. Da, rojena Klanjšek.« Ko je njen glas izzvenel^ nas ie ob- jela moreča tišina. Zrli sir.o drug v drugega. Gledal sem v njene sinje oči in se presto- pal z noge na nogo. S prsti skriverrčenimi od mraza in de- la je brisala skledo. Od roba do roba. In nato ^opel od ro- ba do roba. Nato so se ii oči zameglile. Zrl sem v solzo, M je počasi rasla na ve^i. Po- tem se je razlila v globoko gubo in začela drseti. Za .sabo je puščala ozko svetlikajočo brazdo. Pogledal sem skozi okno. Sonce se je ljubile s krošnjami smrek, ki so kot škrbinasta usta zevala v uma- zano neou. IVO sem se znova na sKrivaj zazrl v njen obraz, ni bilo na njem več sol- ze. Razlila se je pod brado. »Pred dnevi je vstopila neka ženska. Spra- ševala je po sinu. Nato mi je pokazala krstni list. Izza nje je vstopil on, sin. Spoznala sem ga brez krstnega lista. Vstopil je po štiri- intridesetih letih. Vedela sem, da ga pom nekoč v'zrla, toda ko je vstopil sem obne- mela. Spoznala sem ga brez krstnega lista. To začuti vsaka mati. Pozneje sem zvedela, da je tista ženska njegova žena. Bilo je tiho. Grozno tiho. Nato mi jc rekel, zakaj sem ga zatajila. Zatajila? »Ko sem začutila, da z mano ni nekaj v redu, sem mu zvečer rekla: Čuj dragi Stanislav, zdi se mi, da bova dobila otroka. Objel me je in ljubil, ljubil. Ljudje so se zgražali nad nama, ker nisva bila v cerkvi poročena, vendar sem bila navzlic temu srečna. Čistila sem tisto naji- no sobico, kuhala in ga iz dneva v dan srečna pričakovala. Nikoli prej nisem vedela kaj je to sreča. Zame je bila sreča v teh pričakovanjih, ko je prihajal utrujen jdomov z dela, zame je bila sreča ko sem ga gle- dala, kako je odhajal delat in pri- čakovala večera, da bi me lahko s svojo grobo dlanjo pobožal.« Nekaj mesecev pred porodom sem našla na mizi listek. Sporočal mi je, da gre. Odšel je. On Stanislav Flajs, ki mi je bil vse. Pustil me je z nekaj dolga in neplačanim stano- vanjem. Čez nekaj tednov, tik pred porodom, me je gospodinja vrgla iz stanovanja. Ona ne bo imela pod streho vlačuge pankartske matere. Po porodu me je vzela k sebi ne- ka delavka iz Gaber j a. V tovarno me niso sprejeli, delala sem kot de- kla pri kmetih, ali perica v mestu. Kakor hitro so zvedeli, da im^m otroka, sem morala iti. Bila sem preslabotna, da bi dojila otroka, za- to je bil slab. Nekajkrat sem odšla domov v Šentjur, da bi mi mati po- magali. Nagnali so me. Za njih sem bila lajdra. Spala sem po senikih, kozolcih, s sinom pa živela od mi- loščine, ki sem jo izprosila pri kme- tih ali prislužila. Po nekaj mesecih sem se od slabosti komaj premika- la. Zunaj je bila zima, jedla že ni-^ sem dva dni nič toplega, kmetje ni- so hoteli ničesar dati, delavci niso imeli. Nekaj tednov po Novem letu sem se bolna in lačna potikala po Gaberju. Srečevala sem ljudi, ki so hiteli na delo, srečevala rejene in dobro oblečene meščane. Takrat sem odšla ob Voglajno. Nisem imela hrabrosti. Počasi sem hodila ob njej. Ko sem prispela do neke brvi sem se odločila. Otrok je spal. V mislih so se mi pojavljali dogodki in življenje, ki sem ga živela. Roje- na sem bila v Šentjurju. Bilo nas je osem otrok. S štirimi leti me je vzel k sebi sorodnik iz Ponikve, ki je ži- vel v Trstu. Ko je izbruhnila vojna, smo bežali. Prehodila sem mnogo držav. Ustavili smo se v Gmintu na Češkem. Nato smo znova potovali. Za nekaj časa smo