Posamezna številka 6 vinarjev. siev. 299. i^en Ljubljane 8 vin. y Milani, v poneHellek, 30. decemnra 1912. Leto XL & Velja po pošti: Za oelo l*(o uprt] . K 28--u pol leta n . „ 13'— u četrt leta „ . „ 8-50 u n bomo H . „ 3*20 u lemčijo celoletno „ 29'— aa oitilo lnoiemntvo „ 35'— V Ljubljani na dom: K 24'— » 12- n 8"— n a- Xa oelo leto naprej m pol lota „ na četrt lota R M on meseo „ V wnt pralian iiutii K 1-70 Enostolpna petltvrsta (72 nun): u enkrat . . . . po 15 o u dvakrat . . . . „ U „ u trikrat.....U , ta vofikrat primeren poput Poslano in reki. notiee: enostolpna petttrrsta (72 mm) 30 vinarjev. 5 Izhaja:: vsak dan, izrcemil nedelje ta pranlke, ob 5. url popoldne. car Uredništvo je v EoplUrJeri nliol štet. 6/IH. Bokoptal ao no mčnjo; netrnnklrnna pisma se ne n sprejemajo. - Urednlškegn telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je t Avstr. pošta« hran. ra hran. račnn it. 28.5U. Kopitarjevi nliol čnn it. 24.797. Ogrske poj Upravnlškega telefona it 188. štev. 6. tcb Ogrske poštno je le kratek čas rano dopoldne, kar je za angleške razmere zlasti v Londonu včasih precej težavno. Obrnil sem se s slovenskim pismom do nekaterih delegatov in rade volje so ustregli moji prošnji, hitrejše in rajše Slovencu, Slo-j vanu, nego drugim. Prvi je odgovoril dr. Danev, hitro, točno, prijazno, z vabilom, da ga ob-iščem v nedeljo zarana dopoldne. Dejal bi, da je ta točnost značilna za Bulgare. Hitri, točni in odločni so bili na bojišču, hitri, točni, odločni so v diplomaciji. Opozarjam le na mnogobrojna pota neumornega dr. Daneva, ki so ga vodila križem Evrope. Označenega dne sem bil točno v hotelu Ritz na Piccadilv, enem prvih londonskih hotelov, kjer so se nastanili Bulgari. Sprejel me je privatni tajnik Angelov s prijaznim bulgarskim pozdravom ter me vedel v Danevovo vzprejemno sobo. Nisem imel časa ozi-roti se po okolici, imel sem komaj toliko prilike, da sem pogledal na vrhnji dve posetnici, ki sta ležali vrl cele množice drugih. Bili sta od dopisnikov »Ruskega Slova« in »Vossische Zeitung«. Dr. Danev je prišel v sobo hitrih, energičnih korakov; mož je srednje, bolj krepke postave, izrazitega obraza, bistrih oči z naočniki in kratko, osivelo brado. Prijazno me je pozdravil kot Slovenca in beseda je nanesla, da sem imel priliko povdariti navdušenje, s katerim spremljajo Slovenci njihov orjaški boj in obenem bojazen, da utegne biti izid vojske nesrečen. Mi smo bolje poznali dejanski položaj, je pripomnil, v katerem se je nahajala Turčija, nego vi, ki zajemate iz tujih virov, in ker je naša navada manj govoriti, a več delati, smo neute-goma šli na delo. Po teh uvodnih besedah sem se dovolil vprašati: Na poti iz domovine ste se nekje izrazili jako pesimistično glede uspeha mirovnih pogajanj, ali ste postali kaj bolj optimistični v tem milem angleškem ozračju? — Nasmejal se je. Res je tako, je rekel približno, in spričo dosedanjega stanja mirovnih pogajanj je malone težko biti drugačen. Kakor razvidite, Turki silno zavlačujejo tek pogajanj, vsak čas se izgovarjajo, da se morajo obrniti po nove inštruk-cije v Carigrad. In pomisliti morate, da je Carigrad na enem koncu Evrope, London pa na drugem, in poleg brzojavk se poslužujejo še kurirjev. Kakšne ' namene imajo pri tem, še ne moremo spoznati; kaj mogoče je, da računajo na kako nesoglasje mecl nami, morebiti tudi med velevlastmi, ali se nadejajo celo kake pomoči od kake države, znabiti moralne, znabiti drugačne. Mogoče je. tudi, da se utegnejo pogajanja vsled razvoja razmer v Carigradu sploh prekiniti. A mi se ne bojimo nadaljevati vojsko. Docela pripravljeni smo za to in s pomočjo naših zaveznikov, zlasti Srbov, bomo šli in zmagovali dalje, a potem se ne bomo ozirali več na želje Evrope. Dosedaj nismo dosti napredovali s pogajanji; rešiti je bilo treba več predvprašanj, v jutrišnji seji rešimo še eno, zadnje, potem pa se pogajanja z ozirom na praznike odgodijo do prihodnje sobote in tedaj objavimo nekaj naših pogojev. Vobče pa moram reči, da sem skorajda bolj optimist nego pesimist. Kakor vidite, zahtevajo Turki živeža za Odrin iz humanitarnih ozirov. Turki pa humaniteta! Odgovoril sem jim, če jim je res toliko clo humanitete, je edino, kar morejo v tem oziru storiti, da narode konec nečlovekoljubnim razmeram, da predajo Odrin in kar najhitreje sklenejo mir. Vprašanje Odrina je conditio sine qua non. Odrin je klin v našem mesu in mi ga moramo dobiti in obdržati. Izključeno je, da bi Turčija obdržala Odrin, ker potem bi bili mi prav tam, kjer smo bili precl vojsko. Turki bi obdržali s tem najvažnejše pozicije in v par letih bi imeli zopet vojsko. Mi pa hočemo vse to onemogočiti e;nkrat. za vselej. Prvi pogoj bo, da določimo naše prihodnje meje s Turčijo. Zahtevali bomo, da odstopi Turčija vse svoje dosedanje ozemlje na celini do črte, ki drži od neke točke južno od Midije ob Črnem morju tja do Rodosta ob Marmar-! skem morju. (Dasi so preje slovanski delegati prvotno nameravali predložiti ta pogoj šele v soboto, so razmere nanesle, da se je to zgodilo že minoli ponedeljek.) Vendar je skoraj gotovo, da Turki ne bodo sprejeli tega pogoja in bomo morali nekaj odnehati. Ne poj-demo dalj nazaj pa od črte, ki drži od iste točke južno od Midije pa do neke točke v Saroškem zalivu, ki ga tvori Galipoljski polotok. Zvezo balkanskih držav, je rekel, odgovarjajoč na tozadevno in druga vprašanja, smo sklenili edino v namen, osvoboditi se neznosnih razmer, v kate- Današnia številka obseea 6 strani. Slavka v Vevčah - pomagajmo bojevnikom! Stavka v Vevčah še ni končana. Ravnateljstvo pritiska z vso silo, da po-gazi delavstvo, in grozi z bičem, ki ga spleta lakota, misleč, cla bo uklonilo pošteno zavest. Slovenci, za brate na Balkanu ste darovali tisoče in radostno smo na tem mestu beležili Vaše dejansko navdušenje. Sedaj pa stojo že tedne in tedne v vojski naši najbližnji bratje in sestre, in treba je napeti vse sile, cla ne podležejo. Za te brate in sestre Vas prosimo vse, ki ste se v preteklih dneh navduševali za heroičen boj naših bratov na jugu. Brez blestečih podpisov Vas vabimo, da pomagate vsak največjim revežem med nami. Tu je seda j naša pomoč najbolj potrebna. Vsak, ki či-ta te vrstice, naj vsaj z vinarji pozdravi one, ki na svoji zemlji nočejo biti brezpravna rajal In kdor je že kaj dal, naj svoj dar ponovi. Treba je nujne pomoči: zato kličemo na tem mestu na pomoč. Z združenimi močmi bomo olajšali mnogo trpljenja. Z brate in sestre, za čast in pravico ttaših najožjih rojakov! Uredništvo »Slovenca«. XXX Darovi naj se blagohotno pošiljajo na naslov: Ludovik Tomažič, Katoliška tiskarna, Ljubljana. — Vsak dar bomo hvaležno izkazali v »Slovencu«. Razgovor „Sloven£evega" poročevalca v Londonu z dr. Dacevom in Siojaoom NovakoviCem. London, 25. dec. 1912. Malce težko je dobiti slovanske delegate mirovnih pogajanj v položaju, da ugodijo številnim časnikarjem, ki preže vedno nanje. Neprestana brzojavna zveza z domovino, potrebna posvetovanja med seboj in posameznimi državami, pa. razna vabila več ali manj oficielnega značaja jim polnijo skoraj ves čas, tako da jim ostane za časnikar- LISTEK. Rožo sveta. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) Ko so prejezdili kakih šest milj razdalje, je naenkrat vzšlo solnce. Okolo njih se je odprl jasen razgled. Pred njimi se je razprostirala peščevita ravnina, za njimi kamenita pokrajina, ki so jo pravkar prejezdili, nekako dve milji za njimi pa kakih dvajset moriv-cev. »Ne morejo nas vjeti,« je rekel VVulf; a Masuda je pokazala na desno, kjer so se še vlačile megle, in rekla: »Tamle vidim sulice.« Megle so se kmalu razvlekle in nekako v daljavi ene lige so uzrli veliko četo konjikov, morda jih je bilo štiristo. »Glejte,« je rekla, »ponoči so prijezdili naokoli; bala sem se, da bo tako. Sedaj nam ne preostaja drugo, kakor da pred njimi dospemo do prelaza ali pa nas vjamejo,« in z vso močjo je udarila konja s palčico, ki si jo je urezala ob vodi. »Naprej!« je naganjala. Masuda. »Dirka bo huda.« In spustili so se v najhitrejši dir. Predirjali so dve milji in dasi so bili zasledovalci daleč za njimi, se je veliki oblak prahu na desni vedno bolj bližal, tako da je bilo naposled videti, da dospejo do gorskega prelaza pred njimi. Tedaj je rekel Godvin: »Wulf, Rozamunda, jezdita naprej. Vajina konja sta brza ter jima lahko iitečeta. Vrh prelaza počakajta, da se živali oddahneta in da vidita, ali prideva za vama. Če ne, jezdita dalje in Bog bodi z vama!« »Tako je,« reče Masuda, »jezdita naravnost proti emeškemu mostu — iz daljave ga bosta ugledala — tam pa se podajta Saladinovim častnikom.« Obotavljala sta se, a Godvin je z resnobnim glasom ponovil: »Jezdita dalje, — zapovedujem obema!« »Bodi — radi Rozamuncle,« odgovori Wulf. Nato pokliče Dima in Pla-ma in konja, sta odletela hitrejše ocl lastovk. Godvin in Masuda, ki sta počasneje jezdila, sta jih kmalu videla zajezditi v gorski prelaz. »Dobro,« je rekla. »V celi Siriji ni konj, razun onih njihovega rodu, ki bi mogli ta dva ujeti. Gotovo dospeta v Emezo, nc boj se.« »Kdo pa je tisti človek, ki nam jih je pripeljal?« vpraša Godvin, ko sta dirjala drug poleg drugega in neprestano vpirala oči v vedno se bližajoči oblak prahu, v katerem so se lesketale sulice. »Brat mojega očeta — moj stric, kakor sem mu rekaia.. Šejk iz puščave je; ima starodavno pleme, ki ga ni mogoče preplačati z zlatom.« »Torej nisi iz naroda morivcev, Masuda?« »Ne; lahko ti povem sedaj, ko se zdi, da je konec blizu. Moj oče je bil Arabec, moja mati plemenita Franki-nja, ki jo je našel po nekom boju vso sestradano v puščavi; vzel jo je v svoj šotor in se je poročil z njo. Nekoč so morivci padli nad nas, pomorili njega pa njo, mene pa so kot dvanajstletnega. otroka ujeli. Pozneje, ko sem do-rastla, in bila, kakor so dejali, lepa, so me vzeli v Sinanov barom in dasi me je mati skrivaj krščansko vzgojila, so mi tam usilili njegovo vero. Sedaj boš razumel, zakaj ga tako strašno sovražim. saj mi je umoril očeta in mater in me naredil to, kar sem, in zakaj se imam za tako ničvredno.« »Meni si prav plemenita,« reče Godvin. »Vesela sem tega, predno umrjeva,« odgovori ter mu pogleda v oči, da jo prod njo kakor pred bliskom povesil glavo . . . V tem sta pustila za seboj peščevito ravan in začela jezditi navzgor po gorskem obronku; in God vinu ni bilo rih smo živeli z ozirom na Turčijo, in ne tudi za prihodnjost. Vendar je upati in sem prepričan, da ostanejo te države združene tudi v prihodnjosti, ker je to v njihovem najboljšem interesu. S Srbi smo v popolni slogi. Srbski vojaki so pred Čataldžo in pred Odrinom. Med njimi in Bulgari je pogojeno, da mi Bulgari dobimo gotovo ozemlje, ki ga tvorijo inkluzivno kraji Bitolj, Ohrida, Prilep, Veles, Kratovo, Egri Palanka. Za to črto je nekaj spornega pasa. a razrešitev tega vprašanja predložimo, tako smo se sporazumeli, razsodišču. A tozadevne težkoče so tako neznatne, da ne pridejo v poštev in se bomo čisto lahko in lepo pogodili. Manj dobri so odnošaji z Grki, ali tudi tukaj nas navdaja najboljše upanje, cla se končno mirno sporazumemo. Vse naše bodoče obrežje Egejskega morja bi bilo za nas brez pomena, če ne bi dobili Soluna. Kavala in Dedca-gač sta kot pristanišči brez pomena, edina luka, ki pride v tem morju v poštev, je Solun, in Solun hočemo imeti. Ogromna večina solunskega prebivalstva jo za nas, ne za Grke. Sicer pojdo ta stvar malo težko, a Grki bodo morali izprevideti, cla drugače ni mogoče. Srbi imajo težave z Avstrijo. Kakor kaže izid poslaniškjh konferenc, je Klavna napetost in nevarnost pri kraju. Obstojajo pač še težkoče, niso pa takšne, da bi ne bilo upati, da se dajo ugodno razrešiti. Da, Avstrija ni nikdar znala ravnati z jugoslovanskimi narodi* mesto da bi si pridobila njihove simpatije, jih je skušala le ustrahovati. Ali sedaj za trdno upam, da se bodo vse (e težkoče ugodno končalo. Poročila dr. Dillona, poročevalca »Dailv Telegrapha« — izrazil sem tozadevno vprašanje bolj zase — so resnična, dasi so pogajanja naravno tajna. Bržkone je v zvozi s Turki, ki mu dajejo na razpolago potrebna poročila. (Bržčas je plačan ocl Turkov, kakur je bil avtoriziran pisati za Avstrijo v tonu »Neue Freie Presse«. Op. por.) S tem sem Vam povedal približno vse, je končal, kar mi je v trenotku mogoče povedati o stanju mirovnih pogajanj. Vzlic no posebno ugodnemu stanju, provzročenem po turškem zavlačevanju, bi dejal, da som skoraj da bolj optimist nego pesimist. In s prepri južnim pozdravom do Slovencev in zahvalo za njihove simpatije, ki so jih tudi dejanski izkazali v toliki meri, se žal, da jima je topot konjskih kopit po kamenju onemogočil nadaljnje razgo-varjanje. Morivce, ki so imeli daljšo in napomejšo pot, so pustili sicer za seboj; ali veliki oblak prahu se je valil komaj sedemsto korakov za njima, pred njim pa, so vihteč svoje sulice jezdili vojaki, ki so imeli najurnejše konje. »Najina konja sta še vodno krepka; boljša sta, nego sem si mislila,« reče. Masuda.. »Čez gore nas ne clohite, a potem --« Naprej nista več govorila; varovati sta morala konje padca, kajti pot je. postala strma. Dospela sta do grebena in prav na. vrhu sta videla VVulfa in Rozamundo, ki sta stala poleg Dima in Plama. »Počivata,« je rekel Godvin; nato pa je za vpil: »Na konje! Na konje! Sovražnik je blizu!