Gerkvene zadeve. Srebrna sv. meša v Konjicah, dnu 19. julija 1893. (Daljc in koncc.) Po dokončani sv. meši zadonela je proti nebesom zahvalna pesem k Onemu, od katerega izhaja »vsak dober dar in vsako popolno darilo«. Ker pa tu prave sreče najti ni, zato tudi ni čaše vesclja, v katero ne bi kanila kapljica grenkega pplina britkosti. Tako je tudi naSim čč. gg. jubilantom kalil. njihovo veselje spomin na šesl blagib vrstnikov, katerih ni bilo videti danes v njihovi vrsti. Eden izmed njib išče ljubega zdravja daleč od tod pri očetu Kneippu, namreč vlč. g. Florijan Vizovišek, župnik pri Sv. Ilemi, drugi pa č. g. ,1. Probst, vinirovljen župnik Mutski pri oč. usmiljenih bratih v Gradcu. Kje so še pa Stirje ču. tovarši, ki so bili tudi pred 25 leti v mešnike posvečeni? »Bela žena«, nemiia smrt jih je vse prerano pokosila. Naj postavimo tu sem njihova častivredna imena. C. g. Anton Pust, unirli so v Poličanab, dne 13. sept. 1872; č. g. Anton Kavčič preminoli so kot dcislužen korvikar po kratkem pokoju v Vojniku dne 24. maja 1.87(5; č. g. Anton Gorečan zaspali so kol provizor v Loki 14. junija 1884 in letošnjo spomlad dno 12. nmreija podrla je nagla sinrt Martina Kolenko,. vmirovlj^nega župnika Podgorskega pri-Sv. Martinu pod Vurbergoin. Tudi teh svojib sošolcev na.ši čč. gg. jubilanti niso rnogli pozabiti." Kmalu po slovesni službi božji opravili so za-nje pretresljive mrtvaške mdlitve in potem so darovali za-nje vle. gospod duhovni svelovalec in župnik pri Sv. Križu na Murskem polju, Anton Laeko mrtvaško peto sv. meSo, pri kateri sta jim stregla dva čd gg. sošolca. Globoko v srce ganilo je vse vdeležence te svečanosti, ko je po sv. meši obstopilo blizo 20 meSnikov mrtvaški oder sredi rožnivenske kapele, da so z goročimi svečami v rokah zapeli otožni »Libera« s srčnira vzdihljejem: »0 Bog, daj prezgodaj umrlira bratora našim večni mir in pokoj«. Tako se je skončala ta prelepa, redka cerkvcna slovesnost, ki je gotovo veliko pripomogla k povždigi časti Božje in spodbodla verne še k večji gorečnosti, k Ijubezni do Boga in do dubovništva sploh. Po teh cerkvenih opravilih podali smo se v nadžupnišče, kamor so prišli od vseh stranij če. gg. jubilantoni častitat. NajodličncjSi in v prvi vrsti prišel je svitli knez Hago Windiscb-(iratz z visoko svojo soprogo s spremstvom ljubeznivih svojih otročičev, katerili vsak je nosil veliki Sopek. Ne dvomim, da bode ostal ta dan vsakemu vdeležencu v prijetnem spominu, vendar da so ga bodo še večkrat spominjali, dali so se navzoči dubovniki z 20 družicami Se fotografovati. Pri obedu bilo je res veselo. Prepričali smo se vsi, da kako dobro in prijetno je biti med brati, — škoda, prehitro so minoli dragi trenotki. Vrstile so se prisrčne zdraviee, prečitali se nadošli brzojavi in pismeni pozdravi, ki so prišli od vseb stranij: iz Gradca, Maribora, Celja itd. Zbrani čč. gg. jubilanti pozdravili so tudi vdanostno nadodličnejšega rojaka Konjiškega telegrafičnim potom, diko našo prevzvišenega kneza in škofa Mihaela. Milostno so isti blagovolili brzojavno odzdraviti rekši, da jih veseli ponovljenje pokorščine in spoštovanja, katero so obljubili pred 25 leti svojemu žkofu in ob enem želijo, naj Vsemogočni Bog utrdi ti dve lastno^ti pri čč. gg. jubilantih, lastnosti, ki katoliškega duhovnika tako lepo dičite in katoliško jedinost tako čvrsto ohranite, da se eeli svet mora temu čuditi. Mil. gosp. prelat Kosar, prvi duhovni oče naših čč. gg. jubilanlov, pa so pisali med drugim, da bi se srčno radi vdoležili te slovesnosti v Konjicab, vendar ker jim okoliščine tega ne dopuščajo, bodo vsaj v duhu navzoči. Prisreno je bilo tudi vošilo e. g. Tombaha, nadžupnika in dekana Rogaškega. Vlč. g. Hržič, župnik na Polskavi, posebni prijatelj čč. gg. jubilantov pa v Ijubeznivem pismu srčno želijo srebrno-mašnikom, da kar je zdaj srebrno, naj bode enkrat zlato. Solnce se nam je zdelo, da se ta dan posebno naglo k večeru nagiba. Mili natn gosti začeli so se poslavljati in vsak na svoj dora odpravljati. Kakor je bilo snidenje veselo, tem britkejše bilo je ločenje. Pri slo- vgsu so nam nehote vrivale misli: »Bratje, ali se kedaj snidemo tako, kakor danes?« Bog zna! 1'pajmo in prosiino Boga, da se snidemo še tukaj na zemlji pri zlatih sv. mešah; ako pa ne tukaj, pa gotovo v nebesih, ko odložimo težko butaro pozemcljHkega življenja. Za tisti trenotek Vam, čč. gg. jubilanti, bvaležni Konjičani želimo, naj vas spremijo nebeški angelji ravno lako pred preslol Božji, kakor so vas pri priliki srebrnib sv. meš pridna Konjiška dekleta spreniila precf oltar Gospodov. Kamenski. . Mili darovi za družbo vednega češčenja: Sv. Vrban nad Ptujem 10 II. 40 kr., Sv. Kungota na Pohorji 40 II., Razbor pri Slov. Gradcu 19 fl., Sv. Hema 14 n. 72 kr., Loka 9 fl. 12 kr., Vransko 20 fl., Sobota 18 fl. 20 kr., Kapele pri Brežicah 3 fl. 80 kr., Sv. Magdalena v Mariboru 25 fl., Poličane 5 fl., Polzela 5 fl., Sv. Barbara v Halozab 10 fl. 20 kr., Žalec 27 fl., Šmarije 5 fl., Sv. Peter pod Sv. Gorami 8 11. 21 kr.