Ust fzhafa od olctobr* 1947 kot tednik — Od 1 januarja 1958 kot pol tedni k — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUD KRANJ — SREDA, DNE 1, APRTT.A 1964 — LETO XVII. — ŠT. 26. — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbon SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tiske — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomažej STVA ZA GORENJSKO PRED ZADNJIM ZALETOM Na vprašanja o dograjevanju bolnišnice za porodništvo in ginekologijo v Kranju odgovarja podpredsednik občinske skupščine Edgar Vončina Bolnišnica za porodništvo in ginekologijo v Kranju je trenutno •najbolj nujen in najpotrebnejši ■zdravstveni objekt, ki je v gradnji na našem področju. Ta investicija je postala najbolj znana Po tem, ker je nenehno naraščala. Zaradi pomanjkljivih predračunov in poznejših dopolnitev se Je denarna vrednost objekta skokoma dvigala in j tem času dosegla 751 milijonov dinarjev, kar Je 151 milijonov več kot je zagotovljeno denarja. • Kako se bo občinska skupščina Kranj spoprijela s to neodložljivo oviro? — V tem času vemo samo to, da denar moramo preskrbeti. Praktično je edina možnost ta, da v letu 1965 še ne prispevamo hi-česar za gradnjo bolnišnic v Ljubljani. Na razgovoru s predstavniki bolnišnice za ginekologijo in porodništvo in gradbenega odbora novega objekta smo se dogovorili, da bodo do 15. aprila predložili občinski skupščini podrobno in celokupno dokumentacijo, iz katere bo razviden dokončen predračun vseh stroškov za gradnjo in opremo in vzroki, zaradi katerih je zmanjkalo toliko denarja. Lansko leto je bilo namreč zagotov- — Za gradnjo naj bi skupa; prispevale 150 milijonov dinarjev. Manjka le še jeseniški delež. Na zadnji seji odborniki niso hoteli sprejeti obveznosti, kljub temu, da bi tako odložili obveznosti do bolnišnic v Ljubljani. Predstavniki občinske skupščine Jesenice so obljubili, da bodo to zadevo na Ijeno, da bo 600 milijonov zado- seji še enkrat obravnavali. sloval° • Katere so bistvene prednosti • Za kdaj je sedaj postavljen rok novega objekta? otvoritve novega objekta? — Nevzdržni pogoji dela v se- — Stavba bo dograjena 1. maja. darV)i. le zasilni stavbi, so znani. Kotlarna, pralnica in vsa oprema Zarad' premajhnih kapacitet več- pa bi morala biti nared v času kra* že dopoldne odklanjajo po- med 15 julijem in 1. avgustom, rodmee in jih pošiljajo v Ljublja- ^gar Vončina OpreTna, ki jo bo potrebno uvoziti, je naročena in plačana, odprte pa so nekatere stvari v zvezi z domačo opremo za sobe, kuhinjo in podobno. # S katerega območja bo nova bolnišnica zajemala porodnice in bolnice? Z južnega dela Gorenjske: območja občin Kranj, Tržič in Škofja Loka, severni del občine Medvode in južni del občine Radovljica. # Ali so ostale gorenjske občine izpolnile predvidene obveznosti? Na Jesenicah sprejet družbeni plan in proračun občine JESENICE — Ker so v jeseniški občini šele pred dnevi zaključili z zbori volivcev na katerih so dajali občani k osnutku družbenega plana predloge, šele pred dnevi, so danes na skupni seji obeh zborov občinske skupščine o obeh, delno dopolnjenih perdlogih predlagali, da se v planu predvidi več sredstev za komunalne dejavnosti. Končno so sprejeli družbeni plan in iproračun občine Jesenice za tekoče leto. S tem ima jeseniška občina potrjen plan, ki bo ob izvajanju potrjenega proračuna usmerjal in izboljševal gospodarsko in ostalo dejavnost v občini in s tem dvigal družbeni standard. Poleg razprave in potrditve družbenega plana in proračuna so na zasedanju obeh zborov razpravljali tudi o izdaji