« Zlezli so zopet v sedla in vsi štirje . so jezdili po prostranem obronku navzdol. V daljavi se je čez to ravan vila široka srebrna proga, za njo pa so iz višave videli zidovje mesta. »Reka Orontes!« vzklikne Masuda, »Kakor hitro jo prekoračimo, smo na varnem.« Godvin pa pogleda na svojega konja in potem na Masudo in zmaije z glavo. Živali sta bili krepki, vendar močno utrujeni, iiropeč sta Jiit-eli dalje ia je kotačal razgovor, ki je trajal dobrih 35 minut in ki se je vršil v slovenskem in bulgarskem, deloma v nemškem in angleškem jeziku, ki ga je Danev dobro Kovoril. XXX Nato sem obiskal vodjo srbskih delegatov Stojana Novakoviča. Srbi in Črnogorci stanujejo v Hyde Park hotelu, na jugovzhodnem koncu slovitega Hy-de Parka. Kmalu sem bil v njegovi zasebni sobi, kjer sem ga pozdravil: Dobro jutro! »Vi ste Slovenec«, je rekel ter me vprašal, kaj delam v Londonu. Ko sem mu obrazložil namen mojega obiska, me preseneti z odgovorom: »Povedati vam moram, da ne odgovarjam nikomur na nobena vprašanja. Vse potrebno izve javnost iz časnikov, predvsem iz »Times«. Iz njih veste, da so pogajanja malone na istem mestu, kakor v početku, ker jih Turki neprestano zavlačujejo. Za sedaj mi zbok tega ni mogoče izjaviti kaj več, a upam, da bo mogoče, ko pridejo pogajanja bolj v tek.« Bil sem malo usiljiv — časnikarjem je ta pregorečnost odpustljiva, ali vsaj oni si jo radi odpuščajo — in stari gospod mi je začel pripovedovati, da se je ravno mudil v Ljubljani, ko je bila mobilizacija napovedana in pohitel je domov, da da svoje moči na razpolago domovini, dasi je bil vodja opozicije. A pozabili in pokopali so vse strankarske prepire, imajoč pred očmi edino blagor domovine. Srbska vojska se je proti vsem pričakovanjem in bojaznim izkazala. da je popolnoma kos svoji nalogi. Povsodi so bili zmagoviti srbski vojaki, dasi so morali premagati silne, neznosne težkoče. Število sovražnikov jim je bilo vedno neznano, bil je v močnejšem številu, nego so se nadejali, a zmaga je bila vedno na srbski strani. Posebno se je izkazala srbska artiljerija. o kateri gosp. Novakovič meni. da je najboljša v celi Evropi. Streljala je z največjo preciznostjo na dostikrat naravnost idealne cilje, kakor si jih topničarji dostikrat želijo, a jih redkokrat imajo priliko dobiti. Srbska vojska je v tej vojni posedla največ ozemlja, je dospela do jadranske obali pa do Bitolja. Mnogo tisoč jih je pred Odrinom, kjer so se vedno izkazali enako izvrstne vojake. Razna poročila o nezadovoljnosti med črnogorskim ljudstvom v prilog srbski dinastiji niso drugega nego nemške fabule in s tem je povedano vse. Turki pogajanje venomer zavlačujejo, kakšen namen imajo pri tem, je doslej še nemogoče reči. In enako nemogoče je izraziti se o izidu in uspehu pogajanj, za trenutek. Tako na splošno je govoril g. Novakovič, skrbno se ogibajoč pozitivnih podrobnosti. Obljubil pa mi je povedati več, kakor hitro se položaj razjasni. Srbski sluga je prinesel posetnico nekega angleškega časnikarja in poslovil sem se, potem ko je gosp. delegat izrekel enako zahvalo za simpatije Slovencev do Srbov in njihovo dejanjsko pomoč. kakor dr. Danev. Prihodnjič razgovor s Črnogorcem Vojnovičem, ki me je povabil, da pridem danes, božični dan, ob 1. uri popoldne. Hti Ie fiililiti: U M Alfi Stati1! Državni zbor. Dunaj, 29. decembra. Kriza začasno poravnana. Odločna pasivna rezistenca hrvaško-slovenskih poslancev je dosegla že sedaj velik moralen uspeh. Mogočna nemška in poljska gospoda, katero je s tiho asistenco podpirala večina čeških poslancev, sc je morala končno le udati. Prepričala se je, da sila rodi silo in da se Hrvaško-slovenski klub zaveda svoje važne postojanke. Vprašanje italijanske pravne fakultete je vsled odpora Hrvaško-slovenskega kluba oble-želo nerešeno v odseku, akoravno so vse druge stranke zagotavljale Italijanom ugodno rešitev še pred prazniki. Vladni načrt o centralni blagajni za zadružništvo je nekaj let ležal na ledu. Večina je odnehala, odkazala predlogo narodno-gospodarske-mu odseku, ki je v petek soglasno dr. Kreku poveril poročilo. Komisar Čuvaj je pobral šila in kopita. Že ta dejstva so aktivne postavke v bilanci, ki se v doglednem času še izboljša. Slovensko-hrvaški klub je pa obenem še Rusinom pripomogel do lepega uspeha. Od maja meseca so tekla pogajanja med Poljaki in Rusini za rusinsko univerzo. Z raznimi potezami, izgovori in zvijačami so Poljaki zavlačevali to vprašanje. Od konca oktobra pa do včerajšnjega dne so se ru-sinski poslanci opirali na Hrv.-slov. klub, da so mogli pritiskati na Poljake in vlado s svojo zahtevo, ki jo ponavljajo že dolgo vrsto let. Včeraj so Rusini z velikim trudom proli odločnemu odporu neizprosne manjšine v poljskem klubu privalili skalo na goro. V zbornici se je od 10. dopoldne do 10. ure zvečer vršila razprava o proračunskem provizoriju. Za kulisami pa so poljski in rusinski poslanci kovali besedilo dogovora glede univerze. Od časa do časa so prihajala poročila o krizi, ki so vznemirjala duhove. V zadnjem trenotku je grof Stiirgkh pozval k sebi rusinski klub in ga pomiril z zagotovilom, da jim v kratkem v zmislu dogovora s Poljaki cesarjevo lastnoročno pismo zagotovi posebno univerzo. Ako bi do 1. julija 1916 dotični zakon ne bil potrjen, stopi s 1. oktobrom 1916 v veljavo začasna rusinska visoka šola, neodvisna od poljske v Lvovu. Med temi pogajanji so se vršili v zbornici razni burni prizori. Govorili so razni poročevalci manjšin v proračunskem odseku in utemeljevali svoje predloge. Najmanj pet ur sta govorila rusinska poslanca Budzynowskyj in Dnistrianskyj, da omogočita pogajanja s Poljaki. Izmed slovenskih poslancev sta govorila Gostinčar in dr. Korošec. Prvi jc utemeljeval predlog, naj zbornica o proračunskem provizoriju preide na dnevni red. Dr. Korošec je utemeljeval predlog: »Ker zbornica z ozirom na izjemno stanje v banovini nima zaupanja do sedanjih razmer v monarhiji in ker ni znano, kaj je vlada storila proti tem razmeram, naj zbornica preide na dnevni red.« Gostinčar. Moj predlog je, naj zbornica preide na dnevni red. Svoj predlog utemeljujem s tem, ker nas Jugoslovane še vedno prezirajo vlada in njene stranke. Kar smo dosegli v kulturnem in gospodarskem oziru, je sad skoraj izključno le našega dela, moči in volje. (Grafenauer: In našega žepa!) Tako je! Avstrijska birokracija pospešuje le nemštvo v naših deželah. Zdi se, da je včasih jih je bilo res težko obdržati na nogah. »Do ravnine pojde še — a ne dalje,« je rekel Godvin in Masuda je poki-mala. Bili so žc skoraj spodaj in nepregledne vrste morivcev so drie za njimi. Godvin je uporabljal svoje ostroge, Masuda svojo palčico, a upanja sta imela malo, kajti vedela sta, da je konec blizu. Hiteli so po zadnjem delu strmine, ko so pa dospeli do vznožja, sc je naenkrat Masudin konj opotekel, obstal in se zgrudil na zemljo; Godvin se je ustavil takoj poleg njega. »Naprej!« jc zavpal Rozamundi in Wulfu, ki sta. bila spredaj; a nista hotela. Obsipal ju je s prošnjami, pa sta mu odgovorila: »Ne, skupaj hočemo umreti.« Masuda se je ozrla na Dima in Platna. »Bodi,« je rekla. »Enkrat sta že nosila dvojno težo, sedaj jo morata zopet. Zajahaj pred gospico, gospod Godvin, ti, gospod VVulf, pa daj meni roko, in videli boste, kaj premore to pleme.« In zajabuli so. V dolgem, zibajočem diru sta zdirjala Dim in Plam dalje; od morivcev sem. ki so menili, da jih že imajo v pesti, pa se je vzdignil') glasno srdito ter ?»čudeno vpitie. »Tudi njihovi konji so že utrujeni t p še vedno jih lahko pustimo za seboj,« je zaklicala neustrašena Masuda. Godvin in Wulf ste se pa žalostna ozrla na deset milj široko ravan. Četrtino pota so naredili. Polovico so ga že imeli za seboj, a sedaj se je prvi izmed ledais pojavil komaj dvesto korakov za njimi ob strani. Po malem se je razdalja vedno bolj krčila. -Capo-slpd so bili komaj petdeset korakov vsaksebi in eden izmed njih je zagnal sulico. Rozarrranda je v svoji grozi na glas zaihtela. »Vzpodbodita konja, viteza!« je kliknila Masuda in prvikrat sta jih vzpodbodla. Pri ubodu jekla sta planila Plam in Dim naprej, kakor da bi šele pravkar stopila iz hleva, in razdalja med za-sledovavci in zasledovanimi se je povečala.. Dve milji so predirjali in komaj sedem osmjnk milje pred seboj so uzrli široki vhod mostu, emeški stolpi na drugi strani pa so bili tako blizu videti, da so mogli v tem čistem ozračju razločevati orise straž. Zatem so prišli v dolinico in izgubili most in mesto izpred oči. Ko se je začela na drugi strani pot zopet vzdigovati, so jele naposled Dima in Plama pod dvojno težo zapuščati moči. Težko sta hropla in se tresla in sta se le redkokrat odzvala ostrogam, a še takrat le za kratek polet. Morivci so to opazili in se z divjim kričanjem vedno bolj bližali. Vedno bliže in bliže so prihajali in peketanje njihovih konj po pesku se je glasilo kakor glas smrti. Zopet so se jim približali na petdeset korakov, še trideset, so bili vsaksebi, in zopet so «c začele bliskati sulice, dasi nobena ni zadela. (Dalje.) birokracija le izvršilni organ nemških ljudskih svetov. (Tako je!) Zato nimamo zaupanja do take birokracije in uprave. Nekaj dokazov. Celovec je glavno mesto dežele, v kateri poleg. Nemcev prebiva dobra tretjina Slovencev, Ako pa hočeš na celovškem koldvoru oddati blago s slovensko sprem-nico v Kranj, te gotovo zavrnejo. Ali ni to javen škandal za državno upravo? (Pritrjevanje.) Za povzdigo poljedelstva stori vlada jako malo. Za vse druge dežele najdemo v proračunu mnogo višje postavke, nego za naše južne pokrajine. Včeraj je ibornica sklenila dva zakona, s katerima se zvišajo plače državnim uradnikom in slugam. Vsak delavec zasluži svoje plačilo, tako tudi dobri uradniki, ki se ozirajo na potrebe ljudstva. Toda vlada se mora ozirati tudi na produktivne stanove, med katerimi je kmečki na prvem mestu. Vlada je sicer dovolila do 1. 