se ustavili v Bruck Adeleite. Dela ni bilo. Brez- poselnih je bil6 mnogo. Varuhi so razprodali zadnjo zlatnino, da bi se lahko vrnili nazaj. Nekaj časa smo živeli v Škalcah. Nato v Trstu, Tr- žiču. Potem zopet v Gaber ju. Ju je, umrla varuhova žena. Po nekaj me- secih se je poročil drugič^ Nova žena me ni marala. Morala sem od hiše. Bila sem delavka, dekla, peri- ca, služkinja. Spoznala sem Stani- slava. Bil je čevljarski pomočnik pri nekem mestnem čevljarju. Nato sva dobila sobico. Bila sem srečna. Bila sva srečna. Ko sem stala ob brvi, se je otrok prebudil in začel jokati. Zopet ni- sem imela moči. Gledala sem v vo- do, ki je tekla med ledom. Otrok je utihnil. Slekla sem cunjasti pleten šal, zavila v njega otrokat, ga polo- žila na tla in začela teči. Nisem ime- la moči, da bi naju ubila. Nisem imela ... Pozneje sem zvedela, da je sina našla neka delavka. Potem sta pri- šla k meni neka zakonca. Nisem smela vedeti, kdo sta. Morala sen; napisati, da se odpovedujem otroku. Odpovedujem svojemu otroku. Si- nu. Bila sem služkinja. Nato sem iz- gubila sled. Nikoli več nisem mogla zvedeti kje je. Mnogo let pozneje sem zvedela, da je v dobrih rokah.' V dobrih rokah. V dobrih rokah ... Mnogo sem doživela, mnogo pre- živela. Ničesar pozabila. Po drugi vojni sem srečala Zorka. Ob njem sem končno doživela to, za kar sem bila rojena. Bila sem človek, žena. Nič več nisem bila poniževana, ni- sem bila pankrtska mati, bila sem žena. Zena. Mati.« »Ali sedaj verjamete, da nisem zatajila svo- jega sina. Ali lahko- mati zataji svojega otroč- ka. Jaz sem bila pankrtska mati, toda mali, mati! Pozneje ne več. Pozneje se je vse v meni porušilo. Toda materinstvo ne.« *' »Vedela sem, da ga bom morala srečati. Morala zato, ker mi je edino to še ostalo, In ko je prišel, sva oba onemela. On ve, da ga nisem zatajila. Danes ve. Zatajila pa sem svojo mladost, življenje, zatajila sebe, da sem lahko postala mati, žena.« KAM S PROSTIM ČASOM? Velikokrat lahko vidimo mlade ljudi, ki se »za razvedrilo« i)alivajo z alkoholom, pogosto tako temeljito, da so potem temu primerno teme- ljito pijani. Ne spadam med tiste ljudi, ki so prepričani, da lahko al- koholizem sploh, posebej pa še pri mladini, saniramo z ukrepi, kakršni so prepoved točenja in podobno. Za- nima me pa, če se ne bi dalo v Celju organizirati še več. gostiln, kajti s sredstvi, ki so namenjena za kulturo, takih ustanov ne bi bilo mogoče izgraditi, v lokalih se pa mladina vzgaja v tako prijetni at- mosferi. To pišem v prepričanju in dejstvih ker so lokali v večini pri- merov polni v dopoldanskem času predvsem z mladino, ki je že do- poldne dobro razvedrena. Marija Robida, Lava GRADNJA IZVEN GRADBENIH^ OKOLIŠEV Kot stalen naročnik vašega lista ras prosim, da mi pojasnite načir pridobitve izjemnega dovoljenja Z3 graditev stanovanjske hiše izver gradbenega okoliša. Pred nedavnim sem podedoval parcelo, ki je primerna za gradnje stanovanjske hiše, vendar ni v vasi Baje je možno na področju naše ob zmQ graditi le v področju, ki ga za jemajo gradbeni okoliši z urbani stičnimi načrti. Moja parcela ver jetno ni vključena v ta zazidalni na :rt, ker je nekaj sto pietrov izver vasi. Z ženo sva uspela prihraniti nekaj sredstev, imava pa tudi pravico dc gradbenih kreditov. Delovni tovariš: so mi pred nedavnim omenili, da je izšel neki poseben zakon, ki