soglasja k uvedbi osnovnega in dodatnega prispevka sklada zdravstvenega zavarovanja, o investicijah, ki bodo predvidoma vložene v turizem, o izdaji zbornika mesta Jesenice »in o nekaterih imenovanjih in razrešitvah. no. Povprečna doba bivanja porodnic in dojenčkov v porodnišnici je menda najnižja v Sloveniji, ' Nadaljevanje na 2. strani 1 Kranj se vse bolj uveljavlja kot prometno turistično središče Gorenjske. Prizor s Titovega trga dokazu« je, da so parkirni prostori še ozko grlo Problem ali formalnost Strah med lovci SAMO SE TEDEN nas loči od dneva, ko bi morale vse guspodar-ske organizacije sprejeti svoje statute. Leto dni že govorimo o tem velikem in odgovornem delu. Tdda šele sedaj, tik pred »dvanajsto uro« je stvar oživela. Do 9. aprila bi morale delovne organizacije že dokončno sprejeti te važne listine z vsemi pripombami kolektivov dn občinske skupščine. Stvar pa se je hudo »zataknila«. Statutarne komisiije, samoupravni organi, sindikalne organizacije in druge organizacije po kolektivih te dni »na vrat na nds« izsiljujejo od delavcev, naj dajo svoje pripombe in pred občinskimi komisijami so se nakopičili visoki kupi osnutkov. Tako mora komisija občinske skupščine v Kranju pregledati še 20 osnutkov, v radovljiški občini je 57 kolektivov, ki niso niti predložili osnutkov, v škof ji Loki je takih kolektivov še 30. Še večja zagata je v jeseniški občini, kjer je občinska komisija od 57 statutov, kolikor bi jih morala dobiti in obravnavati, doslej »dala skozi« samo enega — Železarno. Hitro sestavljanje statutov in šablonsko prepisovanje pa je posledica, da imajo občinske komisije dolge spiske pripomb. Te so v mnogih primerirr'tudi bistvene narave. Zato ni dovolj (in tudi ni prav), da komisija v podjetju te pripombe vnese v svoj osnutek in ga že isti dan znova predloži občini. V takih primerih so potrebne nove razprave v kolektivu ali vsaj na samoupravnih organih v sindikalni organizaciji itd. In kje je za to čas! Kako naj to opravijo kolektivi, kjer še prvćga predloga nisu izdelali, ga niso predložili občini? Prepozno je, da bi govorili, zakaj smo spali skoraj leto dni. Pred nami je vprašanje ali naj zadostimo formalnostim, ali naj vztrajamo na odgovornosti tega dela. Najvažnejše je vsekakor drugo. Časovna stiska nikakor ne sme vplivati na vsebino tega osrednjega »zakonodajnega« akta, ne sme rušiti demokratična načela o pravicah kolektiva in tudi nikogar ne bo opravičevala za površnost, ki se bo pozneje prav gotovo maščevala. K. M. Na Gorenjskem je 27 lovskih skih organizacij, ki se bavijo z družin, v katere je včlanjeno več gozdovi. Lovec naj bi bil le šport-kot tisoč lovcev. Ti skrbijo za nik. turist, ki bi plačal določen divjad, urejajo in oskrbujejo prispevek za odstrel, krmišča, urejujejo lovske steze, prj nas pa sc rnoeno opredelju-vodijo evidenco divjadi in načrtno jomo za drugo rešitev. To smo odrejajo odstrel in podobno. S '^[^ na Republiški lovski zvezi članarino, prispevkom za gojitev in tudli na Lovski zvezi za Go-in brezplačnim delom daje vsak renjsko. Dajanje lovstva doloČe-lovec letno v svojo organizacijo nim gospodarskim organizacijam povprečno 12.000 dinarjev. bi imelo res precej dobrih, toda V zadnjem času pa je bilo rano- žal, še več negativnih posledic, go zaskrbljujočih vprašanj, če je Res pa je tudi, da lovstvo ne res, da bodo lovske družine uki- more obstajati izven tistih orga-njene. Gre v resnici za tak pred- nizacij, jkj pa imajo nasprotne in-log v zveznem merilu, ki ima svo- terese. To je kmetijstvo in goz-je opravičilo. Načrtni