Načrt imamo, zdaj ga moramo uresničiti
Z letom 1986 se je začelo prvo leto novega srednjeročnega obdobja 1986 —1990. Izdelava srednje-ročnega plana občine Ljubljana-Šiška je potekala v neugodnih gospodarskih okoliščinah, ki so se odrazile v prekomerni inflaciji in stagnaciji proizvodnje v širši slovenski in jugoslovanski ekonomiji.
Postopek priprave planskih dokumentov je bil otežen, ker je moral predlagatelj občinskih planskih dokumentov svoje citje definirati, preden so bili znani oziroma sprejeti družbeni plani SFRJ in SRS. Pred-videti je bilo potrebno tudi gospodarske rezultate ob nepoznavanju ekonomske regulative in njenih po-siedic, obremenitve gospodarstva in občanov. Na-daljnjo omejitev pri izdelavi planskih dokumentov so predstavljali neizdelani samoupravni sporazumi o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Ču-titi je bilo prltiske po uveljavitvi tudi neupravičenih zahtev posameznih nosilcev planiranja, ki so vztra-jali pri svojih stališčih. Kljub navedenim težavam se je predlagatelj družbenega plana in resolucije za prihodnje leto angažiral v največji meri in v predlogu obeh dokumentov upošteval tehtne predloge, obli-kovane v času javne in skupščinske obravnave.
Skupni cilji in usmeritve družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana-Šiška v obdobju 1986 —1990 so usklajeni s sprejetimi razvojnimi cilji, usmeritvami in nalogami samoupravnih organizacij in skupnosti mesta Ljubljana, SR Slovenije in SFRJ za to plansko obdobje. Osnovni gospodarski cilji so: odločno in dosledno uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, večje vključe-vanje V mednarodno delitev dela, nadaljnji razvoj in-dustrije, večje uveljavljanje dohodkovnih odnosov, povečanje kmetijske proizvodnje, povečanje pro-duktivnosti dela, racionaliziranje vseh vrst stroškov in porabe ter izkoriščanje notranjih rezerv, dopolnje-vanje sistema nagrajevanja po rezultatih dela, po vezovanje industrije z drobnim gospodarstvom in pospeševanje storitvene obrtne dejavnosti ter na-daljnji razvoj družbenih dejavnosti, ki bo usklajen z gospodarskimi možnostmi.
Gospodarstvo občine bo ohranilo dokaj dina-mično gospodarsko rast. Stopnje materialnih okvi-rov razvoja so v družbenem planu občine zaradi di-sparitet cen za predelovalno industrijo, izrabljene opreme in sedanje intenzivne vključenosti večine gospodarskih organizacij združenega dela v izvoz na konvertibilne trge opredeljene različno: družbeni proizvod se bo letno povečal za 2 —3 odstotke, kar je nekoliko pod ravnijo mesta Ljubljana in SR Sloveni-je; rast industrijske proizvodnje, ki'bo znašala od 4,5—5,5%, je usklajena z mestom ter nad ravnijo republike; rast skupnega izvoza blaga in storitev (8—9 %) ter rast konvertibilnega izvoza (10%) sta prav tako usklajeni z mestom ter nad ravnijo republi-Re. Rast kmetijske proizvodnje bo znašala 2,5 % ter je usklajena z rastjo v republiki in nekoliko nižja cd rasti v mestu.
Predvideno rast družbenega proizvoda bomo do-segli s povečanjem produktivnosti dela (1 —2 % letno), produktivnejšim zaposlovanjem (1 % letno), z intenzivnejšim in kakovostnim izkoriščanjem že obstoječega proizvodnega, kadrovskega in znan-stveno-raziskovalnega potendala in z aktiviranjem načrtovanih investicij. Predvidena rast splošne po-rabe bo zaostajala za rastjo družbenega proizvoda.
Učinki novih investicij bodo v šišenskem gospo-darstvu pripeljali do strukturnih sprememb. Po po-sameznih področjih dejavnosti so planirane različne stopnje rasti družbenega proizvoda. V družbenem proizvodu se bo povečal delež industrije (64% družbenega proizvoda), obrti (5,9%), finančnih in drugih poslovnih storitev (5,1 %). Dosedanji delež bo ohranilo kmetijstvo in ribištvo (1 %), gostinstvo in turizem (1 %), stanovanjsko-komunalna dejavnost (1,7%), drugo gospodarstvo (0,2%), zmanjšal pa se bo delež gradbeništva (1,5%), prometa in zvez (9,7%)tertrgovine(9,6%).