prepo reduje gradnje izven zazidalnih po dročij, le v izjemnih primerih. Pro sim vas,- da mi po možnosti sporo :ite te »izjemne« pogoje. Za usluge se vam vnaprej zahvaljujem. FILMSKE NOVOSTI V »SLOVENŠČINI« Mimo vprašanja, zakaj je še toli- ko filmov podnaslovljenih v srbo- hrvaščini, se v zadnjem času pojav- lja novo vprašanje: Filmske novosti namreč komentirajo Spikerji, ki se jim o slovenskem zbornem govoru ne sanja, ki jim je prav malo mar razlika med širokim in ozkim e-jem in ki ^postavljajo naglas kakor na- lašč na napačno mesto. Zanima me, kdo so tisti spikerji in kdo jih je na- jel. Mar bi se ne dalo najti ljudi, ki imajo več posluha za slovenski na- glas, predvsem pa za melodijo stav- ka? Branko Bohte, Celje MLADI MUZIKANTJE Oglašam se vam danes prvič. Pšiljam vam štiri mlade muzikante. Igrali so dedku za njegovo sedemdesetletnico. Tudi jaz sem z dedkom plesala. Hodim v drugi razred osnovne šole ter se pridno učim. Mojegsf pisma, prosim, ne vrzite v tisti koš. Lepo vas pozdravljam. Metka Matko, II. razred osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini STREHA »POPRAVLJENA« KDO BO PLAČAL ODŠKODNINO Približno pred mesecem dni sem v vašem listu pisal o tem, da mi je voda uničila pohištvo, ker je Zavod za nepremičnine od- lašal s popravilom strehe, hkrati pa sera postavil tudi vprašanje, kdo mi bo plačal odškodnino. Zdaj moram povedati, da se je zavod sicer lotil dela — poslal je tudi ko- misijo, ki naj bi ugotovila nastalo škodo — vendar zadeva kljub temu še ni urejena. Predvsem streha ni popravljena kot bi mo- rala biti, saj skoznjo ob deževnih dneh še vedno curlja. Drugo pa je vprašanje odškod- nine. Kdo jo bo poravnal? Slišal sem, da imamo v Celju pravne t>i- sarne. Ker sem tako hotel uveljaviti svojo pravico, sem Iskal pravni nasvet. Toda do- živel sem razočaranje. Pri mojih sedemde- setih letih so me namreč pošiljali iz ene pi- sarne v drugo; v Gregorčičevi ulici pa mi je nekdo rekel: »Ne morem sprejeti in ne po- slati takega opomina podjetju, ki ga zasto- pam.« Zanima me, katera pravna pisarna v Celju bi lahko zaščitila moje pravice? Franc Arnšek, Mariborska 54 a RODIL SE JE PROBLEM Rubriko »Beseda občanov«, ki jo štirinajstdnevno uvršča- mo v tednik, smo vpeljali z željo, da bi pripomogli k de- mokratični borbi mnenj, da bi negovali konstruktivno kritiko raznih pojavov in nepravilno- sti. Prav nič bi nam ne bilo všeč, če bi se ta rubrika spre- vrgla v opravljanja, sebične obračune med nasprotniki, v kritizerstvo itd. V »Besedo občanov« smo že zdaj in bomo tudi v bodoče uvrščali samo tiste prispevke, ki so podpisani s polnim ime- nom in priimkom ter krajem bivanja. Vendar — tako nas prve izkušnje učijo — to ni dovolj. Uredništvo mora biti gotovo, da je pisec avtentičen, ker si lahko nakopljemo z »anonimnimi« pisci, ki si iz- mislijo osebne podatke, hude nevšečnosti. Po zakonu o tisku je vsak pisec polno odgovoren za se- stavek, ki ga objavi v časopi- su. To odgovornost ne more- mo prevzeti nase, kar bi dru- gače morali vsak prispevek, oziroma vsak opisan problem, še posebej preveriti. Ni mo- goče, pa tudi ne prav, da bi na ta način izražali nezaupa- nje do vsakega, ki piše za ča- sopis. # Pisci iz Celja in bližnje okolice, ki lahko osebno od- dajo prispevke, naj se zgla- dijo v uredništvu in se pred- stavijo. # Pisci iz okolice, ki tega ne