razvoj go- darstvo. Zato iščejo oblike, kako spodarjenja z gozdovi vse bolj krči zapuščeni »svet« in grmovje, kjer ima divjad največja zatočišča. V razvitih deželah t intenzivnim gospodarjenjem je lovstvo v starem smislu že močno zastarelo. Zato naj bi ga tudi pri nas vključili v sklop tistih gospodar- bi na določenih območjih (morda občin) načrtno usklajevali interese in razvoj lovstva, krneti i-stiva ki gozdarstva in da bi ob tem vendar ohranili sedanjo obliko lovskih družin, ki so v našem sistemu primerne. K. M. OBRAZ! m Po d°lgem času in velikih težavah bo kranjska porodnišnica vendarle kmalu dograj« ZGODILO si jc to v nekem manjšem podjetju in o sramoti so delavci govorili tiho in javno, na avtobusih, na vlakih in drugod. Dve mlajši — ena delavka in druga uslužbenka — sta bili odpuščeni. Nihče nič ne ve o vestrovanjiu kolektiva, postala Hugova nova prijateljica neka delavka iz istega podjetja. Zapuščena uslužbenka se je čutila prizadeto. S stvarjo je sla v javnost. Po oddelkih so znova šušljali o tem. Odgovorni v podjetju niso mogli več prek govoric. Za dvojnimi vrati direktorjeve sobe je bil vroč razgovor. Prizadeti sta začeli ena proti drugi iznašati razne obtožbe. Stvar se je hudo zapletla. Da ne bi reševali prekrškov pred disciplinsko komisijo in zaradi »uvidevnosti* do teh dveh, da bi sramota ■ne prišla v javnost, so se na kratko dogovorili za sporazumni odhod teh dveh. In tako je bilo. Hugo Junak sramote vzrokih, zakaj stvar je šla skozi brez pritožb. Odšli sta tiho, brez besede — osramočeni. Toda . med ljudmi v kolektivu se nič ne skrite. 2e pred letom so zvedel:, da se vodilni uslužbenec, mlad, obetajoči strokovnjak, sicer že poročen, preveč vrti okrog neke uslužbenke. To so opazili v službi, pa tudi zunaj, z: raznih lokalih-, na »službenih« potovanjih in drugod. Morda bi se končalo samo ob šušljanju, če ne bi letos, po sil- pa, ki je strokovnjak, dolgoletni štipendist, perspektivni kader v razvoju podjetja, ki ne sme zgubiti na »ugledu«, pa ni bil niti zaslišan. Morda mu je bilo kaj omenjeno med štirimi očmi! Ostal je v podjetju kot junak vse sramote. Toda delavci, čeprav vedo za potrebe strokovnjakov, hudo obsojajo izid dogodka in pravijo, da bi moral biti kaznovan in obsojen povzročitelj. K. M. in odločanje i/*?'' 22. marca se je skoraj lr °, občanov (81,S odstotka) j*n>ske komune udeležilo referen-. a o uvedbi krajevnega samo K "Pevka za gradnje šol. Dobre tri le /*We teh l,udl (?7>6 ^stotka) glasovalo za samoprispevek, mo 1 marca bi občinska skupščina razpravljati »o predlogu Prhb -° uvedbl. k™\evnega samo-«;# S /l 7a S0Hnanciranje izgrad-^ šolskih poslopij občini Kranj«. ob?^°,a$ri^° na] Povem, da statut cine rKanj — podobno kot tudi ln£a m republiška ustava — ,do-reU v J29- členu, da se »občinski obTe"4'-*m lahko izvrši zato, da ta T' fftrdi>° odlok ali 'U'P> ki ««. j- Clmka skupščina že spreje-trrJl Pu 7al0> da se izjavijo o " cc"os„ &(naka oziroma skkpa vnaprej, preden ga je sprejela«.) Odloka pa na seji niso sprejeli, ker »je predsednik skupščine Martin Košir predlagal, da bi vplačevanje tega prispevka začasno odložili«; povedal je še, da »bo referendum začasno služil skwpščini le kot moralna opora, da bo 2 legitimacijo vseh občanov znova in še energičneje skušala najti sredstva iz drugih virov« (Glas, 28. marca). Na isti seji je kranjska občinska skupščina sprejela statut občine, ki v 131. členu med drugim pravi: »Odločitev, ki jo sprejmejo občani na občinskem referendumu, je za občinsko skupščino obvezna«. Vendar tokrat ni bila, kajti občani so sc odločili, da bodo samoprispevek plačevali, in sicer tri leta, začenši s 1. aprilom 1964! Ozadje tako hitre odločitve nekaj občinskih funkcionarjev (in z mirni potem še celotne občinske skupščine), da s samoprispevkom ne bo nič, je javna tarna. 