Argumentacijo planskih predvidevanj v obeh do-kumentih predstavljajo srednjeročni planski doku-menti gospodarskih subjektov, predvsem industrij-skih organizacij kot nosilk gospodarske rasti v naši občini, ki s svojimi kvantificiranimi cilji za obdobje 1986—1990 potrjujejo načrtovane družbene cilje.
Resolucijske naloge za leto 1986 so oblikovane na podlagi predloga družbenega plana občine Ljub-Ijana-Šiška za obdobje 1986—1990 in predloga do-govora o njegovih temeljih ter ob upoštevanju skup-nih usmeritev in ciljev razvoja SR Slovenije in mesta Ljubljana v letu 1986. V letu 1985 so doseženi rezul-tati zaostajali za zmožnostmi gospodarstva in nego-spodarstva in za njihovim materialnim in drugim po-tencialom, ki v praksi ni bil dovolj izkoriščen. Zato bo potrebno v letu 1986 kot prvem letu novega srednje-ročnega obdobja z vso odgovornostjo izvajati spre-jeto politiko družbenoekonomskega razvoja, saj bo od tega precej odvisno, kako bomo plan uresničili v celoti. V prihodnjem letu predvidevamo počasnejšo ¦ dinamiko razvoja in zato nekoliko nižje stopnje rasti, ki so glede na doseženo razvojno stopnjo, pogoje razvoja ter materialne možnosti realno dosegljive v celotnem obdobju 1986—1990. V prihodnjem letu je predvidena 1,5— 2-odstotna rast družbenega proi-zvoda ob rasti fizičnega obsega industrijske proi-zvodnje za 4,5—5% in rasti kmetijske proizvodnje 2,5 %. Rast izvoza blaga instoritev sebogibala med 8—10 % glede na doseženi izvoz v letu 1985, rast izvoza na konvertibilno področje pa bo 10-odstotna.
Veliko problemov pri načrtovanju se je pojavilo v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje. Predlagatelj je sicer poskušal upošte-vati večino želja, ki so se pojavile. Postopek usklaje-vanja planskih dokumentov občine in samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje je bil otežen, ker srednjeročni planski dlji teh samouprav-nih interesnih skupnosti niso faili oblikovani pravoča-sno. Zaostanek je onemogočil sočasnost planiranja in oblikovanje nalog na področju materialne proi-zvodnje. Zaradi nepravočasno sprejetih planskih dokumentov je bil sprejet odlok o začasnem financi-ranju. Na podlagi Odloka o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje občine Ljubljana-Šiška je zagotovljeno financiranje največ za dobo enega leta, to je do sprejetja samoupravnih sporazumov pri samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje.
V prostorskem delu družbenega plana so vse in-vesticijske namere tudi grafično prikazane na kartah v merilu 1:25.000 in 1:5000. Javna razgrnitev teh prostorskih sestavin je potekala od avgusta dalje v občinski stavbi in krajevnih skupnostih. Po krajevnih skupnostih so bile javne razprave, hkrati z zadnjo obravnavo dolgoročnega plana občin in mesta Ljub-Ijane (Ljubljana2000).
V  skladu z zakonom o urejanju prostora so se-stavni del družbenega plana tudi strokovne podlage v merilu 1:2500. S strokovnimi podlagami bomo po-drobneje prikazali posege v prostor, ki so že oprede-Ijeni kot planske naloge in cilji v družbenem planu in prikazani v kartografskem gradivu v merilu 1:25.000 in 1:5000. Prostorske sestavine bomo kot dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za ob-dobje 1986—1990 sprejeli v prvem tromesečju 1986.
Pri vseh posegih v prostor bomo namenjali pozor-nost varovanju okolja. V prihodnje bomo še bolj va-rovali okolje pred škodljivimi snovmi, spodbujali ra-zvoj sodobnih in energetsko varčnih čistih tehnolo-gij, zaostrili odgovornost do vseh investicij, ki ne bodo upoštevale elementov varstva okolja ter spremljali vplive na okolje in v primerih poslabševa-nja okolja pravočasno ukrepali.