morejo storiti, nas morajo razumeti, če bomo z objavo njihovih prispevkov mogoče imeli zamudo, ker bomo mo- rali ugotoviti njihovo indenti- teto. # Za naše dopisnike, ki se pogosteje oglašajo, tak posto- pek ni potreben. Uredništvo CESTA SEVNICA-PLANINA Pred desetimi leti je povodenj precej poškodovala cesto Sevnica— Planina; kljub vsakoletnim popravi- lom je cesta še danes neuporabna za težji promet. Prebivalci s področ- ja Zabukovja, Podgorja in ostalih vasi s tega območja živijo takore- koč brez prometnih zvez: edini av- tobus na tej progi je šolski avtobus, ki vozi med Sevnico in Podgorjem, zmore pa razen šolarjev sprejeti največ še deset potnikov. Celjsko avtobusno podjetje bi sicer uvedlo novo avtobusno progo Planina—Sev- nica, vendar je ob tako poškodova- ni cesti ne more. Cesto je vsekakor treba urediti, posebno še, ker bo del tovornega prometa ob gradnji nove ceste Rim- ske Toplice—Zidani most preusmer- jen nanjo. Razen tega jc nemogoče, da bi prebivalstvo tako širokega ob- močja živelo praktično brez promet- nih zvez. Pipan Franc Zabukovja ALI BOMO HODILI PEŠ? Ob pričetku del na cesti Rirnske Toplice—Zidani most bodo ukinili progo Brežice—Sevnica—Loka—Ra- deče—Celje. Zveza je ugodna za šte- vilne uslužbence, ki je vozijo na de- lo. Poleg tega pa bo avtobus pod- jetja Gorjanci vozil preko Planine nad Sevnico, torej po desnem bregu Save. Prebivalci naselij na levem bregu Save apelirajo na avtobusni promet Celje naj ne ukinja omenje- ne proge. S. S. stran IS CELJSKI TEDNIK Št. 15 — 17. aprila 1964 LONDONSKI MDVOZ Ceste, mostovi in druge pro- metne komunikacije so se- stavni del arhitekture in urba- nizma vsakega modernega mesta. Velikost Londona in njegov nenehni razvoj je ter- jal nove rešitve. Glavna prometna žila vele- mesta — humersmithski nad-', voz, ki je stal milijon 300 fun- tov in je bil dograjen pred dvema letoma, ni le izreden po zunanjosti, pač pa je v ve- liki meri olajšal promet do londonskega letališča in proti zapadni Angliji. Ta nadvoz je verjetno tudi najdaljši v Ev- ropi. Ima štiri steze, ki tečejo 6 metrov ' nad ulicami. Pri gradnji so porabili 2iL000 ton betona, 1.500 ton jekla, 48 ki- lometrov kabla pa mu daje odpornost proti najmočnejšim vetrovom. Nadvoz se avtoma- tično segreva, kadar je'nizka temperatura, in to preprečuje poledico. Arhitekti so sredi nadvoza pustili »špranjo«, da bi ga kasneje lahko širili, trd- nost in moč zaščitne ograje pa so preizkusili na ta način, da se je vanjo »zaletelo« vo- zilo, natovorjeno s 15 tonami betona. Nekateri elementi nadvoza tehtajo 60 ton, te pa nosijo vsega skupaj 204 podporniki in 15 votlih betonskih stebrov, ki so postavljeni na kroglične ležaje, kar dopušča spremem- be toplotnih vplivov (širjenje poleti in krčenje pozimi). SVETLOBE BREZ SENCE v zavodu za električne luči v Rigi so sovjetski konstruk- torji izdelali žarnico, ki daje svetlobo brez sence. Ta je po zunanjosti popolnoma podob- na navadnim žarnicam, le en del je pokrit z mlečnim stek- lom. SKORAJ BIZGRMEL V PREPAD ^ Neverjetno srečo je imel Vuk Zejak, šoier trgovskega podjetja »Sokolica« v Prije- polju. Ko se je iz Plevija vračal v Prijepolje, mu je na robu pre- pada nenadoma nekaj prile- telo v glavo. — Krčevito sem se oklenil volana, nato pa potegnil za zavoro. Uspelo mi je ustavili kamion na robu nevarne str- mine, globoke nekaj