16. in 17. marca je bila v Beogradu šesta plenarna seja C K ZKJ, kjer so veli ko govorili o družbenem in osebnem standardu, o težavah in anomalijah na tem področju, o neskladnostih med proiz-vdnjo in osebno potrošnjo. .Smernice, ki so bile tu sprejete, so največ botrovale kranjski odločitvi. Kar na hitro so se nekateri zbali, kako bo živel naš delavec, če bo pri tako nizkih dohodkih in pri tako visokih cenah moral vsak mesec plačevati še stistih komaj nekaj sto-takov z.t Šole!. Kar brž so članom skupščine pojasnili, da za letos že imajo denar za gradnjo šol po pred- videnem načrtu in da jim bo odločitev občanov le moralna opora, da bodo za naprej skušali najti sredstva drugje! Kar malce preveč »pogumno« jc izzvenel članek Mira Z.a-krajška v Delu 27. marca, v k.-te-rem je skoraj dobesedno prepisal iz smernic plenarne seje — ko govori o zmanjševanju osebnega standarda z dodatnimi občinskimi obremenitvami — da »vsakršno zaostajanje na tem področju ne povzroča samo političnih problemov, marveč je cokla tudi splošnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju«! Torej: prej —| šole so potrebne, ljudi je trebji prepričati, da glasujejo »za«; /daj — kaj pa bo s standardom? Prej — šusijanje za vogali: Spet nov davek! Spet, kot vse, najprej v Kranju! Zdaj — Zakaj p* ne bomo plačevali? So jih dobili po glavi, kajne? Eno vprašanje sc mi vsiljuje ob tem (pa ne samo meni!): Kdo odloča, če je referendum? Občani ali skupščin.!? Ob strani puščam določilo statuta občine, da ic odločitev občanov na referendumu za občinsko skupščino obrežna; poiasnilo na sen, da gre za začasno odložitev plačevanja prispevka, razumem kot precej nespretno prikrivanje pravih vzrokov in kot slab izgovor; in upoštevaje to dvoje se vprašujem, kaj je z našim neposrednim upravljanjem, če lahko sto liudi na primer na predlog enega človeka ra'/.veliavi oziroma »začasno odloži« odločitev 26 tisoč1 liudi? Občani so se odločili, da bodo pomavali s \V0Jm denarjem graditi šole, pa čeprav se cene dvigajo iz dneva v dan in čeprav tih je še veliko, ki zaslužijo manj kot 2^.000 dinarjev na me tet. In občani se zdaj sprašujejo, ali se Nadaljevanje ^ na 2. strani « 07 465529 1901 SRFTU, t. »orila t Judje in dogodki •Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Liudje in dogodk! # h'irMe !n do <^dkl # f sud*e ifi do' # Zopet spopad na etiopsko-somalski meji Reuter poroča, da je prišlo do ponovnega spopada na etiopsko-somalski meji. Etiopski vojaki so s topovi obstreljevali neke« so-malsko vas, čeprav so se v Kar-tumu sporazumeli, da obe strani umakneta čete. V Somaliji so v tem času potekale volitve v popolnem redu. • Revanšisti ne dajo miru Zahodnonemški revanšisti so na švedskem razdrli razstavo o Poljski. Pri predvajanju filma o Poljski je ista skupina trosila lepake v nemščini, v katerih kleve-tajo proti sporazumu na Odri in VML # Salal odpotoval v Prago Predsednik jemenske države El Salal je odpotoval iz Moskve v Prago. Predsednik ministrskega sveta Leonid Brežnjev je ob slovesu izjavil, da Sovjetska zveza teži, da pomaga vsem narodom, ki sd potrebni pomoči. • Katastrofalen potres na Aljaski Ob hudem potresu na Aljaski je izgubilo življenje 73 oseb, škodo pa cenijo na 500 mili j. dolarjev (?!). Amerika bo Aljaski takoj pomagala pri obnovi dežele. 