V energetiki je osnovni cilj, da v skladu z energet-sko bilanco Ljubljane in SR Sbvenije zagotovimo zadostno m zanesljivo oskrbo porabnikov z vsemi vrstami energije in energetskimi surovinami ter da
zagotovimo gospodarno in smotrno porabo energi-je. V komunalnem gospodarstvu je prednostna na-loga, da uredimo oskrbo z vodo in odvod odpadnih voda na celotnem naselitvenem območju. Stano-vanjska gradnja bo v naslednjem srednjeročnem obdobju usmerjena na območja, ki so z dolgoročnim planom občine in mesta namenjena za stanovanj-sko gradnjo in sicer pretežno na že pripravljena zemljišča. V naslednjih petih letih bo predvidoma zgrajenih 1334 stanovanj v večdružinski gradnji ter 400 stanovanj v enodružinski gradnji. Da bi povsem izkoristili že poseljeni prostor, je predvideno tudi preurejanje podstrešij in neizkoriščenih prostorov v stanovanjskih objektih, ki so primemi za preuredltev v stanovanja. Nadaljevali bomo z obnovo in moder-nizacijo cest, vendar le na najbolj kritičnih odsekih. V PTT prometu bomo dogradili sistem z novimi centra-lami in kabelskim omrežjem, vendar bo še vedno ostal razkorak med potrebami in možnostmi za nji-hovo zadovoljevanje.
V družbenih dejavnostih bo svobodna menjava dela ostala temeljna obHka samoupravnega pove-zovanja materialne proizvodnje in družbenih dejav-nosti. Toda še niso oblikovani in v organizacijah združenega dela sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti, zato smo sprejeli Odlok o začasnem linanciranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih de-javnosti občine Ljubljana-Šiška, ki bo veljal največ 6 mesecev, to je predvidoma do roka, ko morajo biti sprejeti ti planski dokumenti.
Eden od temeljnih ciljev soctalnega razvoja bo vzdrževanje obstoječih objektov družbenega stan-darda. Za nadaljnji razvoj vzgoje in varstva predšol-skih otrok bo veljal poseben poudarek kvaliteti za-jamčenih in dopolnilnih vzgojnovarstvenih progra-mov. Občinska skupnost otroškega varstva bo v ce-loti pokrivala vrednost vzgojnega dela v vzgojnovar-stvenih objektih, starši pa bodo prispevali za oskrbo v odstotnem deležu od povprečnega osebnega do hodka na člana družine.
Osnovna usmeritev nadaljnjega razvoja osnov-nega šolstva bo temeljila na uveljavljanju novega programa življenja in dela osnovne šoie, ki bo v ce-loti doseženo do 1987. leta. Tako bodo učencem zagotovljeni pogoji za razvoj individualnih interesov in sposobnosti. Vse tri šole usmerjenega izobraže-vanja v naši občini (Srednja šola za elektroniko, Že-lezniška srednja šola in Srednja šola tehničnih strok Franca Leskoška-Luke) bodo svoj pouk izvajale v sodelovanju z osnovnimi šolami, drugimi srednjimi šolaml in z univerzo.
Zdravstveno varstvo bb eno izmed prioritetnih po dročij, ker predstavlja pomemben dejavnik produk-tivnosti dela. Na področju socialnega varstva in so-cialnega skrbstva bo temeljna naloga vseh nosilcev zagotavljanje socialne varnosti ogroženih občanov. Pri zaposlovanju bo treba dosledno uresničevati po-litiko produktivnega zaposlovanja ter pnlagajati izo brazbeno strukturo zaposlenih razvojnim ter tehno-loškim zahtevam. Zmanjšati bo treba brezposelnost ter zagotoviti širitev zaposlitvenih možnosti. Občin-ska raziskovalna skupnostbo uresničevala naloge s področja raziskovalne dejavnosti, ki bo zasnovana na potrebah in možnostih družbenega razvoja obči-ne, mesta Ljubljane in SR Slovenije. Nadaljnji razvoj kulturne dejavnosti bo temeljil na ulrjevanju dose-žene ravni Ijubiteljskih kultumih dejavnosti, na ra-zvoju knjižničarstva ter varstvu naravne in kulturne dediščine. Na področju telesne kulture bomo še na-dalje razvijali vse oblike množičnih telesnokulturnih aktivnosti za krepitev zdravstvenega stanja, delovne in obrambne sposobnosti prebivalstva.
Srednjeročni plan občine Ljubljana-Siška in reso-lucija za leto 1986 sta bila sprejeta dne 24. decem-bra 1985 na vseh treh zborih skupščine občine Ljub-Ijana-Šiška. Oba dokumenta izražata znanja in spoznanja ter predstavljata samoupravno. osnovo za premagovanje tekočih težav in reševanje razvoj-nih vprašanj naše občine.
Sonja Božič-Zadnik