sto me- trov, je povedal šoler. In kaj se je zgodilo? V ka- bino je skozi odprto okno pri- letela kura. Soler jo je »za kazen« odpeljal s seboj, ta pa, da bi se mu »oddolžila«, je hitro znesla jajce. ENERGIJA IZ VALOV Sovjetski inženirji pravijo, da bodo kmalu preizkusili tur- bino, ki jo bodo poganjali morski valovi. Električna energija, ki jo bo proizvajala ta turbina, bo najmanj dva- krat cenejša od tiste, ki jo pro- izvajajo električne centrale. ZA DOBRE OCI IN SPOMIN Zadnjič smo objavili prvo iz serije treh fotografij film- skih zvezd, ki naj bi jim poznavalci filma in filmskih ju- nakov določili imena. Po kostumu sodeč gre za Kleopatro iz časov nemega filma. Ali je res tako, še nočemo p)ovedati, prav tako ne imena. Tokrat pa objavljamo sliko bUjne le- potice na kolesu. Kdo je igralka, ki nam hoče pričarati romantiko iz časov naših dobrih babic? Uganite. Kdor bo uganil vsa tri imena v seriji in bo izžreban, bo šel z nami na izlet v neznano. OBJAVLJAMO DRUGO SLIKO IZ NAŠ^E SLIKOVNE UGANKE! BENEŠKI »ŠTAJERCI« V lOKI Pred osemdesetimi leti in še več je Avstroogrska gra- dila skozi naše kraje železno cesto. Kakšna je ta »pot« po kateri dandanes neprestano puhajo in ropotajo vlaki, ni treba praviti. Polna je mo- stov, podvozov, škarp in nad- vozov. Za tako delo so po- trebovali veliko delovne sile. predvsem pa take, ki je zna- la ravnati s kamenjem, kaj- ti takrat železobeton ni bil v rabi. No in ker v naših krajih ni bilo delovne sile v izobi- lju, so semkaj prišli Beneški Slovenci in Kraševci. Ostali so tukaj nekaj let, mnogi pa so se tako »udomačili«, zlasti mladi brez družin, da so ostali tudi pozneje, ko je bi- la železnica že gotova. V Loki pri Zidanem mostu živi še danes-Marija Pec, ki je leta 1893 prišla iz Brda pod Muscem kot devetletno dekletce. Tudi po sedemde- setih letih se ni popolnoma znebila beneškega narečja. Tam kot Pecova je bil rojen tudi Zef Cidetto.V Loko je prispel s starši kot dojenček leta 1895. Potomcev nekda- njih »Benečanov« je v Loki še več: Bobbera, Lendaro, Moro, Negro itd. Morda še to, da je v oko- lici in v Loki osem naročni- kov »Matajurja«, lista, ki iz- haja v Vidmu in je pester po novicah, še bolj pa po na- rečjih v katerih piše. Pred dvema letoma je bil v Loki urednik »Matajurja« tovariš Vojimir TEDOLDI, ki je obi- skal Pecovo, jo fotografiral in članek s sliko objavil v svojem Hstu. Tako potomci Beneških Slovencev še vedno vzdržujejo zveze z domovi- no svojih očetov. Zanimivi so tile »beneški Štajerci«, mar ne? Mostovi, ki so jih gradili beneški Slovenci, levo Marija Pec KORZIČANI mSO PONOSNI Korzika, rojstni otok veli- kega Bonaparta, je postala zatočišče neslavne tujske le- \ gije, ki se je z trpkimi ob- čutki spotninjajo Vietnamci in drugi azijski narodi, pred- vsem azijski narodi, pred- vsem m Aliirci. Tujska legi- ja je kot simbol francoskega kolonializma postala nčz.ale- lena kjerkoli, pa tudi v Fran- ciji sami. Gotovo ni brez vzroka odločitev francoske vlade, da so to »krvavo druš- čino« konfinirali na medite- ranskem otoku, kjer jih laž- je držijo v šahu in pokoršči- ni. Tujska legija ni dobro- došla delodajalcem, kajti; kar se je Janezek naučil, to Janez zna. In kjer so bili ro- bnstneži Z belimi vojaškimi kapami, tam je bilo nasilja, posilstev, razgrajanja in tudi trupel za prazen nič. Kaj bo Francija z legio- narji? Uživajo »zaslužen« po- koj — ali pa imajo z njimi nove načrte? Azija? Čas ba- je rane zaceli? / NASE NI MISLIL Suvorov je veljal za gene- rala, ki ni maral nepotrebnih žrtev, v neki bitki je hotel mlad častnik iz njegovega spremstva po vsej sili napasti nepomembno sovražno posto- janko. »Verjemite,« ga je prepriče- val, »izgubili bomo največ pet vojakov.