0 Pri spopadu ni bilo poškodovanih Predstavnik ciprske vlade je sporočil, da je po pomoti prišlo do spopada med ciprskimi in britanskimi vojaki. Ciprski vojaki so britansko patruljo zamenjali s turškimi teroristi. Takoj, ko so opazili pomoto, so prenehali z ognjem. Ranjen ni bil nihče. že dolgo časa je znano osnovno politično pravilo sodobne Brazilije, da ima Goulartova vlada svoje največje nasprotnike v vojski. Dvoboj z desničarskimi krogi, ki se delijo na dva močna krila: na veleposestnike in na višje častnike v brazilski vojski, traja že lep čas, od ostavke bivšega predsednika Goulartova vlada neprestano brusi svoje notranje politično rezilo. Zadnja leta jc desničarsko rezilo že tako otopelo, da komaj It pomeni resno nevarnost za brazilsko politično telo. Cilji brazilskih mornarjev, ki so se uprli v brlogu brazilskega des-ničarstva v Rio de Janeiru še niso narjev. Znano je, da je v uporu sodelovalo okoli 4 tisoč mornarjev brazilske vojske. Do upora je prišlo zaradi zahteve mornarjev, da bi jim zboljšali pogoje. Zahteve so ministru mornarice postavili brazilski mornarji prek svojega združenja, ki ga bivši minister vojne mornarice ni maral priznati za le- Upor mornarjev Ouadrosa in je osnovna postavka v vseh vladnih proračunih. Goulartova vlada ima brazilsko vojsko vedno v zenici opazovanja. Seveda se z nasprotji med vojsko in vlado kažejo globlji procesi političnega razvoja sodobne Brazilije. Vojska je tista stara trdnjava, kt brani postojanke ameriškega vpliva v brazilskih notranjih zadevah in odločno nastopa zoper naprednejše težnje brazilske vlade, da bi svojo politiko do sveta napravila samostojno in neodvisno. Vojska krčevito nastopa proti zbliževanju Brazilije z deželami »tretjega sveta«. Toda v obračunu z vojsko popolnoma raziskani pod drobnogledom starega političnega s podrivanja med vojsko in vlado. Videti je, da je Goulartova vlada v tej preizkušnji dobila še eno odločilno zmago, saj so uporniki takoj po odstavitvi ministra mornarice izjavili, da je napočil konec oficirskih surovosti v brazilski mornariški vojski. Kronološko Bo dogodki v oporišču upornih mornarjev, ki so se zatekli v poslopje sindikata metalurških delavcev, tekli precej čudno, tako da iz vseh posameznih vesti ni mogoče napraviti točne slike. Bolj nazorni so seveda rezultati upora mor- galno organizacijo. Pogajanja in konec upora so pokazali, da je brazilska vlada izpolnila skoraj vse pogoje, ki so jih postavili uporni mornarji. Stari minister mornarice je podal ostavko, ki jo je brazilska vlada brez pripomb sprejela. Vlada je priznala tudi združenje mornarjev kot organizacijo, ki zastopa koristi brazilskih mornarjev. Za novega ministra vojne mornarice je predsednik Goulart imenoval svojega somišljenika, nacionalističnega admirala Rodrigeza. Vlada je prav-tako umaknila prejšnji sklep ministra vojne mornarice o kaznova- nju voditeljev Združenja. Po teh vali v poslopju sindikatov meta-sklepih predsednika Goularta luršklh delavcev, kjer so bili 48 ur uporni mornarji več Ittto imali obkoljeni in zabarikadirani, razloga, da bi se še naprej žadrže- Upor brazilskih mornarjev Je povzročil precejšnjo vznemirjenost tudi v notranjosti dežele. Napeto vzdušje pa se je takoj pomirilo, ko je vlada izdala uradno sporočilo, da je upor mornarjev končan. Brazilija je z veseljem sprejela to sporočilo, zakaj mnogi so bil zaskrbljeni, da bi brazilska vojska lahko izrabila ugodno priložnost za dvoboj z Goulartovo vlado. Strasti so se počasi razvnele, toda pravočasen konec v Ri. de Janeiru je preprečil nove