1918. po šest milijonov za povzdigo živinoreje. Ta svota pa je prenizka. In vendar kriče mnogi poslanci, da kmečki stan dobiva od države preveč podpor. Taka nevoščljivost se sama obsoja. (Res je!) Ako propade naš kmet, bode draginja še večja. Na Kranjskem in Goriškem ima država v svojih gozdih več delavcev. Lani smo sklenili, naj vlada izboljša plače gozdnim delavcem. Vlada je izboljšala dnevnine za 35 vin., torej dobiva gozdni delavec 195 vin. na dan, ako nima doklade. Tisti pa, ki so že imeli doklado 20 vin., dobe sedaj samo 15 vin. več. Na Solnograškem in drugod so gozdni delavci stalni, pri nas pa ne. Zato prosim poljedelskega ministra, naj bi se spomnil tudi teh revežev in poskrbel, da bodo uradniki ž njimi lepše postopali. V Črnem vrhu nad Idrijo prcbivalci izdelujejo razna orodja, za kar potrebujejo lesa. Gozdarski uradniki pa odkazujejo les v odročnih krajih ali pa za previsoko plačilo. Prebivalstvo si vsled tega jako malo zasluži. V tem oziru naj bi poljedelski minister napravil red. Že večkrat smo posredovali, pa vse nič ne pomaga. Rudarski delavci v Idriji so preje dobivali žito po številu družine. Sedaj dobivajo v denarju, pri tem pa so prikrajšane družine. Isto velja za stare provizijoniste. Prosim vlado, da v tem oziru ustreže opravičenim željam rudarskih delavcev. Minoli teden je posl. grof Barbo trdil tukaj v zbornici, da so Nemci na Kranjskem zatirani. Ta trditev je popolnoma neosnovana. (Pritrjevanje.) Grof Barbo te trditve tudi ni dokazal. Grofu Barbotu rečem samo to: Želim, da bi se Slovencem na Kranjskem v kulturnem in gospodarskem oziru tako dobro godilo, kakor Nemcem. Nemci na Kranjskem imajo dve popolni gimnaziji, nemško realko in nad 30 ljudskih šol. Pri vsakem uradu dobi Nemec popolno pravico, dočim so Slovenci na Koroškem in večinoma tudi na Štajerskem brezpravni. Zato je taka trditev največja predrznost, ki je ne more nihče opravičiti: Kdor kaj takega trdi, mora tudi dokazati. Tudi glede poštne uprave se moramo pritožiti. Treba je mnogo potov in prošenj, da dobimo tu ali tam poštni nabiralnik. Poštno ravnateljstvo v Trstu se izgovarja, da nima potrebnega kredita. Zato naj bi osrednja vlada dovolila za tržaško poštno ravnateljstvo večji kredit, ker prebivalstvo trpi veliko škodo vsled slabih poštnih zvez. Tudi glede železnic smo jako na slabem. Postaje od Ljubljane do Trbiža so mnogo pretesne, izvzemši Jesenice. V Ljubljani je nujno potreben nov kolodvor; sedanji prostori so že davno premajhni. Isto velja za Škofjo Loko, Otoče itd. Za druge dežele se dobi denar, za južne ne. S telefonom smo jako slabo preskrbljeni. Vlada zahlcva, naj bi dežela in zasebniki plačali nove telefonske zveze. O ljudskem šolstvu v obmejnih slovenskih pokrajinah se Slovenci in Hrvatje pritožujejo že desetletja. Koroška je v tem pogledu res turški vilajet, sramota za kulturno državo. V razpravi o italijanski fakulteti so nam odgovarjali nemški tovariši, da še ljudskih šol nimamo. Ko pa Slovenci prosijo za narodne šole, pa jim odrekajo vse prošnje povrsti. Ta politika je naravnost škodljiva za državo. Ako hoče monarhija ostati velesila, mora računati s svojimi Jugoslovani, ki štejejo že nad osem milijonov duš. Tak narod je že mogočen faktor, s katerim bi morala vsaka vlada računati. Ker pa se to ne godi, ker vlada in večje stranke prezirajo Jugoslovane, zalo glasujemo proti proračunskemu provizoriju. (Živahna pohvala.) Dr. Korošec. Prcdgovornik je že omenil, da živi v habsburški monarhiji nad osem milijonov Jugoslovanov. In vendar tega naroda mnogi nočejo poznati. Mnogo se govori in piše o jugoslovanskem vprašanju, ki je postalo jako aktuelno. (Res je!) Vse stranke na levi in desni, slovanske in nemške, priznavajo v besedi važnost tega vprašanja. Pa mi slišimo le besede in ne vidimo dejanj, ki bi primerno rešila to nujno vprašanje, Vsi se boje posledic, zato igrajo politiko oliča noia. ki v neseL cknvjitoči. Iz f fe nesrečne poHtflce fii it i^rtfjajo raz« mere, ki morejo biti za državo še osode-polne. V Avstriji je vedno tako, da mero-dajni krogi vidijo nevarnost, pa je ne preprečijo v pravem času ali pa se zganejo prepozno. (Pritrjevanje.) Vnanji svet misli in sodi, da je naša država že drugi bolnik v Evropi. Slovanske in nemške stranke prezirajo jugoslovansko vprašanje, ker ne poznajo njegove nujnosti in dalekosežnosti. Zato pa hočemo s svojo taktiko prekrižati pota in račune drugih strank, ki nam mečejo polena pod noge. (Burno pritrjevanje.) Kakor vi ovirate naše korake, tako bodemo delali tudi mi. (Živahno pritrjevanje.) Ako v parlamentu nastanejo napete razmere in preti kriza, tedaj prihajajo k nam od vseh strani gospodje in nam zagotavljajo ljubezen in simpatije do Jugoslovanov, Slikajo nam tudi nevarnosti, ako bi izgubili te simpatije. V odločilnih trenotkih, ko so v nevarnosti naše življenjske koristi, tačas nas zapuste vse stranke, (Tako je!) Imeli smo > Slovansko unijo« s češkimi poslanci. Borili smo se pogumno za svoje pravice in moč v parlamentu in državi. Bale so se nas druge stranke, in posledice naše moči so se kazale tudi na ministrskih sedežih. (Pritrjevanje.) Toda zamorec je storil svojo dolžnost, zavezniki naši so zamorca pustili na cedilu. (Dr. Diamand: Postal je deželni glavar!) Ali ste Vi hoteli biti kranjski deželni glavar. Ta je povsod iz stranke, ki ima večino v deželi. (Choc: Ne gre za osebo!) Sedaj hočejo večje stranke dati ItalU janom pravno fakulteto, za katero iščejo primeren sedež. V Inomostu je ne dovolijo, ker se boje, da bi trpel nemški značaj mesta. Na Dunaju se je tudi branijo, češ, da bi bilo v nevarnosti nemštvo. Torej v Trst ž njo! Zakaj pa ravno v Trst? To mesto je italijansko in slovensko. Po zadnjem ljudskem štetjb je v Trstu 118.959 Italijanov in 59.319 Slovencev (Čujte!) in vendar mesto ne vzdržuje niti ene slovenske ljudske šole v mestu samem. Torej Italijani naj dobe univerzo v Trstu, mi pa niti ljudske šole, nobene srednje ali trgovske in obrtne šole? Ali moremo to mirno prenašati? In v trenotku, ko smo zahtevali kompenzacije, vstane slovanski, ne nemški poslanec, Poljak dr. Rosner, ki predlaga, naj se italijanska fakulteta ustanovi v Trstu! Ta udarec, to preziranje je tem hujši, ker to predlaga slovanski tovariš in soglašajo ž njim tudi vsi slovanski tovariši. To stori član kluba, ki se protivi z vsemi štirimi rusinski univerzi v Lvovu, (Dr. Diamand: To ni tako! Načeloma smo edini, premagati je treba še nekaj težav!) Da, načeloma zavlačujete rusinsko univerzo. Sicer pa bodo o tem govorili rusinski poslanci. Trditi pa moram, da se v odločilnih trenotkih postavijo proti nam tudi slovanske stranke. (Tako je!) Zato moramo izvajati posledice. (Burno pritrjevanje.) Vi sami nam vsiljujete v roke orožje obstrukcije. To je naša obramba, naš odpor v skrajni sili. In to orožje bodemo rabili proti vsem nam sovražnim strankam. (Pritrjevanje.) Sedaj sta v ospredju dve vprašanji; Hrvaško in zatiranje Slovencev na Koroškem in Štajerskem. Čuvaj pojde, toda njegov zistem ostane. (Tako je!) Sramota je za državo pred vso Evropo, da je sploh mogoč Čuvajev zistem. (Pritrjevanje.) Drugo vprašanje se tiče nas na jugu. Na Štajerskem Slovenci tvorijo tretjino prebivalstva in vendar imamo v dež. odboru enega samega zastopnika, v dež. šolskem svetu po zakonu celo nobenega. (Čujte!) Za gospodarske namene se na Štajerskem izda na leto okroglo 21 milijonov, od teh dobe Slovenci komaj en milijon. Slovenske gimnazije ne dobimo ne v Celju, ne v Mariboru, ker mogočna nemška večina tega ne dovoli. Nimamo nobene strokovne šole; niti meščanske šole nam ne privoščijo, čeravno jih je v deželi za Nemce menda 23. In te morajo tudi Slovenci plačevati. Ali ni naravno, ako smo v odločnem boju z nemško večino? Ta boj nam vsiljuje nemška hegemonija. In na Koroškem! Tam Nemci načeloma onklanjajo vsakega slovenskega sodnika. Predsednik dež. sodišča je to javno priznal. (Čujte!) Na Koroškem nimamo slovenskih ljudskih šol; pritožbe leže do 15 let v ministrstvu. Ta zistem hoče Slovence zatreti v narodnem, kulturnem in gospodarskem oziru. In ko se pritožujemo proti kričečim krivicam, združijo se vse stranke v zbornici, da Italijanom pribore fakulteto v Trstu. In v tem kritičnem trenotku se predrzne c, kr. na-mestniški svetnik (dr. Bugatto) z nesramnimi sumničenji žaliti naša čustva in prepričanje. Te neznosne razmere moramo prenašati in čutiti le sovraštvo. Mi vidimo in čutimo, da v tej državi nihče nima zmisla za jugoslovansko vprašanje. Toda mi nismo sentimentalni. Hladnokrvno se hci-čemo v tem boju ravnati po načelu: Zob za zob, oko za oko! (Burno pritrjevanje.) Posluževali se bomo orožja, ki ga nam vsiljujete. (Poslanec Zenker: »Tako pravi duhovnik!«) Vi, g. Zenker, proučujte stari testament, novega hočemo mi! (Smeh in pohvala.) Postopali bodemo, kakor nam bode kazalo brez ozira na stranke, katerim nismo ndvuvornj. Odgovorni smo »anjn svojim volivcem. Ti pa so v duhu z nami in nas bodo podpirali v tem boju proti vsem nasprotnikom, naj so Nemci, Slovani ali Madjari. Sokriva pa je tudi vlada, ki je eksponent onih strank, ki nas pritiskajo ob steno. Zato bodemo glasovali proti proračunskemu provizoriju, da tudi vladi izrazimo svoje nezaupanje. (Živahna pohvala in ploskauje.) Večina je odklonila vse manjšinske predloge. Večkrat je bila večina v strahu, da obveljajo razni predlogi manjšine. Gostinčarjev predlog, da se vladi dovoli le trimesečni proračunski provizo-rij, je bil odklonjen s 176 glasovi proti 147. Tomšikov predlog, da se plače železniških uslužbencev in delavcev zvišajo za 17 milijonov, je bil odklonjen s 153 glasovi proti 143. Malo pred eno uro ponoči je bil pro-vizorij dovoljen tudi v tretjem branju. Značilno je, da so socialni demokratje s svojimi glasovi pripomogli do dvetretjin-ske večine za nujnost tretjega branja. Slišali so se medklici: c. kr. socialni demokratje! Zbornica je nato rešila še reformo kontrolne komisije za državne dolgove, zakon o klanju živine v sili in društveni zakon. O tem še poročamo. Ob poltretji uri zjutraj je predsednik voščil srečno novo leto in zaključil sejo, ki je trajala nad 16 ur. Interpelacije. Koroški poslanec Grafenauer in tovariši so vložili interpelacijo na železničnega ministra, v kateri v odločnem tonu zahtevajo odstranitev škandaloznih jezikovnih razmer na glavnem kolodvoru v Celovcu. Ako se upravičeni želji koroških Slovencev v tem oziru prejkoprej ne ustreže, bode izvajal iz tega Hrvatsko-slovenski klub svoje konsekvence. Poslanec dr. Verstovšek je vložil obširno interpelacijo na vlado radi gonje političnih in sodnijskih oblasti na slovenske prebivalce gornjeradgonskega okraja. Interpelacija poudarja, da se vršijo na de-nuncijacije Štajercijancev ponoči hišne preiskave pri kmetih, češ, da kujejo ti zarote. V preiskavo so pritegnili kmete, ki so rekli v družbah »Živio Srbija« ali ki so naročeni na slovenske liste, češ, da imajo srbske liste in delajo srbofilsko politiko. Nadalje je posredoval dr. Verstovšek pri justičnem ministru radi postopanja sodnika dr. Meschitza v Gornji Radgoni, ki daje s svojim življenjem kmečkim ljudem slab zgled in izpodkopava ugled sod-nijskega stanu. Slovenski proiialkoholnl kongres v Ljubljani. Včeraj zjutraj je pričel v Ljubljani v hotelu »Union« zborovati III. protialkoholni kongres, ki sta ga priredila »Sveta vojska« in »Društvo zdravnikov na Kranjskem«. Namen kongresa je bil podati ob desetletnici protialkohlnega gibanja na Kranjskem sliko dosedanjega dela, osnovati in postaviti protialkoholno gibanje na najširša tla in misel o protialkoholizmu posplošiti in popularizirati. Dočim se je prejšnja leta gojilo protialkoholno gibanje le v področju katoliške izobraževalne organizacije, smemo danes reči, da so se na tem polju našli vsi trezni in razsodni ljudje brez razlike prepričanja in si podali roke k skupnemu delu proti temu sovragu slovenskega naroda. Deset let ni veliko! Ali včerajšnji kongres je pokazal, da je protialkoholna misel zašla v vse stanove in prodrla v nazširše kroge našega naroda. Če se spomnimo na prejšnje čase, ko je veljal »abstinent« na Slovenskem za smešno, abnormalno figuro, preko katere je treba iti s posmehom, če vpoštevamo neštete predsodke, katere je bilo treba premagati, in če primerjamo prve shodiče z včerajšnjim impozantnim zborovanjem, moramo z zadoščenjem kon-statirati: fundamenti alkoholizma na Slovenskem sc podirajo. Brez pretiravanja lahko rečemo: Protialkoholno gibanje je postalo popularno. Med vsemi avstrijskimi narodi je našla misel za boj proti alkoholni kugi največ zavetja in največ smisla pri nas, kar daje častno spričevalo zdravi in razsodni naturi našega ljudstva. Po tihi sveti maši v stolnici v namen kongresa se je začela polagoma velika dvorana »Uniona« polniti z gosti. Kmalu po deveti uri je bila dvorana in galerija polna zborovalcev. Velika večina so bili moški gostje. Med raznimi zastopniki in dostojanstveniki so bili navzoči: ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič, kranjski deželni glavar dr. Ivan Šusteršič, vladni svetnik Ivan Kremenšek, deželni odbornik dr. E. Lampe, zastopnik ordinariata kanonik dr. J. Gruden, zastopnik deželne sodnije nadsvetnik dr, O. pl. Kočevar, svetnik deželne komisije Fr. Milčinski, zastopnik mestne občine mag. tajnik E. Lah, deželna šolska nadzornika F. Leveč in F. Hubad, ravnatelja Štritof in Črnivec, dr. (lešič, vitez pl. Gutmansthal, vodja kmetijske družbe G. Pire itd. Z Goriškega je došel delegat deželnega odbora dr, Gosti, « Primorskega dr. Sežun, iz Štajerske celj- ski zdravnik dr. Sch'wab, iz Koroške mon-sig. Podgorec in učitelj Svanjak, iz Hrvaškega zastopnik akad. društva »Domagoj« Barič. Navzočih je bilo nadalje več deželnih poslancev, zdravnikov, duhovnikov, županov, učiteljev in učiteljic in drugih slojev. Navzoči so bili zastopniki »Slovenske Straže« in »Zveze Orlov«. Kongres je pozdravil urednik »Zlate dobe« J. Kalan, pozdravil je zastopnike oblasti, vse goste in želel, da bi postal ta kongres važen moment v dobi razvoja protialkoholnega gibanja. V imenu »Društva zdravnikov« otvarja kongres predsednik dr. vitez pl. Bleiweis, ki navaja momente, ki so privedli društvo zdravnikov do tega, da posvečuje antialkohol-nemu gibanju svojo pozornost. Ljubljanski knezoškof izraža veselje nad tem, da so se tudi slovenski zdravniki pridružili temu nad vse važnemu gibanju proti