« »Bi želeli biti med njimi tu- di vi?« ga je vprašal vojsko- vodja. J. DAVIŠ: NEVAREN SOPOTNIK Dan je zatonil v soparen in vroč večer. Takrat sem bil v službi pri prometni policiji v Cansas Citvu. Ob sednih zvečer sem nasto- pil službo, se vozil nekaj časa po mestu in okoli desete ure ustavil motorno kolo s pri- kolico oh večjem križišču, da bi nadzoroval močan promet, ki se je tu odvijal. Naenkrat je planil neki moški iz svojega voza in mi zavpil na uho: — Gospod stražnik! Po peti cesti pravkar vozi zelen Pontiac. Videl sem, da visi neka roka zadaj iz prtljažnika. Avto vozi proti za- padli. Po oznaki sem videl, da je vozilo iz Indiane... — Tako sme bil vpleten v dramo, ki jo opi- sujem zato, da bi jo imel v mislih vsak, ki jemlje za sopotnika tujega človeka. —o— Bilo je 16. avgusta lani. Da bi se izognila vožnji v vročini, sta letalski oficir Carl Wag- ner in njegova soproga Mollv odpotovala ob pol treh zjutraj iz letovišča, kjer sta preži- vela štirinajst dni prijetnega dopusta. Ko sta zapeljala skozi Kingdom City v Missouriju sta se ,z.našla na avtocesti številka štirideset. Njun cilj jc bil Salina, kraj, kjer jc Wagner- jeva enota imela svoj sedež. Odstran Kingdom Cityja je ob cesti sta\ mlad moški v karirasti srajci in sivih hlačah. Dvigal je roko, pač po vsem svetu razširjen znak, do. bi se želel peljati. — Ga vzameva, Molly, je vprašal Carl. — Ne vem. Morebiti bi ga pa le vzela, je odgovorila soproga. — Prav imaš. Tako zaupljiv je videti in morda je tudi on vojak, je ^pristavil Wagner in zaustavil voz: — Kam, kolega? — Denver-, se je glasil kratek odgovor. — Do Saline greste lahko z nama. Za po- lovico poti ste že preskrbljeni, je govoril Carl dobre volje, medtem ko je mladi mož skočil na zadnji sedež. Pilot se je čudil, da se sopotnik dolgo časa ni oglasil. In ker je Carl imel zaradi molka priložnost misliti na marsikaj, je pomislil tudi na to, kaj vse je že o avtostoparjih bral. Carl je opazil, da je tudi Molly, njegova osem- najstletna žena, ki je vrh tega pričakovala otroka, postala nemirna. Toda avto je požiral kilometre in nič se ni zgodilo. Začetna skrb in napetost sta za- pustila mladi par. Mož na zadnjem sedežu je bil videti od blizu starejši kot prej oh cesti. Morda zaradi načina, kako se je oblačil. So- potrnk je bil kar naprej potuhnjen ... Ce bi Wagnerjeva vedela, da sta se spu- stila v družbo zakrknjenega morilca, bi se nJMia začetna skrb gotovo postoterila. Tako pa sta sproščeno zrla predse v nočno po- krajino. (Se nadaljuje) Svetovna razstava v lVew Vorku Milijarda dolarjev in 70 mili- jonov obiskovalcev V New Vorku pripravljajo svetovno razstavo, na kaiteri bo sodelovalo 58 držav in ka- tere namen bo prikazati do- sežke na področju znanosti in tehnike, industrije in drugih panog človeške dejavnosti in življenja. Hkrati naj bi raz-, stava pripomogla tudi k med- sebojnemu razumevanju in krepitvi miru na svetu. Svetovno razstavo bodo od- prli 22. aprila, odprta pa bo 6 mesecev. V paviljone in