pijančevanju. Pozdravlja predvsem toplo zastopnike občin, ki v tem oziru lahko veliko pripomorejo, da se pijančevanje odpravi. V imenu dežele pozdravlja kongres deželni glavar dr. I. Šusteršič. Delo proti pijančevanju je domoljubno, koristno in narodno, ki krepi moč dežele. Deželna oblast bo ta boj zasledovala in v okviru deželne uprave storila vedno svojo dolžnost. Je prijatelj miru, toda to vojsko bo vedno podpiral. V imenu vlade pozdravi zborovanje svetnik Fr, Kremenšek, ki izjavi, da je vlada od svoje strani vedno pripravljena podpirati antialkoholične težnje. Kot zastopnik sodnije se oglasi k besedi dr. pl. Kočevar, ki opozarja na potrebo reforme pravosodstva. Novi kazenski zakonik bo v tem oziru boljši od sedanjega, ker bo pijanost samo takrat veljala za opravičeno, če bo nezakrivljena in po drugih provzročena. Reforme bodo imele v tem pogledu velik vpliv, ker nastane nebroj kazenskih in civilnih postopanj ravno vsled pijančevanja. Dolgovi pijancev bodo neiztirljivi. V imenu mestne in šolske občine govori mag. svetnik E. Lah, ki opozarja na šolska predavanja, ki jih bo mestna občina v ljubljanske šole uvedla. Kot zastopnik Kmetijske družbe pozdravi zbo-rovalce dr. E. Lampe. Opozarja na velika dela in vodovode, s katerimi hoče dežela ljudem preskrbeti dobro pitno vodo, ki je predpogoj antialkoholnega gibanja. Dokler ne bodo imeli ljudje dobre vode, bodo vedno posegali po alkoholu. Tudi pospeševanje sadjereje bo v tem oziru zelo dobro vplivalo. V imenu hrvatskih abstinentov je govoril akademik Barič. Na Hrvaškem trošijo dvakrat toliko denarja za alkohol, kakor za šolstvo. Med dijaštvom je 3000 zmernikov; od teh 200 abstinentov. Po končanih pozdravih so se začela predavanja. Govorili so: Janez Ev. Kalan; Zgodovina protialkoholnega boja na Slovenskem. Dr. Avgust Levičnik: Alkohol in tuberkuloza. Ces. svetnik Gustav Pire: Alkohol s kmetijsko - gospodarskega stališča. Dr. Otmar Krajec: Alkohol in poškodbe — s posebnim ozirom na izkušnje na balkanskih bojiščih. Vse referate so poslušali zborovalci v dvorani, ki je bila ves čas skoro polna, z vidnim zanimanjem in toplo pritrjevali rezultatom in sklepom, ki so jih govorniki vsak v svoji stroki izvajali. V preddvorani je bila mala razstava abstinenčnih pijač in južnega sadja. Higije-nična mlekarna v Ljubljani je postavila na ogled več mlečnih izdelkov, med drugimi jokhurt. Brezalkoholne pijače so dale tvrdke: tovarna mineralnih vodd in brezalkoholnih pijač in Potnik Srečko. Poleg tega je bilo na razpolago južno sadje. Protialkoholno literaturo je oskrbela »Katoliška Bukvama«. Popoldansko zborovanje se je pričelo ob pol 3. uri. Zborovanje sta pozdravila goriški delegat dr. Gosti in tržaški zastopnik dr. Sežun. Nato so sledili referati: Sod, svetnik Fr. Milčinski: Alkoholizem, kapitalizem, birokratizem. Dr. Anton Schwab (Celje); Poljudna zdravniška predavanja o alkoholizmu. Učiteljica Antonija Štupca (Maribor): Ženstvo — v boj proti pijančevanju! L. Puhar: Skioptične slike o alkoholizmu. Tudi popoldansko zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Dvorana je bila skoro vedno polna. Posebno interesantno je bilo predavanje g. svetnika Milčinskega, ki je v izbranih in duhovitih besedah pokazal sedanji pravosodni sistem, ki je čisto kapitalističnega duha. Referati bodo natisnjeni dobesedno v »Zlati dobi«, na kar javnost opozarjamo. Zvečer je bilo v dvorani »Uniona« veliko skioptično predavanje, zvečer pa predstava drame »Ubijač« v deželnem gledališču. Gledališče jc bilo razprodano. O današnjem shodu poročamo jutri. Svetovni dogodki. TURŠKI PROTIPREDLOGI. V seji mirovnih delegatov, ki se je vršila 28. t. m. ob 11. uri dopoldne ter ♦rajala do pol 11. ure zvečer, je Rešid paša, ki je obenem predsedoval, predložil sledeče protiprcdlogc Turčije: f. Celotni vilajet ndrinskl ostane turški. II. Makedonija se spremeni v avtonomno kneževino, katera se postavi pod sucereniteto snltana in kateri se postavi na čelo protestantovski princ, pripadajoč kaki nevtralni dinastiji. Ta princ se predloži od strani balkanskih zaveznikov, imenuje ga pa sultan. Pre-stjlica te kneževine bodi Solun. III. Albanija postane avtonomna kneževina pod sultanovo suvereniteto, v nasprotju s priprosto sucereniteto nad Makedonijo. Kot šel avtonomne Albanije se imenuje princ otmianske cesarske rodovine. Ta režim se ustanovi za pet let in ko ta termin poteče, bo porta sporazumno z velevlastmi za Albanijo na novo poskrbela. IV. Glasom turške ustave spadajo egejski otoki k Turčiji. V. Vprašanje Krete je vprašanje, katero zadevo samo Turčijo ln v levla-sti in sc zato ne sme na konfen.n i nikakor diskutirati. Delegate balkanskih držav so ti predlogi naravnost presenetili. Vsi so dejali, da se na tej podlagi sploh ni mogoče pogajati. Turški delegati so odgovorili, da so balkanske države same začetkom vojske izjavile, da hočejo zgolj reforme v Makedoniji, nadalje se je pa porta ozirala tudi na želje velevlasti, ki so izjavile pred vojsko, da hočejo na Orientu status quo ohraniti. Končno so turški delegati izjavili, da so pripravljeni proteste balkanskih delgatov izporočiti svoji vladi. Seja se je na to do ponedeljka ob uri popoldne odgodila. Po seji so balkanski delegati izjavili, da kljub vsemu niso pesimisti in da turških predlogov ne smatrajo resnim. Turčija skuša pogajanja le zavle-či, da tako timveč zase reši. Sicer pa stoje zvezne armade pred Čataldžo pripravljene. Na vprašanje, ali smatrajo te predloge kot zadnjo besedo porte, turški delegati niso hoteli jasno odgovoriti. XXX VPRAŠANJE ALBANSKIH MEJA. »Vossische Zeitung« poroča iz Londona: Konferenca poslanikov velevlasti se zbera 2. januarja. Najtežavnejše vprašanje bo vprašanje Skadra. Avstrija baje zahteva, naj Skader pripada avtonomni Albaniji, dočim Rusija želi, da pripade Črnigori, ki bi sicer od vojske ne imela nobenega dobička. Ruski poslanik v Londonu je baje dobil od svoje vlade instrukcijo, da naj Janina, Skader, Prizren in Bitolj pripadejo balkanskim državam. Baje so v Parizu in Londonu istega naziranja. Glasilo srbske vlade, »Samouprava« izjavlja, da se Je Srbija glede na jadransko pristaniš&3 velevlastem udala, da se pa nikakor ne more tako globoko ponižati, da bi zapustila pokrajine, ki jih je srbska armada z velikanskimi žrtvami pridobila. Graška »Tagespost« poroča z Dunaja, da so vse vesti o prihodnjih mejah Albanije same kombinacije brez dejanske podlage. V Rimu se povdarja, da ne verujejo, da bi grof Berchtold od Srbije preveč žrtev zahteval. Tudi Nemčija bo svetovala, da naj se Srbiji kolikor mogoče veliko prizna. Navzočnost ruskega vojnega ministra, Suhomlinova v Lipskem je dokaz, kakšno prijateljsko razmerje vlada med Nemčijo in Rusijo. XXX POGAJANJA MED VELEVLASTMI ZARADI JADRANSKEGA VPRAŠANJA. »Reichspost« poroča, da se med velevlastmi vrše zdaj pogajanja, katere trgovinske pravice naj sc priznajo Srbiji ob jadranski obali in kako naj se ji zasigura dohod k pristanišču. XXX RUSIJA MOBILIZUJE DALJE? »Vorwarts« poroča iz Peterburga: 10. armadni zbor, ki ima garnizijo v poltavski in karkovski guberniji, se 2. januarja mobilizira. Poklicani so pod orožje rezervniki letnikov 1907, 1908, 1909. Vojaki, ki bi se imeli to jesen poslati na dopust, ostanejo v službi. Del X. zbora se pošlje v Volhinijo na avstrijski meji. Železnice so za ta slučaj vse pripravljene. »Tempš« moni, da ima poset Suhomlinova v Nemčiji namen, informirati se, kako bi se vodla Nemčija, ako bi bila Rusija v slučaju, da stavi Avstrija nove zahteve glede na. Albanijo, primorana odrediti primerne korake. »Journal« poroča iz Varšave, da jc Ruska Poljska v obsednem stanju. Rusko vojaštvo se ne nahaja ob avstrijsko - nemški meji, marveč bolj v notranji deželi. Pot v Moskvo stražijo velikanske množice čet. Vseh skupaj je 1,200.000 mož. Vse tovarne stojijo, v Loclzu je 15.000 delavcev brez dela. XXX SRBI ZAPUSTE DRAČ. »Reichspost« poroča iz Drača, da je poveljnik ondotne srbske garnizije, general Popovič, pooblastil dopisnika »Bosnische Korrespondenz«, da izjavi, da ne bodo ne Popovič, ne njegovi častniki, nc vojaki zapustili Drača, če tudi jim to ukaže belgrajska vlada. Drugi zanesljivi dunajski viri pa poročajo iz Belgrada, da sa v Draču in L šu že izvršujejo priprave, da srbska armada ti dve mesti zapusti. V vladnih krogih čakajo samo na rezultat posla-niške konferen e v Londonu, da odpo-klič jo srbsko čate od albanske obali. Ako se vojska s Tnrčij > nadaljuje, bodo srbske čete v Albaniji odposlali na Čataldžo. XXX POPOLEN MIR NA AVSTRIJSKO-SRBSKI MEJI. »Siidsla\vische Korr.« poroča: Poveljnik XV. armadnega zbora v Sarajevu nam pošilja, oficieino izjavo, glasom katere je poročilo, da se je v noči od 21. na 22. decembra pri Uvcu vršil boj med avstrijskimi vojaki in srbskimi četaši, v katerem je baje. en avstrijski vojak padel, drugi pa so bili ranjeni, popolnoma Izmišljeno. Poveljnik izjavlja, da vlada na bosensko - srbski meji popolen mir. XXX TAJNA POGAJANJA ZARADI ODRINA. V londonskih diplomatičnih krogih se trdi, da se Bulgari in Turki zaradi Odrina med seboj posebič pogajajo, da so Bulgari svoje zaveznike obvestili, da se ta pogajanja vrše v skup. nem interesu. »Wiencr Allg. Zeitung« poroča iz Sofije, da so tam prepričani, da se bodo mirovna pogajanja zavlekla, ker bodo Turki čakali, da se Odrin vsled lakote uda. XXX POLOŽAJ V ODRINU. »Journal« poroča iz Sofije: 30 iz Odrina ubeglih Grkov pripoveduje, da v Odrinu stradajo, da niso vojaki več disciplinirani, da plenijo trgovine in da je bilo več častnikov zaradi nepokorščine ustreljenih. Vojaki so ob priliki neke nočne runde streljali na odrinskega guvernerja. XXX VOJNA AGITACIJA V CARIGRADU, Berolinski listi poročajo, da v Carigradu vojaška stranka silno agitira za nadaljevanje vojske. Najbolj agitira baje Enver bej, ki je, kakor se govori, postal šef generalnega štaba pri Čataldži. XXX SRBI POŠLJEJO EN BATALJON V SOLUN. »Lokalanzeiger« poroča iz Belgrada, da odpošlje srbska armada en bataljon v Solun na prezimovanje. Srbi hočejo namreč manifestirati, da se Solun nahaja v oblasti vseh balkanskih zveznih držav. XXX NOVA IZMIŠLJOTINA O PROCHASKI DEMENTIRANA. »Fremdenblatt« poroča: Poročilo Prochaskovega kavasa priobčeno v »Frankfurter Ztg.«, češ. da so Srbi v Prizrenu avstrijsko zastavo raztrgali, in nekega konzulovega kavaza celo umorili, je popolnoma izmišljeno. XXX ZAVZETJE KORICE. — VALONA OD GRKOV BLOKIRANA. — VALONI SE BLIŽAJO TUDI TURKI. — GRKI IN TURKI KOLJEJO ALBANCE. »Corriere della Serra« poroča iz Valone, da so se približale grške ladje mestu, a da so zopet kmalu izginile. Komunikacija Valone z Dračom je onemogočena in so Srbi kavasa laškega konzula, ki jc bil odposlan v Drač, vjeli. Glede na Korico pripovedujejo Albanci, ki so od tam v Valono došli, da se je zavzetje mesta od strani Grkov tako-le izvršilo: Grki so došli pred Korico 19. decembra, ko jc Džavid paša mesto zapustil. V Korici je ostalo 6000 Turkov. Boj za Korico je trajal 3 dni. Domneva se, da bo prišlo pri Leskovcu do novega boja med Grki in turškim generalom Ali Rica pašo. Pred Valono samo stoji okoli 5000 okuženih in lačnih Turkov. Džavid paša preti Albancem s pokoljem. O zavzetju Korice se poroča, da ao tako Tur- ki kakor Grki strahovito proti prebivalstvu divjali. Požgali so Arnavtom vse bajte, ženske onečaščevali, moške in z bpjoneti na zid pribijali. XXX KOLERA V CARIGRADU. Bulgarski parniki, ki dohajajo iz Carigrada, se smejo ustavljati samo v Varni, ker je Carigrad od kolere popolnoma okužen. XXX Nedeljske novice. Albansko vprašanje. Devin (Magdeburg), 30. decembra. »Magdeburger Zeitung« poroča iz Londona: Velevlasti so glede na Albanijo že sklenile načelen dogovor. Albanija postane samostojna. Šest velevlasti prevzame garancijo. Meje Albanije so določene. Srbija, Grška in Črnagora bodo morale več odstopiti, kakor mislijo. Drač. Rim, 30. decembra. Metropolit v Draču in pravoslavna duhovščina je odposlala kralju Petru in ruskemu caru adreso, v kateri žele, da se Drač priklopi Srbiji. Albanski velikaši so proti adresi protestirali. Trdovratni poveljnik Skadra. Cetinje, 30 decembra. Poveljnik Skadra, Hasan Riza bej, ni hotel sprejeti zastopnika črnogorske vlade, kateremu je bilo naročeno skadrskega poveljnika pozvati, da upošteva sklenjeno premirje. Črnogorski poveljnik je nato sklenil, da odgovori na turške napade s protinapadi. Apel Kemal beja. Rim, 30. decembra. »Tribuna« poroča, da je predsednik začasne albanske vlade, Kemal bej, apeliral na kabinete velevlasti, naj posredujejo, da se vojska med Grki in Turki konča. Če bi vojska še več časa trajala, bo uboga dežela po vojnih opustošenjih, bedi, lakoti in epidemijah popolnoma uni-Čena. Roji v južni Albaniji. Atene, 30. decembra. Turki so zažgali zgodovinsko slavni samostan Du-rachan. V okolici Janine so tudi Turki zažgali več vasi. Atene, 30. decembra. Iz Grevene se poroča, da je četa Bekir age na Epiru zažgala več vasi. Odrinski begunci. Sofija, 30. decembra. Iz Odrina v Dedeagač došle begunce preskrbujejo Bulgari s hrano in so jim preskrbeli tudi stanovanja. Rumunsko vprašanje. Berolin, 30. decembra. »Berliner Tageblatt« poroča iz Bukarešta: Tukajšnji poučeni krogi izjavljajo: Rnsija pri Bulgariji dobrohotno podpira upravičene zahteve Rumunije. Upajo, da se preporne točke rešijo v zadovoljnost Rumunije. Konferenca ministra Pašiča. Belgrad, 30. decembra. Srbski ministrski predsednik Pašič je dolgo časa konferiral z ruskim poslanikom Hart-wigom. Konferenci pripisujejo veliko važnost. Spor med Srbijo in Buigarsko. Belgrajska »Straža« kaže v važnem članku na nesoglasje med Srbijo in Bulgarijo radi razdelitve obmejnih krajev in pravi, da je med člani balkanske zveze došlo do preloma. Posebno veliko je nesporazumljenje glede Bitolja. Bulgarski poslanik Tošev je radi tega konferiral s Pašičem. Srbski špljon? Budimpešta. Brivski pomočnik Gjorgje Mandič v Also-Lendva na Ogrskem je od svojega brata iz Srbije dobil poziv, da zadosti svoji vojaški dolžnosti. Kljub temu, da si je Mandič med tem že pridobil ogrsko državljanstvo, se je podal na pot v Belgrad. Toda že pri Čakovcu ga je prijela policija in odpeljala v zapor. Pri preiskavi so menda našli pri njem kompromitujoča pisma, nakar so ga izročili državnemu pravd-ništvu. Dnevne novice. '-f Vevška stavka. Načelstvo jugoslovanske Strokovne Zveze je priredilo 29. t. m. pri Devici Mariji v Polju shod, namenjen stavkujočemu delavstvu. Domači župnik Miiller poroča o pogajanjih pri glavarstvu, ki jih je uvedlo glavarstvo in ki so se 29. t. m. pričela. Pogajanj se je udeležilo odposlaništvo stavkujočega delavstva, župnik Miiller, župana Dimnik in Korbar, zastopniki uolitične oblasti in obrtni nadzornik. Ravnatelj vevške papirnice je izjavil: mi smo pripravljeni vsak čas delo začeti, izjavljamo pa, da 30 tistih delavcev oziroma delavk, ki so se med stavko nedostojno obnašali, ne sprejmemo nazaj na delo. Taussig hoče deio urediti in je bil ta štrajk Leykamovi družbi zato ljub. Štrajk moramo izrabiti če kaj dovolimo, bodo pa delavci začeli zopet rogoviliti. Popolnoma hočemo položaj izrabiti. Delavci so na to izjavili, da takih pogojev ne morejo sprejeti in da se morajo zopet vsi sprejeti nazaj na delo. Ravnatelj je izjavil, da se nikogar no boji in da tistih, »ki so nam nagajali«, ne sprejmemo na delo nazaj. Pričelo se je prerekovanje. Končno je ravnatelj izjavil, da se zadovolji, če jih 12 od dela izključi, a da mora tudi za to dobiti prej dovoljenje od Taussiga. Nadalje je ravnatelj izjavil, da namerava akordno delo urediti in da če delavstvo te pogoje sklene, bi se z vsem delom ne pričelo takoj, ampak šele čez 14 dni. Glede na delavski odbor je ravnatelj izjavil, da se mu zdi, da delavstvo še ni dovolj zrelo. Pogajanja pri glavarstvu se v četrtek nadaljujejo. Govorili so razni govorniki, ki so poudarjali, naj bi se pogajanja nadaljevala. Tvornica naj zniža število tistih, ki naj bodo ocl dela izključeni, na dva. Izključita naj se od dela tista dva, ki sta stavko vprizorila: namreč oba ravnatelja: obratni ravnatelj isn pisarniški načelnik. (Živahno odobravanje.) Grajalo se je, ker politična oblast ne pritegne k pogajanjem zastopnikov ljudstva: poslancev. Sklene se, c! o predlogih, ki jih je stavilo ravnateljstvo, dne 1. januarija delavstvo tajno glasuje. Glasovanje se prične 1. januarja ob 1. popoldne v »Društvenem Domu«. Ob %3. uri sledi kratko zborovanje delavstva, na katerem sc proglasi izid glasovanja. — Vevško delavstvo stavka zdaj že dolgo časa. Stavkokazov med delavstvom ni. Ob stavki je postopala tvomica nasproti delavstvu nečuveno; o raznih podrobnih dogodkih smo že poročali. Naši poslanci so radi dogodkov v Vevčah večkrat v državnem zboru interpelirali. Vevško delavstvo je v svojem hudem boju, ki mu ga je družba brezvestno nalašč vsilila, vredno, da delavstvo slovenska javnost najuspešnejše podpira. + Zatajcni trializem ali povodenj v liberalnih možganih. »Slovenski Narod« zadnjo soboto resno trdi, da je d r. Šusteršič zatajil trializem in povrh še hrvaško državno pravo, in sicer da se je zgodil ta zle čin v glasilu čeških Nemcev »Bohemi a«. — »Slovenski N a r o d« je pa seveda dosti previden, da dotičnega članka v »Bohemiji« ne prijavlja svojim čitateljem, da ne pridejo v položaj, prepričati se o gorostasni predrznosti »Narodove« trditve. O kakem zatajevanju trializma ali hrvaškega državnega prava v dotičnem članku ni ne duha, ne sluha. Baš nasprotno: dr. Šusteršič izjavlja v glasilu čeških Nemcev, da smatra pojm trializma kot idejo, da treba dati habsburškim Jugoslovanom narodno satiiakcijo, da se bodo čutili zadovoljne v habsburški monarhiji. Hrvaškega državnega prava se d r. Šusteršič v dotičnem članku niti dotaknil ni, temveč je izrecno izjavil, da se noče spuščati na tem mestu — t. j. v »Bohemiji« — v vprašanje dr-žavnopravne oblike onega narodnega zadovoljstva Jugoslovanov, ki je absolutno potrebno v blagor habsburške monarhije. — Zlobna in perfidna »Narodova« notica je le nov dokaz, kakšnih podlih sredstev se poslužuje naš propali slovenski liberalizem. Kakšna povodenj mora vladati v liberalnih možganih, da se morajo spuščati v tako žalostne mahinacije! Poživljamo gospode okoli »Slovenskega Naroda«, da objavijo doslovno dotični članek »Bohe-m i j e«. Uverjeni smo, da je vendar še ipnogo čitateljev »Slovenskega Naroda* bolj inteligentnih in bolj poštenih — nego ta list sam. — -f Nečuvene razmere v Vevčah bodo, kakor se nam zagotavlja z juga, osvetlili tudi listi na Balkanu, da tudi ondi izvedo, kako ravnajo z domačim delavstvom tisti gospodje, katerim je Balkan dober za razne kupčije. -j- Duhovniška vest. Kolegiatski kapi-telj v Novem mestu je prezentiral za župnijo Šmihel pri Novem mestu g. kaplana v Prečni Štefana Terškana. -f Posnemanja vredno. Odkup od novoletnih voščil izvrši podružnica » Slovenske Straže« v Kranju. Tudi drugod posnemajte! — 10.000 kron vojni mornarici ukradenih. Kakor poročajo dalmatinski listi, je bila te dni na parniku »Wurmbrand« na dosedaj še nepojasnjen način ukradena vrečica z 10.000 K, ki jih je vojna mornarica iz Pulja poslala vojni mornarici v Trst. — Dr. Potočnjak jc odložil odvetništvo v Cirkvenici. Za odvetnika v Cirkvenici je imenovan brodski odvetnik dr, Zlatko Šafarič. — Umrl je v Št. Vidu nad Vipavo trgovec g. Ivan P r e m r 1. Pogreb bo v sredo popoldne. — Nesreča v Idriji. Iz Idrije nam poročajo z dne 29. t. m.: Danes ponoči se je v jami ponesrečil 311etni Ignacij Miki a v č i č. Ob 3, zjutraj, malo pred koncem odmerjenega dela, so podirali neki oder, kar se vsuje kamenje in rahla prst navzdol. Tovariši so odskočili, a Mikfav-čiča je zadelo, da mu je zlomilo nogo in roko ter ga po prsih precej opraskalo. — Okolu 11. ure dopoldne se je spustil 70-letni vpokojeni rudar Leopold F e r -j a n č i č po vodotoku blizu »Zemlje« z »rak< v Idrijco. Zdrsnil je z vso silo v Idrijco in si razbil glavo, povrhu je še utonil. Pravijo, da se mu je bledlo že več časa. — Umrl je 21 let star bivši učitelj v Komnu g. Josip Č e r n a t i č pri svojih starših v Kopru. — Napaden konjski prekupec. Na Štefanov večer se je iz Novega Mesta vračal konjski prekupovalec T e k s -t e r iz Jevše pri Št. Petru. Med potom se je oglasil v Sevnem pod Trško goro v gostilni Selaka, kjer ga je takoj ob prihodu napadel v veži domači hlapec s sekiro in mu zadal smrtno nevarno poškodbo na glavo, tako da mu je presekal lobanjo čez čelo do srede nosu. Prepeljali so Teksterja v bolnišnico v Kandijo. Malo je upanja, da bi okreval. — Za Božičnico vojakov ob meji se je doslej na Kranjskem zbralo 8188 K 10 vin. Natančni izkaz je priobčen v uradnem listu. — Poročil se je odvetniški kandidat g. dr. Josip L a v r e n č i č z gdč. Anny Žnideršič, hčerko ravnatelja goriškega ženskega učiteljišča. — Umrla je v Gorici gospa Pavla Sigi roj. Trček, soproga c. kr. davčnega upravitelja. — Velike zimske vojaške vaje se bodo vršile po raznih avstrijskih gar-nizijah. Vojaki bodo opravljenia kakor za vojsko in bodo tudi prenočevali na prostem. Dobe tudi kožuhe. blagovolite odposlati naročnino na .Slovenca' za 1.1913. Vsak dosedanji naročnik nai nam pridobi kakega novega naročnika. Tako bi nam bilo omogočeno Se bolj zboljSati .Slovenca'. LMfliiske novice. ljKatollško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani vljudno vabi k novoletnici, ki jo priredi Novega leta dan 1. januarja 1913 točno ob 6. uri zvečer v svojem domu, Komenskega ulica št. 12. Spored: 1. A. Pogačnik: Božična pesem. Moški zbor z dvospevom in spremljevanjem harmonija. 2. A. Nedved: Popotnik. Moški zbor s tenor-solo (poje g. L. Bajde) in čveterospe-vom. 3. Hr. Volarič: Domovini. Moški zbor s tenor-solo (poje g. L. Bajde) in bariton-solo (poje g. I. Erman) in spremljevanjem glasovirja. 4. Govor. 6. Shakespeare: Beneški trgovec. Veseloigra v treh dejanjih. — Za oder Rokodelskega doma priredil Fr. Ks. Koblar. — Režiser g. Ivan Vrečar. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin., III. vrste 60 vin. Stojišča 30 vin. lj Z zborovanja društva slovenskih profesorjev. V soboto je imelo društvo slovenskih profesorjev svoj redni občni zbor. Udeležilo se ga je blizu 50 profesorjev iz slovenskih dežel. Iz delovanja društva posnemamo sledeče: Društvo šteje 219 članov. Društvo oskrbuje izdajo slovenskih učnih knjig za srednje šole. Oba velika besednjaka la-tinsko-slovenski in grško-slovenski zahtevata mnogo denarnih žrtev, da se natisneta. Na predlog profesorja Kotnika bo začela Družba sv. Mohorja slovenske klasike izdajati. Profesor Breznik je prevzel novo slovensko šolsko slovnico. O uvedbi slovenščine kot učni jezik za vse predmete na srednjih šolah so mnenja deljena. Od 182 oddanih stro-kovnjaških mnenj jih je 52 za vse predmete, 31 proti temu, ostali so deloma za to, da se slovenščina za vse predmete uvede, ali z gotovimi reformami. Društvo ima podružnico v Gorici; snuje se tudi v Mariboru. Cesarju se je odposlala udanostna izjava. Sprejele so se nadalje razne resolucije za dosego istih pravic kakor na nemških gimnazijah, za ustanovitev realne gimnazije itd. lj Osebna vest. Vladni svetnik primarij d r. E. Š 1 a j m e r je postal član najvišjega zdravstvenega sveta na Dunaju. Dr. Šlaj- mer je prvi Jugoslovan, ki jc bil imenovan v ta zastop. Slovenci pa v tem zastopu nimamo niti enega člana. lj SOletnioo svojega rojstva praznuje danes slovenski pesnik, pisatelj in urednik g. profesor Anton Funte k. Še na mnoga leta! lj Iz gledališke pisarne. Jutri, na starega leta dan Akademija, nato Co-urtelinova groteska v enem dejanju »Neizprosni stražnik«. Pri akademiji proizvajajo posamezne točke dame: gdč. Fantova, Richterjeva in Lowczyn-ska ter gg.: Bohuslav, Harfner, Križaj in Povhe. Vse točke spremlja na klavirju g. Niko Štritof. Vsebina bo deloma resnega, deloma šaljivega značaja. Pricditev se začne ob šesti in traja do 8. ure, da imajo vsi obiskovalci prost večer. lj Zopet žrtev Gruberjevega preko* pa. še nista minila dva meseca, ko je Ljubljanica pogoltnila mlado življenje, in že zopet si je poiskala nove žrtve. Snoči je pri mostu k Božjemu grobu utonil Anton Bokavšek, oče petero nepreskrbljenih otrok. Zašel je v temi s poti in se zvrnil v vodo. Kljub obupnemu klicanju na pomoč, ga ni bilo mogoče rešiti. To je že šesti slučaj v tem letu. Ob deroči vodi ni nikjer ne čolna, ne kakšnih priprav za reševanje in tudi dostop je nemogoč. Ako je pot nevarna že domačinom, kako je šele nevarna izletnikom in otrokom. Skrajni čas je že, da se nevarna mesta ograde, uredi primeren dostop in omislijo reševalna sredstva, vse tako, kakor so zahtevali v ljubljanskem občinskem svetu zastopniki S. L. S. Ako pojde tako naprej, kakor to leto, ne bo noben prebivalec Štepanje vasi umrl naravno smrti. lj Koncert v Mestnem domu. V pe- tek dne 13. januarja 1913 se vrši koncert, ki ga priredita mlada umetnika J. Ravnik, gojenec praškega konserva-torija, in J. Rijavec, gojenec dunajske glasbene akademije. G. J. Ravnik, čigar ime smo srečali zadnje čase v Novih akordih, bo proizvajal lastne in umotvore