druge objekte — teh je 500 — so vložili milijardo dolarjev. Paviljoni so grajeni po najno- vejših ' načelih in dosežkih tehnike, od katerih jih bodo nekaj kasneje spremenili v prireditvene dvorane, razsta- višče pa naj bi se razvilo v enega najlepših newyorških parkov. Pričakujejo, da bo svetovno razstavo obisikalo okrog 70 milijonov Američanov in množica tujih turistov. ODREZAVOST Ko je pevka Gabriella pred- ložila Katarini II. račun za svoje koncerte na njenem dvoru, je carica presenečeno vzkliknila: »Toliko denarja ne zasluži nobeden mojih mar- šalov v celem letu!« »Tedaj naj vam prepevajo vaši maršali,« se je odrezala pevka. VSE PO NAČRTU — Poglej kakšen superek- straspecialni stroj smo uvozili iz tujine! — Kaj bo proizvajal? '■ — Ne vem. Še nismo dobili prospekta... Karikatura: F. Pavlovič ZAŠČITA PRED KOROZIJO Zaščita pred korozijo pri velikih kovinskih objektih je problem, ki ga poskušajo re- ševati na različne načine; bolj ali manj uspešno. Tako so pri gradnji mostu preko zaliva Forth na Škot- skem uporabili nov zelo uspešen način zaščite proti koroziji. Elemente za ta most, ki ima najdaljši raz- pon v Evropi in za katerega so porabili preko 20 tisoč ton jekla ,so izdelali v po- sebnih delavnicah, kjer so jih na poseben način tudi zaščitili pred korozijo. Prvo so jih dobro očistili, nato pa so nanje špricali pod viso- kim pritiskom stopleni cink. Kapljice stopljenega cinka so se pri udaru ob jekleno površino čvrsto vezale na njo in tako stvorile trden sloj, ki je odporen proti koroziji. Na to plast cinka pa so nato da- li še štiri navadne barvne premaze, tako da je zaščita resnično trajna. VODORAVNO: 1. hidrocentrala ob Dravi; 5. orodje za kopanje zemlje; 10. kemični elemetit; It., veletok v Mezopotamiji; 13. obilja rastlinskega razplodnega organa; 14, kratica za »tremolo«; 15. južnoameriška šport- na igra (na konjih); 16. ime zname- nite ruske balerine Pavlove; 17. zemlja; 19. del obleke; 20. pritrdil- nica; 21. novejši ruski književnik (Leonid); 22. pifača starih Slovanov; 23. pritok Donave v Avstriji (teče skozi Insbruck); 25. spoj, zdru- žitev; 26. skupno Ime za tri najvišja nordijska božanstva; 27. del gleda- lišča; 29. ameriška kratica za »vse v redu«; 30. velika kopenska žival; 31. štor, okornež; 33. zgodovinsko mesto v severni Italiji (nekdanja prestolnica kraljevstva Langobar- dov), 34. vedno zelena sredozei^ska AVTOMATIZIRAN TRAKTOR v Volgogradu že dolgo pro- izvajajo avtomatizirane trak- torje. Voznik je potreben le za prvo brazdo, potem pa je mo- goče traktor avtomatično upravljati s pomočjo radia. Traktorist ga lahko ustavi in ga ponovno spravi v pogon. rastlina s katero so nekdaj ovenčali zmagovalce; 35. sodobni hrvaški skladatelj (Krsto). NAVPIČNO: 1. znani francoski komik; 2. tropska rastlina iz dru- žine lilij; 3. bogastvo gozdov; 4. nemški predlog; 5. slovenski pisa- telj (»Jara gospoda«); 6. različna soglasnika; 7. kratica francoske po- ročevalske agencije; 8. žival ob se- vernih morjih; 9. geološka doba (ze- meljski stari vek); 10. prostor za tekmovanja; športno Igrišče; 12. pri- srčnost, milina; 14. pločnik; 17. zve- sta domača žival; 18. tulec, etui; 24. kruti rimski cesar, ki se je smejal, ko je bil Rim v plamenih; 26. eno izmed imen izumitelja Edisona; 28. podzemni hodnik; 30. plod; 32. pred- log; 33. veletok v severni Italiji. | (F.