svetovne gledališke literature G. J. Rijavec pa bo podal bisere slovenske modeme pevske literature (predvsem A. Lajovica) in arije iz svetovne operne literature. Natančni spored priobčimo jutri. — Opozarjamo slavno občinstvo iz mesta kakor z dežele že sedaj na izvenredni glasbeni užitek, ki ga bo nudil ta večer. lj Pogreb edine 251etno hčerke višjega deželnosodnega svetnika g. Martina Travnerja Milko je pričal, kako obče spoštovana je rodbina gosp. višjega sodnega svetnika Travnarja in kako občinstvo sočustvuje z blagim gospodom očetom, pri katerem je hčerka več tednov iskala zdravja, a ga žalibog ni mogla več dobiti. Potrpežljivo se je udala v svojo usodo, katero ji je lajšala ljubezen očetova. Pri pogrebu smo videli dež. glavarja dr. šusteršiča, predsednika dež. sodnije Elsnerja, podpredsednika dvorne svetnika Pajka in celo vrsto drugih odličnjakov. Pokojnico so položili k večnemu počitku v grobnico rodbine Travner. Naj v miru počiva! lj Umrli so v Ljubljani: Julijana Žitnik, vdova c. kr. sodnega kancelista, 75 let. — Marija Lovše, rejenka, tri mesece. — Jera Avbelj, delavka, 74 let. — Jožef Oblak, posestnik, 52 let. — Ivan Šivic, posestnik, 45 let. — Jožefa Bajec, žena železniškega sprevodnika, 28 let. — Janez Mlinarič, hlapec, 41 let. lj Nesrečna smrt. V soboto popoldne je od doma odšel na bližnji travnik posestnik iz Črne vasi št. 14, I v a n Šivic, rojen 9. junija 1867 na Brezovici ter pristojen v Ljubljano. Ker ga celo noč in tudi drugo dopoldne ni bilo domov, so ga šli domači in sosedje iskat in ga našli mrtvega pri nekem jarku. Mož je imel glavo v vodi, truplo na suhem, pod pazduho pa še sekirico, s katero je odšel od doma, da bi posekal nekaj jelš. Ko je prišel k jarku, ga je zadela kap. Ker je na lice mesta došla policijska komisija konstatirala naravno smrt, je dovolila, da so Šivičevo truplo položili doma na mrtvaški oder. Teielonska in Mmm poročila. NOVE INSTRUKCIJE ZA TURŠKE DELEGATE. TURČIJA JE NEKOLIKO POPUSTILA, LE ODRINA NOČE PREDATI. Carigrad, 30. decembra. Ministrski svet je po dolgem posvetovanju sklenil za turške delegate v Londonu nove instruk-cije, katere je delegatom sporočil brzojavnim potom, tako da jih bodo mogli že v seji v pondeljek, to je danes, 30. t. m., balkanskim delegatom predložiti. Sicer se je glede novih predlogov Turčije sklenilo, da sc varuje stroga tajnost, toda poučeni krogi razširjajo o njih sledeče: 1. Odrinu, ki je za Carigrad in njegovo obrambo življenjske važnosti, se Turčija pod nobcniin pogoiem ne odnove. 2. Turčija pa je pripravljanja do kompenzacij v ozemlju zapadno od Odrina. 3. Glede onih egejskih otokov, ki leže ob vhodu v Dardanele, se Turčija ne spušča v nobeno diskusijo. 4. Glede ostalih egejskih otokov je Turčija pripravljena, da jim prizna samoupravo, kakor jo uživa n. pr. Samos. 5. Vprašanje onih otokov, ki so zasedeni od Italije, se ima uravnati le med Turčijo in Italijo. 6. Kar se tiče Krete, se to vprašanje tiče zgolj Turčije in velevlasti, ki izvršujejo nad Kreto protektorat. Konečno izjavlja Turčija, da želi, da se mirovna pogajanja srečno in v obojestransko zadovoljnost končajo. RAZPOLOŽENJE V SOFIJI. Soiija, 30. decembra. Tukajšnji politični krogi izjavljajo, da bodo delegati balkanske zveze, ako ostane tudi današnja seja mirovne konference brez rezultata, premirje prekinili in napovedali nadaljevanje sovražnosti po preteku 96 ur. Delegati balkanske zveze bodo turške pooblaščence vprašali, ali je to, kar so v soboto predložili, zadnja beseda Turčije. Vladni krogi so sicer glede sklepa miru zelo pesimistični, a vendar še nekoliko upajo, da Turčija stavi take predloge, da bodo mogli služiti za podlago nadaljnjim resničnim Dogajanjem. VPRAŠANJE ALBANSKIH MEJA. — VOJAŠKE PRIPRAVE RUSIJE. Milan, 30. decembra. »Secolo« poroča iz Londona, da so vse velesile, izvzemši Avstrijo, pripravljene, da priznajo Skader Črni gori, Janino pa Grčiji. Velevlasti so edine v tem, da se radi vprašanja albanskih meja evropski mir ne sme zopet ogrožiti. Rim, 30. de^ernbra. Tukajšnji politični krogi smatrajo vojaške priprave Rusije, o katerih se zopet izvejo podrobnosti, za izraz trdne volje Rusije, da se Srbija in Črna gora preveč ne prikrajšate na račun Albanije. Te vojaške priprave so očividno naperjene proti Avstriji, ki je baje nazira-nja, da mora vsa severna Albanija pripasti avtonomni Albaniji. RAZPOLOŽENJE V RUMUNSKI ZBORNICI. Bukarešt, 30. decembra. Vlada je predložila zbornici med velikim odobravanjem izredni kredit 137 milijonov za armado. Vodja nacionalistov prof. J o r g a je izjavil, da je treba Avstrijo opozoriti, naj stori konec preganjanju Rumunov na Ogrskem. Jorga je nato slavil balkansko Evezo, ki bo kljub malenkostnim nesoglasjem postala še trdnejša. Bukarešt, 30. decembra. Pojavila se je močna struja, ki dela za sporazum z Bul- ; garijo in Srbijo. SOLUNSKO VPRAŠANJE. Frankobrod, 30. decembra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Soluna: Osip Kofinas, zastopnik grške vlade za finančne zadeve v Makedoniji, je v navzočnosti velikega rabinca konferiral z judovskimi trgovci glede odredb, ki se imajo ukreniti z ozirom na razvoj trgovine v Solunu. Kofinas je izjavil, da bodo balkanski zavezniki sklenili carinsko unijo. Solun bo za Grčijo večje važnosti kakor Pirej. DEMENTIRANA VEST O NEMŠKIH ČASTNIKIH NA TURŠKIH VOJNIH LADJAH. Kolin, 30. decembra. »Kolnische Zeitung« izjavlja, da je vest grških listov, da je v zadnjem boju med Grki in Turki na morju na turški strani padlo 37 nemških častnikov in mož od nemške križarice »Goben«, ki je usidrana pred Carigradom, od konca do kraja izmišljena. CAR FERDINAND GRE V BUKAREŠT ? SPORAZUM MED BULGARIJO IN RUMUNIJO ? Bukarešt, 30. decembra. Časniki poročajo, da namerava car Ferdinand takoj po sklenjenem miru obiskati rumunskega kralja v Bukareštu. Soiija, 30. decembra. Tu se govori, da je rumunska vlada predloge Daneva glede kompenzacij, ki jih Rumunija dobi, sprejela in da bo car Ferdinand potoval v Bukarešt, da zadevo konečno formalno ugotovi. Bulgarske čete v Dobrudži so baje dobile nalog, da Dobrudžo polagoma zapuste, nakar zasede Dobrudžo Rumunija. Nato baje pristopi Rumunija balkanski zvezi. BOJKOT AVSTRO - OGRSKEGA BLAGA V SRBIJI ? Dunaj, 30, decembra. »Extrablatt« poroča iz Belgrada, da nameravajo v Srbiji začeti s splošnim bojkotom avstrijskega blaga, ako se albansko vprašanje ne reši v prilog Srbiji. SOLUN ZA ODRIN? Milan, 30. decembra. »Corriere della Sera« poroča iz Londona, da so tam prepričani, da bodo v slučaju, ako Turčija Odrina nc preda, posredovale velevlasti, ki imajo baje namen pripoznati Bulgariji Solun, ako bi se Grčija dala kompenzirati z Janino in egejskimi otoki. V. tem slučaju bi bilo tudi mogoče nagniti Turčijo k temu, da bi plačala vojno odškodnino. Seveda stoje balkanski delegati dozdaj še trdno na stališču, da sc ima Odrin prepustiti Bulgariji, Solun pa proglasiti kot nevtralno pristanišče. IZJAVA SUHOMLINOVA. Lipsko, 30. decembra. Ruski vojni mi-niste Suhomlinov, ki je tu prisostvoval odkritju temeljnega kamna ruske cerkve v spomin pri Lipskem padlih ruskih vojakov, je izjavil, da vlada med Nemčijo in Rusijo najprisrčnejše prijateljstvo. On upa, da svetovne vojske ne bo. ARETACIJA DVEH AVSTRIJCEV NA LAŠKI MEJI. Verona, 30. decembra. Na laško-avstrijski meji so aretirali dva Avstrijca, o katerih sumijo, da sta vohuna. SANTI QUARANTA UNIČENO. Reka, 30. decembra. Kapitan parnika »Villam« poroča, da je bilo mesto Santi Quaranta v bojih med Grki in Turki od ognja popolnoma uničeno. GROZEČE ARMENSKO VPRAŠANJE. Dunaj, 30. decembra. »Wiener All-gemeine Zeitung« poroča iz Carigrada: V krogih Porte vlada veliko razburjenje, ker je Porta izvedela, da hoče Rusija resno sprožiti armensko vprašanje. Porta se boji, da obstoja glede tega dogovor med Rusijo in Francijo. ZOPER PISANJE SRBSKIH NACIONALISTIČNIH LISTOV. Belgrad, 30. decembra. Vladna »Samouprava« zavrača pisanje »Srbske Zastave« in »Novosti«, ki napadajo Bulgarijo, češ, da hoče Srbijo pri razdelitvi osvojenega ozemlja prikrajšati. NOVE RUSKE TRDNJAVE. Krakov, 30. decembra. »Nova Reforma« poroča iz Varšave: Opuščeno trdnjavo Modlin na Ruskem Poljskem hitro utrjujejo in so za nove utrdbe že izdali nad 20 milijonov rubljev. BORZA. Dunaj, 30. decembra. Vsled politične negotovosti in aranžma koncem meseca so kurzi nekaj nižje kot v soboto otvorili. Zboljšali so se samo za nekaj vrednote južne železnice. MATEMATIK PADEL PRI ČATALDŽI. Sofija, 30. decembra. Šele zdaj sc izve, da je v bojih pri Čataldži padel tudi vseučiliški profesor znani bulgarski matematik Jurij Stojanov. XXX GOSPOSKA ZBORNICA. Dunaj, 30. decembra. Gosposka zbornica jc rešila budgetni provizorij. ČEŠKI NAMESTNIK, Dunaj, 30. decembra. VNarodu« le zloben namen dražitelje oplašiti in tako občini škodovati. To naj si ljudstvo zapomni! Sicer pa če c. kr. okr. glavarstvo uradno po časopisih razglaša, da je lov bogat na divjačini, jc vsak dvom izključen. Sedanji lastnik lova je letos plačal posestniku Ravnikarju iz Dobovca 40 K odškodnine za škodo storjeno po j e-lenu. Županstvo v Polšniku uradno razglaša da se nahajajo ondi divje koze. Kar se pa divjih petelinov tiče, se ne da utajiti, da so tukaj doma! Lovci, ne zamudite torej te priliko! — Iz Šturij. Na novega leta dan ob 3. popoldne priredi izobraževalno društvo igro: »Moč uniforme«, burka s petjem v treh dejanjih. Vse glasbene in pevske točke se proizvajajo s spremljevanjem na glasovirju. — Na sv. Štefana dan smo imeli občni zbor društva »Sveta vojska«. Predaval je g. nadučitelj iz Cola Herman Kmet o pregledu abstinenčnega gibanja v zadnjih desetih letih. Več se jih je zopet dalo vpisati v prvo stopinjo. — Gorka zima. Iz Tržišča pri Mokronogu se nam poroča, da je ondi zimsko vreme kar najlepše. Mraza nobenega, vreme toplo kakor v aprilu; po solnčnih bregovih cvete teloh in troben-tice. Hčerka mesarja Bulca je dobila popolnoma zeleno bukovo vejo; kakor bi bil sedaj sv. Jurij, nc pa sv. Silvc-ster. — Napadeni konjski prekupec. O tem se nam še piše: Na Štefanov dan, dne 26. decembra, zvečer okrog 10. ure je bilo v gostilni pri Selaku v Sevnem pod Trško goro pri Rudolfovem več gostov, poleg katerih so se nahajali tudi: Janez Tekstar, znani konjski mešetar iz Češence, Martin Potočar in pa domači — Lelakov — hlapec Anton Trkaj, ki je bil po kratkem prepiru s Tekstarjem in Potočarjem od Poto-čarja iz gostilne vun potisnjen. — Ko sta pa Tekstar in Potočar čez nekoliko časa šla skupno iz gostilniške sobe na prosto, ju je zopet napadel Trkaj z različnimi fsovkami ter se ju je hotel dejansko lotiti, ekstar in Potočar sta se Trkaja ubranila s tem, da sta ga podrla na tla in se, nc zmeneč sc za nadaljni pretep s Trkajem, podala zopet nazaj v gostilniško sobo. Potočar je ostal v gostilniški sobi, Tekstar pa jc kmalu gostilno zapustil. Na veznem pragu je pa Tekstar — med odpiranjem vrat — poklical, nič slabega meneč, Trkaja z besedami: -Trkajček, kje si!... Ti mali maček!« ... Trkaj, ki je majhne postave, je čakal pred vratmi, oborožen s sekiro; mahnil je po Tekstarju in ga zadel na čelo z ostrilom sekire, ki jc služila gospodarju za cepljenje drv. Presekal mu je lobanjo na čelu. Tekstarja so še tisti večer prepeljali v kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov, storilca Trkaja pa v mestne sodne zapore v Novo mesto. — Novice iz Amerike. Ubilo je v Jolmsto\vnu, P., v premogokopu 25 let starega Antona Brenčičaiz Hraš pri Postojni. — Umrla je v Bloctonu, Pa., 30 let stara. Marija Šuštaršič. — Naglo-rna je v Duluthu, Minn., umrl na poti na svoje stanovanje 221etni mladenič Francc Kukar. — Poroda svojega sinčka se je v Stoeltonu, Pa., Mihael Mat-jašič, rodom iz Rakovca pri Metliki, tako razveselil, cla ga jo zadela kap in je umrl. — V pijanosti sta se sprla v Me-aclo\vsu, ki jc slovenska naselbina s slovenskim načelnikom, rojak Anton Hren in policaj Peter Masič. Hren je Mašiča udaril, nakar je Mašič Hrena petkrat ustrelil v stegno in ga nevarno ranil. — Umrli so v Clevelanclu rojaki: Janez Blatnik, doma iz vasi Buše, Ant. Buntič, doma iz Primorskega, Janez Pirnat iz Velikih Poljan pri Ribnici. — Davčni asistenti so postali prakti-kanti Fran Železnik, Fran Ramor in Ivan Weisz. — Vojaške kuhinje na saneh. Kakor znano, ima naše vojaštvo za časa manevrov kuhinje na vozovih, da, sc lahko med-potoma kuha in ni treba vojakom čakati, da se kuha jed, ko pridejo do mesta, kjer počivajo. Sedaj pa nameravajo tc kuhinje montirali na sani, da bi jih tudi pri močnih snežnih zametih mogli prevažati. V to svrho dela vojaška uprava sedaj tozadevne poizkušnjc. — Poziv na ona županstva, ki šc niso poslala kačjih glav v svrho podelitve premij. Zupaustva sc opozarjajo, da kačje glave od strupenih kač, za katero je razpisal deželni odbor premije po 1 K, čimprej pošljejo ravnateljstvu deželnega muzeja v Ljubljani, da sc bo mogel zaključiti letni račun o premijah. Če le mogoče, naj se izvršijo po-slatve šc do 31. decembra 1912. — Iz učiteljske službe. Iz Grahova v Cirknico jc premeščena začasna učiteljica Ana Prudič, bivša suplentinja v Premu Amalija Širok je imenovana za začasno učiteljico v Grahovu. — V konkurzu jc trgovec Jos. Udovč v Cerknici. — Smrt v jarku. V petek, dne 27. t. m. se je vračal užitkar Janez M r h a r okrog (3. ure zvečer iz Stanežič nad Št. Vidom nad Ljubljano proti domu. Ko je bil nekaj korakov od vasi na samem, je hotel prestopiti nek jarek, kateremu je služila za brv deska; z deske pa je omahnil na obraz v jarek, v katerem so ga drugo jutro našli ležati mrtvega. — Tragična smrt. Namestnik držav. pravdnika v Zagrebu Lj. Maričič je obolel na pljučih. Kljub temu ni poslušal zdravnika ter je šel na ulico, kjer so mu je pa kmalu bolezen tako poslabšala, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer jc umrl. Primorske vesli. p. Smrtna kosa. V Bujah v Istri je umrl v visoki starosti Don Maksi-miljan G o d i n a, kanonik koperskega kapitelja. p. Osebna vest. Cesar je ob priliki vpokojitve imenoval ravnatelja goriškega kemičnega preskuševališča g. Ivana Boleta za dvornega svetnika. p. Goriški odvetnik dr. Dinko Puc se baje s svojo pisarno preseli v Ra-doljico. — Umrl je v Lonjeru posestnik Andrej Čok, župan. p Svedrovci na delu. V noči od 27. na 28. t. m. so vlomili neznani lopovi v občinsko pisarno v Rihemberku. Obrnili so pre-cej težko varnostno železno občinsko blagajno ter jo navrtali na zadnji strani. Izpraznili so tresor, razmetali spise in hranilne knjižice raznih denarnih zavodov, ki so pa vse vinkulirane in znašajo nad 10.000 kron. Denarja so odnesli v gotovini 12 K 84 vin., ki sc je slučajno nahajal v blagajni. Pač premajhen zaslužek za tako truda-polno in nevarno delo. Ljubljanske novice. Ij Novoletno voščilo ljubljanske duhovščine presv. knezoškofu. Stolni prošt J. Sajovic je danes zjutraj čestital v imenu stolnega kapitlja in škofijske duhovščine Presvitlemu. Omenil ie dela in truda minu- lega leta in sadov, ki jih donaša duhovniško delo na temelju načel in zgleda višjega pastirja. Želi mu še nadalje vse potrebne pomoči božje za velika dela, ki jih izvršuje v čast božjo in zveličanje vernikov ljubljanske škofije. — Presvetli se je zahvalil in omenil lepih pojavov v verskem življenju vernikov in napredka zlasti v znamenju minulega evharisUčnega kongresa letos na Dunaju. Zahvalil se jc duhovščini za trud in ljubezen, s katero vrši svoje dolžnosti in opominjal na nadaljnje vztrajno delo za Boga, za Krislusa in njegovo sveto Cerkev. lj Strel opolnoči. Pričetek novega lota se bo nocoj točno opolnoči naznanil s strelom na potresni opazovalnici na realki. 1 jKatoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani vljudno vabi k n o v o 1 e t niči, ki jo priredi Novega leta dan 1. januarja 1913 točno ob ti. uri zvečer v svojem domu. Komenskega ulica št. 12. Spored: 1. A. Pogačnik: Božična pesem. Moški zbor z dvospevom in spremljevanjem harmonija. 2. A. Nedved: Popotnik. Moški zbor s tenor-solo (poje g. L. Bajde) in čveterospe-vom. 3. Ilr. Volarič: Domovini. Moški zbor s tenor-solo (poje g. L. Bajde) in bariton-solo (poje g. 1. Erman) in spremljevanjem glasovirja. i. Govor. G. Shakespeare: Beneški trgovec. Veseloigra v treh dejanjih. — Za oder Rokodelskega doma priredil Fr. Ks. Koblar. — Režiser g. Ivan Vrečar. — Vstopnina: Mil "uja OS 'II 'm i Z a p r a v 1 j i v e c«. Vstopnice sc dobe od četrtka dalje v »Katoliški Bukvami« in pri trgovcu lv. Podboju. lj Predpustna veselica tobačnega delavstva bo letos v soboto dne 11. januarja t. I. v veliki dvorani »Uniona-;. Opozarjamo žc sedaj občinstvo na to priredbo. Sobota 11. januarja naj bo za vsakega že naprej določena za veselo pred-pustnico. lj Dramatično društvo slavnemu občinstvu. V januarju se uprizori efektna slovanska opera »Naskok na mlin«, komična opereta Orfej v podzemlju«, Puc-cinijeva priljubljena »Madamc Buttcrfly« pride na vrsto okrog 20. januarja, za njo Rossinijeva klasična opera »Brivec sevilj-ski«. Nadalje pride v repertoar Cafalani-jeva velika dramatična opera » Wally«, Čajkovskega »Boris Godunov«, Thoma-sova »Mignon-; ler izmed izvirnih domačih del Parmova »Urh grof celjski« in Forsterjeva »Gorenjski slavček«. Ponovi sc tudi priljubljena opereta -Grof luksem-burški«. Drama bo skrbela za gojitev resnega in zabavnega repertoarja, Še ta teden se uprizori Strindbergova tragikome-dija »Upnik«, za tem francoska veseloigra :>Za!a čokoladarica<, slovenski izvirni noviteti Milčinskega »Grozni sen« in Abrama narodna igra -Rošlin in Verjanko«, Bahrovi »Otroci«, Puybiszewskega »Sneg" in druge. — Gostovanje nam je obljubila primadona hrvaškega deželnega gledališča, znamenita pevka, naša rojakinja gdčna. Koroščeva, vedno nam dobrodošla gdčna. Polakova in odlični tenorist gosp. Lowczynski, brat naše primadone. — Odbor dramatičnega društva ni žalil truda in skrbi, da je rešil gledališče težke krize, in kar sedaj obeta, obeta s čisto vestjo in upravičenim uverjenjem, da to tudi res izpolni. lj Umrla je. danes gospa Marija K o r b a r rojena P i 1 k o , stara 31 let. Pogreb bo v četrtek ob 3. uri popoldne. Naše iskreno sožalje! lj Ljubljanica po regulaciji in poglobitvi. Osuševalna dela v Ljubljanici, t. j. poglobitev struge in regulacija; bregov, imajo biti v štirih letih dovršena. Če uračunamo šc kanale zbiralnike ob obeli straneh Ljubljanice in Gradašči-cc in upoštevamo zgradbo treh mostov in obrežnih zidov, treba reči, da jc to res ogromno delo — vse drugačno nogo jc bilo v Gruberjevem prekopu. Na jprej se izvrše poglobljevalna, dela, nato pa pridejo na vrsto bregovi. Bodoča Ljubljanična slika, bo v glavnem takale: Od Prul clo šentjakobskega mostu bosta bregova tlakana (kakor v Gruberjevem kanalu); struga se zoži. Od Šentjakobskega clo Jubilejnega mostu bodo na obeh straneh lepi obrežni zidovi (kakor so v Gradcu na bregu Mure); na levom bregu mod Hradeckega in Frančiškanskim mostom bo nov, tri do štiri metre širok nasip. Od Frančiškanskega do Jubilejnega mostu se bregova na obeh straneh temeljito regulirata, in podpreta z zidovi. Od Jubilejnega do ; Šentpeterskcga mostu dobro tlakana bregova; ocl tu dalic bo &lika taka ka- I kor v Gruberjevem kanalu. Kaj bo z deželno brvjo pri prisilni delavnici, še ni končno določeno. V kolikor spada obrežje Ljubljanice v mestni pomerij, se bo skrbelo tudi za primerno olepšavo bližnje okolice. Kakor znano, poteka črta mestnega pomerija ob železniški progi dolenjskih železnic. Ljubljanična struga se precej zoži, poglobi pa za dva metra. Kanali zbiralniki bodo ležali pod vodno gladino. Pri prisilni delavnici sc postavi enak jez kakor pri domobranski vojašnici v Gruberjevem kanalu, da bo v času suše radi Barja mogoče vodo zapreti. Ij Koncert v mestnem Bomu. V včerajšnji številki objavljeni koncert se vrši 3. januarja 1913, ne pa, kakor se je včeraj pomotoma poročalo. 13. januarja. Več o koncertu prihodnjič. lj Umrli so v Ljubljani: Matej Štu-rin, trgovski potnik, 21 let. — Amalija Seunig, zasebnica, 72 let. — Katarina Galjot, mestna uboga, 56 let. — Angela Šefic, zidarjeva hči, 8 mesecev. lj Mesto brez dimnikarja. Dimnikarska magistralna dela, ki'so bila razpisana za leto 1913., do danes še niso bila oddana. Tako bo jutri magistrat brez dimnikarja. Vsaka stranka, ki si pravočasno ne poskrbi dimnikarja, je kaznovana. Ali bo sedaj magistrat kaznoval samega sebe? Ali res na magistratu. stvari ne morejo biti ob pravem času rešene? lj Žrebanje. V četrtek, dne 2, januarja 1913, ob 10. dopoldne se vrši v mestni blagajni 48. žrebanje srečk mestnega loterij, skega posojila. Za stranke bo ta dan blagajna zaprta. lj Dar, Namesto vcnca jc sestra pokojnega Schiffrer, c. kr. poštnega uradnika, Jelka prof. Baršnik roj. Schiffrer, podarila 20 kron za salezijansko cerkev na Rakov-niku. Bog plačaj! lj Cena sladkorju je po liberaciji centralnega sladkornega kartela za mesec januar določena ista kot za dcccmber. lj Plača za nepoštenost. Bivši -sluga pri davčnem uradu v Ljubljani Ivan Mayerhofer jo bil radi raznih goljufij obsojen v trinajst mesečno ječo. lj Gostilniško koncesijo jo magistratni gremij podelil Antonu Novaku na Rimski cesti. Telefonska in iirzolovsia poročila. ULTIMATUM TURČIJI. London, 31. decembra. >Reuter< poroča: Ako bo Turčija v sredo zopet stavila nesprejemljive protiprcdlogc, bodo delegati balkanskih držav stavili Turčiji neke vrste ultimatum, da v določenem roku stavi take propo/.'cije, da bo mogoče se pogajati, čc nc, bolkanske države pogajanja prekinejo. ZAKAJ TURČIJA POGAJANJA ZAVLAČUJE? London, 31. decembra. Tukajšnji listi pišejo, da Turčija zalo stavija tako intran-sigentne mirovne pogoje in pogajanja zavlačuje, ker računa na konflikt med Bulgarijo in Rumunijo ter na evropski spor radi meja Albanije in Skadra. AVSTRIJA HOČE »VELIKO ALBANIJO«? — NAPETOST MED AVSTRIJO IN SRBIJO SE ZOPET POVEČUJE? — AVSTRIJA NA NOBEN NAČIN NOČE SKADRA ČRNI GORI PRIZNATI? -TUDI RUMUNIJA MEŠA. Rim, 31. decembra. Po informacijah tukajšnjih političnih krogov sc avstrijski kabinet resnično bavi z mislijo, da na konferenci poslanikov 2. januarja 1913 v Londonu predlaga, naj se ustvari Velika Albanija. Ta namera se v diplomatskih krogih velesil z veliko skrbjo zasleduje. Ako bi Avstrija to res zahtevala, bi nc prišla v konflikt samo s Srbijo in Črno goro, marveč tudi z Bulgarijo, ki bi morala odstopiti biloljski in ohridski okraj, glede katerega sc jc pogodila s Srbijo, da pripade njej (Bulgariji). Dunajski kabinet sc predvsem protivi temu, da bi katoliška Severna Albanija pripadla Srbiji in Črni gori, ker bi potem izgubila svoj cerkveni pro-tektorat. Ker je kralj Nikolaj baje odklonil željo Avstrije, naj bi odstopil Lovčen, se Avstrija odločno upira, da bi Skader pripadel Črni gori. Kabineti sicer te dni z vso močjo delajo na to, da bi Avstrija odnehala, in zlasti se trudita za to Nemčija in Anglija, toda grof Berchtold jc baje zlasti glede Skadra neodjenljiv. Tripelententa heče malo Albanijo, kar pa sc tiče Italije, sc zdi, da jc tudi mnenja, naj se meje Albanije preveč nc razširijo, ker računa Italija zaradi svojih interesov v Albaniji na pomoč balkanskih držav in se jim zato noče zameriti. Tripelententa hoče Črni gori priznati tudi Sv. Ivan Medua in sploh vse albansko ozemlje od belega Drina. Velesile mrzlično delajo na to, da bi bil položaj do 2. januarja pojasnjen. Tudi Rumunija dela pod vplivom avstrijske diplomacije na to, da "bi sc tudi Kruševo inkotporiralo Albaniji, ker prebivajo tam Vlahi. MIlan, 31. decembra. »Secolo« poroča iz Belgrada, da se ondi poudarja, da stoji Bulgarija kljub različnim vabam glede albanskega vprašanja čisto na strani Srbije. Srbija upa, da bodo velesile uvaže-vale, da ne gre Srbije, ki je toliko žrtvovala, tako prikrajšati, kakor želi baje Avstrija. Palic je poizkušal priti v oseben stik z grofom Berchtoldom, toda Berchtold mu ni niti odgovoril. Avstrija je v Belgrad sporočila, da Skadra ne pusti Črni gori. Trdi se, da so pri Grodskem avstrijske straže streljale preko srbske meje in streljale tudi na neki aeroplan. Srbska vlada je zavoljotega pri avstrijskem poslaniku protestirala. Kakšno razpoloženje vlada vsled tega v Srbiji proti Avstriji, dokazuje tudi to, da so morali te dni neke avstrijske usmlijenke, ki so se vračale iz Sofije, na belgrajskem kolodvoru z vojaško stražo stražiti, ker se je nabrala velika množica, ki je baje insultirala Avstrijo. RESNA ZNAMENJA. KAJ HOČE ITALIJA? Milan, 31. decembra. »Secolo« poroča: Ker se venomer širijo vesti o italijanski ekspediciji za Albanijo, se lahko izjavi, da ni storilo vojno ministrstvo nobenih drugih priprav, kakor tiste, ki so sc izvršile že pred dvajsetimi dnevi. Polki, ki so v pripravi ,so sledeči: 9., 10., 11., 12., 15., 16., 21. in 88. v mestih Bari, Forli, Cesena, Gaeta, Pisa in Livorno. Belgrad, 31. decembra. Tu vlada zadnji čas jako neprijazno razpoloženje proti Italiji. PRIPRAVE ANGLIJE. London, 31. decembra. Lord Churchill je naznanil, da se sredi leta 1913. postavi novo, šesto, popolnoma pripravljeno brodovje. Vnovačenje za to brodovje pa se vrši že zdaj. Obenem so se gibraltarskemu brodovju dale nove instrukcije, ki so potrebne vočigled dejstva, da v vzhodnem sredozemskem morju ni večjega angleškega brodovja in mora zato gibraltarski bro-dovni poveljnik dobiti večjo akcijsko svobodo. RUSIJA MOBILIZUJE DALJE. Dunaj, 31. decembra. General Suhomlinov je nasproti dopisniku »Zeit« izjavil, da je Rusija miroljubna, da je pa za vsako eventualnost pripravljena. RUMUNIJA TUDI MOBILIZUJE. London, 31. decembra. »Daily Tele-grophu« se poroča iz Belgrada, da je rumunska vlada odredila v soboto mobilizacijo. Poklicani so pod zastave vsi moški drugega poziva. Ta vest se tudi iz Bukarešte potrjuje. Vsak dan se pripelje na bulgarsko mejo veliko vojaštva. Rumunija zahteva Dobrudžo z Varno, katere pa Bulgarija nikakor noče odstopiti. Bukarešt, 31. decembra. Zbornica je včeraj ponoči soglasno sprejela izredni vojaški kredit 151 milijonov kron. — Kralj je sprejel senat in izjavil, da še upa, da se sporna vprašanja mirno poravnajo. Dejal je, da so Rumuni v velikih trenutkih vedno edini. RUMUNSKI ČASTNIKI VPOKLICANI. Dunaj, 31. decembra. Rumunski Častniki, ki služijo pri avstrijskih in nemških polkih, so bili telegrafično odpoklicani v domovino. NEMČIJA IN RUSIJA. Berolin, 31. decembra. Suhomlinov je izjavil, da se je nemški cesar, pri katerem je bil v avdicnci, razgovarjal z njim o zunanjem političnem položaju. — Glede careviča jc Suhomlinov izjavil, da je njegovo zdravstveno stanje zelo dobro. ČUDNE VESTI. Dunaj, 31. decembra. Neki listi trdijo, da sc v novi trozvezni pogodbi določuje, da Avstrija v slučaju, ako se razširi na Balkanu, prizna isto pravico Italiji. To vest jc spravil v svet zgodovinar dr. Friedjung. Milan, 31. decembra. »Corriere della Sera« poroča, da sta se Avstrija in Rusija glede Balkana sporazumeli. Rim, 31. decembra. »Tribuna« sodi, da se bo spor med Avstrijo in Rusijo glede albanskih meja lahko rešil. SUHOMLINOV. Berolin, 31. decembra. General Suhomlinov, ki je bil včeraj sprejet v avdijenci od cesarja Viljema, je danes odpotoval v Nizzo, odkoder se poda v Pariz. SESTANEK LAŠKEGA KRALJA Z NEMŠKIM CESARJEM. Milan, 31. decembra. »Perseveranza« poroča, da se snideta leta 1913. laški kralj in nemški cesar v Genovi. VPRAŠANJE DRAČA PRIDE ZOPET NA VRSTO? Dunaj, 31. decembra. Ker poslaniš-ka konferenca ni sklenila nič drugega nego, da se vstvari avtonomna Albanija, Srbiji pa prizna trgovinsko pristanišče, bo vprašanje Drača zopet prišlo na dnevni red, ker baje srbska vlada zdnj zagovarja načelo, da bodi to pristanišče Drač. SRBI PROTI LAŠKI LADJI V DRAČU. Rim, 31. decembra. »Tribuna« Obroča, da je prvi tajnik laškega poslam-štva v Belgradu storil pri srbski vlili primerne korake glede prepovedi spp-skega poveljnika v Draču, da moštvo laške ladje »Caprera« ne sme občevMi z ondotnim laškim konzulom. Odgovor srbske vlade šc ni znan. LISTA BULGARSKIH RANJENCEV. Soiija, 31. decembra. Glavni tabor je začel razpošiljati mestnim vojaškim poveljnikom liste o padlih vojakih in častnikih, da bo rodbinam mogoče poučiti sc o usodi svojih sorodnikov. PROVIZORNA UREDBA STARE SRBIJE. Belgrad, 31. decembra. Ministrski svet je sklenil sledečo provizorično uredbo Stare Srbije: Najvišja oblast je vrhovno vojiiško poveljstvo v Skoplju. Veljavni so vojni zakoni. Kaznuje sc po srbskem kazenskem zakonu. Smrtne kazni ima potrditi vojaški komando. Na čelu cerkvene uprave je metro-polit v Skoplju. Državna vera je pra-voslavje, ostale vere so priznane. Pro-siletizem se splošno zabranjuje. Vsi so pred zakonom enaki. Razveljavijo sc vse skupne, pogodbe in hipotekacije za časa vojne. Davki ostanejo za zdaj šc stari. Občine formira politična oblast. Kralj jc naredbo že podpisal. BOJI OKOLI JANINE. Atene, 31. decembra. (Uradno.) Obe armadi nista svojih pozicij nič iz-premenili. Na levem krilu je prišlo do topniškega boja. Sovražni napad na desno krilo je bil odbit. PRI ČATALDŽI. Sofija, 31. decembra. Vlada jc ča-taldško armado tako z živežem preskrbela, da armada odklanja nadaljnje pošiljatve. Za odločilni naskok na Odrin Je vse pripravljeno. Morala čet je izvrstna. MNENJE TURŠKEGA GENERALNEGA ŠTABA. Carigrad, 31. decembra. Generalni štab je podal zahtevano mnenje. Pravi, da je armada na nadaljevanje vojske pripravljena, odgovornost za nadaljevanje vojske pa mora nositi vlada. KROG SKADRA IN TARABOŠA. Cetinje, 31. decembra. (Od našega poročevalca.) Situacija na bojiščih okrog Skadra in Taraboša je neizpremenjena. Redno se ponavljajo manjši spopadi med predstražami, a tudi večjimi četami vojsk. Tem bojem se pa ne pripisuje nobene važnosti ter se o njih niti ne poroča več; Črna gora popolnoma pasivno čaka na sklep miru. Vendar se je vojska iznova oskrbela z municijo in je na vse pripravljena. Splošno vlada mnenje, da Črnogorci Skadra nc dobe brez krvi; za to jamči skadrski poveljnik in razpoloženje v Skadru. Hasan Riza bo sedaj težko odnehal, ko je brambo tako izvrstno organiziral in toliko časa vzdržal. DEMENTI. Belgrad, 31. decembra. Vesti o nameravanem bojkotu zoper avstrijsko blago se energično dementujejo. NESREČEN SLUČAJ V SOLUNU. Soiija, 31. decembra. V Solunu je bil adjutant prestolonaslednika Borisa po nesreči ranjen. BORZA. Dunaj, 31. decembra. Ker se politična situacija še vnaprej precej pesimistično presoja, so kurzi proti včerajšnjemu zaključku nekoliko nižje votirali. Boljše stoje zopet vrednote južne železnice. XXX CESARJEVO ZDRAVJE. Dunaj, 31. decembra. Korespondenca Wilhelm poroča nasproti gotoivim vestem, da je zdravje cesarjevo jako ugodno in da je cesar danes sprejel več oseb. VOJNI MINISTER V AVDIJENCI, Dunaj, 31. decembra. Danes je bil vojni minister Krobatin od cesarja sprejet v avdijenci. UNKELHAUSER. Zagreb, 31. decembra. Danes je do-šel semkaj Unkelhauser. Poklonili so se mu uradniki pod vodstvom banalnega svetnika Jukšiča. Unkelhauser je poudarjal, da je njegov delokrog zgolj administrativen. Uprava se bo vodila strogo objektivno in brez strankarskega vpliva. OGRSKE HOMATIJE. Budimpešta, 31. decembra. Justični minister Szekely jc demisijoniral, ker sc ne strinja z Lukacsevo volilno reformo. Baje je tudi Lukacsevo stališče omajano. Imenujeta se žc njegova na-sledika Khuen ali Weckerle. Lukacs naj izgine, kakor je Čuvaj. Več poslancev je izstopilo iz vladne stranke. — Danes je vlada v zbornici predložila svoj volivnoreformni načrt. Volivno pravico imajo 1.) absolventi osem ruz-redov srednjih šol s letom, 2.) absol- venti6 razredov ljudskih šol s 30. letom, 3.) branja in pisanja vešči s 30 letom, ako plačajo 20 K davka ali imajo 8 jo-hov zemlje, i.) analfabeti s 30. letom, ako plačajo 40 K davka ali imajo 16 jo-hov zemlje. Volitev je tajna v Budimpešti in svobodnih municipijih. Zahteva se enoletno bivališče. Voiilcev bi bilo 1,900.000, to je 10 4% vsega pj-ebival-stva. t KIDERLEN-WACHTER. Berolin, 31. decembra. Vsi listi povdarjajo, da je Nemčijo z nenadno smrtjo državnega tajnika za zunanje zadeve Kiderlen-Wachterja zadela ravno v sedanjem trenutku velika izguba. Kiderlen - Wachter je bil veliko pripomogel k poravnavi konflikta zaradi srbskega pristanišča. Naslednika menda ne dobi takoj, marveč bo vodil posle zunanjega tajništva provizorično podtajnik vori Zimmermann. KRALJ OTTO RAVARSKI. Monakovo, 31. decembra. Tu sc govori, da je kralj Otto obolel na za-strupljenju krvi. CAR NIKOLAJ SE PODA NA LIPSKO ? Berolin, 31. decembra. »Lokalanzei-gerju« se poroča iz Peterburga, da se bo slovesnega odkritja spomenika na bitko narodov na Lipskem udeležil car Nikolaj osebno. TRIJE SAMOMORILCI. Dunaj, 31. decembra. V nekem predmestju so se trije 171etni mladeniči v neki kavarni, kjer so ponoči veseljačili, zastrupili s ciankalijem in bili na licu mesta mrtvi. Eden fantov se piše T u m a. Dunaj, 31. decembra. Samomorilci so vajenci Turna, Weigl in Dietrich. UREDITEV ZRAKOPLOVSTVA. Dunaj, 31. decembra. Ministrstvo je izdalo odlok, ki določa, kje da ne smejo zrakoplovi in aeroplani voziti. Določi se tudi, da se mora vsak zrakoplovec javiti politični oblasti, kadar se izkrca iz zrakoplova. ŽUPAN MORILEC IN ROPAR. Pariz, 31. decembra. Zaprli so župana Pirouja v Gentillyju, ker je osumljen, da je v Perreuxu vlomil v neko vilo, umoril dve dami in ju oropal. 100.000 KROJAČEV ŠTRAJKA. New-York, 31. decembra. Tu je stopilo v štrajk 100.000 krojačev. AVSTRIJSKA GOSPOSKA ZBORNICA je v včerajšnji svoji seji odobrila v drugem in tretjem branju začasen proračun. Nadalje so sprejeli še postavo o prodaji eraričnih parcel na Dunaju in o vporabi preostankov kumulativnih sirotinskih blagajn. Javni seji gosposke zbornice je sledila tajna seja. V razpravi je želel komerčni svetnik Escher, da naj se sklene s Srbijo ugodnejša trgovinska pogodba, kakor je sedanja. Grajal je visoke železniške tarife, vsled česar Trst ne napreduje tako, kakor bi moral napredovati. Dvorni svetnik dr. pl. Philipovich priporoča vladi varčnost. Dvorni svetnik pl. Vukovič zavrača sumničenja inozemskega časopisja, češ, da so Dalmatinci nevarni državi in da zasledujejo nepatriotične tendence. Neobhodno potrebno je, da se ojači slovanski živel ob jadranskih obalih. Neobhodno potrebno je, da se odpravijo nenormalne razmere na Hrvaškem. Dvorni svetnik vitez pl. Tudi za odrasle Poraba okrepčevalnega sredstva se izkaže mnogokrat kot zapovedana in sicer ne samo morda za otroke, ampak tudi za odrasle vsake starosti, za ženske in za moške. Že desetletja znana slovita Scottova emulzija se je izkazala kot taka vedno kar najbolje, bodisi da se gre za prirojeno slabost ali za okrepitev po prestani bolezni. Ze po razmerno kratki vporabi Scottove emulzije se opazi učinek. Življenska moč se zopet zbudi in dobi se tudi dober tek. Zaradi tega raste hitro moč in dobi se veselje do življenja. Scottova emulzija je tako lahko prebavljiva in okusna, da jo tudi lahko odraščeni brez vsakega truda dalj časa jemljejo in lahko preneso. 3 Ona originalni steklenici jc 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor polije BOv.v znamkah na SCOTT & BOWNE O. m. b. H., in sc. sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena pošiljatev potom lekarne za poskušnjč. 2600 Luschin želi, da naj se Število srednjih šol omeji. Dr. Baernreither se je toplo zavzel za češko nemško spravo. Požar v Tacnu. Danes ponoči je pogorelo hišno in gospodarsko poslopje Janezu Snoju v Tacnu pod Šmarno Goro. Snoj je bil zavarovan za 3000 K, a škoda jo mnogo večja. Mnenje zdravnike dr. Matilde Biehler na terap. kliniki bolnišnice Jezusovega Deteta in bolnišnice Sv, Duha v Varšavi. Gosp. J. Serravallo Trst. Vmoji privatni praksi sem večkrat rabila Vaše železnito kina vino Serravallo; jaz vidim, da ono ne povzročuje spremljajočih znakov. Bolniki ga prav radi pijejo in dobro prenesejo; pospešuje tek in okrepčuje posebno v slučajih slabokrvnosti in rekonvalescence. Varšava, 1911. Dr. Matilda Biehler. Pozor trgovci! Proda se M v mestu, dvonadstropna v dobrem stanju blizu dveh cerkva, v kateri se nahaja dobro vpeljana špecerijska trgovina, obstoječa čez BO let. Proda se skupaj i hišo, zaradi družinskih razmer. Jako ugodno za upokojene častite gospodo duhovnike. Naslov pove upravništvo tega lista pod %tev. 4203. (Znamka za odgovor.) OO O 0 0 o 0 0 0 O 0 o o o o o ooo ooooo 0 0 0 0 0 0 0 o o o o o o o Vsem svojim cenjenim odjemalcem želim veselo in srefoo novo leto Priporočam se jim, ter prosim, da mi ostanejo še nadalje naklonjeni. Prizadeval si bom ustreči vsem njihovim željam, in upam, da mi bo to v moči, ker izvršujem obrt v popolnoma novi, po pravilih zgrajeni delavnici. Istotako priporočam tudi mnogovrstne slad-čiee. Vsak dan se dobi tudi svež, fini ržen kruh kakor tudi surovo čajno maslo. J. ClOOfc pekarija in slaščičarna, Kamnik. OOOOO ooooo Vsem svojim cenjenim odjemal- ^ cem, prijateljem in znancem želim srečno m veselo novo leto ter jih prosim, da mi tudi nadalje ohranijo svoje zaupanje in naklonjenost. Spoštovanjem Franc Kunovar kamnoseški mojster pri Sv. Križu^pri Ljubljani. 4199 V3seIo novo leto vošči prečast. duhovščini in vsem drugim cenjenim naročnikom, kakor tudi prijateljem in znancem, ter se priporoča za blagohotno nadaljno naklonjenost Josip Grošelj podobar v Selcih. BBBBBB □ □ B □ pisar □ o B se prav iskreno zahvaljuje prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu za obilo izkazano zaupanje v ravno minolem letu, proseč jih enake naklonjenosti tudi v bodoče in vošči vsem svojim velecenjenim naročnikom, prijateljem in znancem veselo in srečno novo leto! 11 B B B B B B B B B B ibbIHI