zaostritve. Brazilski sindikati so namreč v znak solidarnosti i uporniki že pripravljali generalna stavko, do katere pa ni prišlo. Notranja kriza v brazilskih poli tičnih odnosih se je tako končala z zmago mornarjev. Novi minister je že izjavil, da bo upošteval vse zahteve. Hiter konec krize pa opozarja na poraz desnice v vojski, ki je računala, da bo z uporom napravila zmedo v državi in potem lažje ribarila v kalnem. Namen je bil oslabiti Goulartovo politiko. Poraz desnice je toliko bolj v^žen, ker je imela brazilska «'-"?nica najmočnejše oporišče v ' "5 «ni mornarici. Predsednik Goulart Ljudje In dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki ♦ Ljudje in flpffo • Ifoffi? ?r> f*9' 'k # Vremenska napoved za danes in izgledi za četrtek Oblačno bo, vmes padavine. Cez dan se bo vreme izboljšalo. Nočne temperature od 4—10 sttpinj, najvišje dnevne od 10—15 stopinj. V četrtek bo še nestalno vreme. # Vremenska slika Sredozemsko področje nizkega zračnega pritiska s frontalnimi motnjami še vedno povzroča na južni strani Alp nestalno1 vreme. # Vreme v torek ob 13. uri Ljubljana — oblačno, rahlo dežuje, 9 stopinj; Brniki — oblačno, dežuje, 8 stopinj; Planica — oblačno, 9 stopinj; Jezersko — oblačno, 10 stopinj; Kredarica — v oblakih, rahlo sneži, —3 stopinje, piha slab jugovzhodnik. # Snežne razmere Kredarica — 150 cm, Komna — 105 cm, žičnica Krvavec — 50 cm, na Njivicah — 70 cm, Vršič — 100 cm, Tamar — 40 cm. LBEj^EŽ] Ki Vandalizem, da mu ni primere Koliko delegacij iz Kranja je že bMo v Velenju z namenom, da si ogledajo tamkajšnje zelenice in parke?! Vsi, ki so to mesto videli ali slišali o nJem, so Velenjčanom zavidali. Mnogo sestankov, zborov volivcev in konferenc je obravnavalo vprašanje take urejenosti tudi v Kranju. V zadnjih letih, predvsem od leta 1961 dalje, so tudi v Kranju že marsikaj izboljšali. Delo pa gre zelo počasi, ker je za tako ureditev treba precej finančnih sredstev. Upravičeno se lahko vprašamo, ali bomo Kranj sploh lahko uredili tako, kakor »i to nekateri želijo? Verjetno ne, zlasti ne toliko časa, dokler ne bo sleherni občan zainteresiran za to. Komaj je letos »kopnel sneg in so se pokazale zelenice, smo lahko ugotovili pravo vandalsko početje naših otrok In mladine. Za primer vzemimo Zlato polje ali Vodovodni stolp, kjer starši gledajo svoje otroke, kako se igrajo po zelenicah, kako uničujejo grmičevje, drevje in rože trajnice. Vse je z noži obrezano, polomljeno, ce'o izruvano aH na kak drug način uničeno, čeprav je šele leto dni, odkar je bilo vse to posajeno in še ni dokončno urejeno. Starši pa ne storijo ničesar, da bi se to ne dogajalo!!! R. Carman \ ada I je v ;tn Jo ? I. strani NEMŠKE POPEVKE Večkrat se vozim z avtobusom z Bleda v Radovljico. V ponedeljek, 23. marca, sem sc peljala z avtobusom št. 1463. Poslušali smo neko nemško postajo. Vprašala sem sprevodnika, zakaj ne poišče Ljubljane. Pogledal me je presenetljivo in dejal, da pač ničesar dobrega ni. Ko sem odhajala z avtobusa, mi je dejal, naj grem še na postajo LM in tam povem, da se mi bodo še tam smejali. Mislim, da takšno obnašanje sprevodnika res lahko obsojamo. Ker je na avtobusih vedno več mladih — vljudnih ljudi, mc jc to presenetilo. Ivana Žumer 1 Pred zadnjim zaletom še manj kot šest dni, čeprav bi morala znašati od 7 do 10 dni. Zelo veliko je število /ena, ki morajo čakati na sprejem na ginekološki oddelek, mnoge vrste zdravljenja pa opravljajo kar ambulantno, čeprav ie tveganje pri tem zelo veliko. Tako ni nobenega strahu, da zmogljivost — 100 postelj — ne bi bila izkoriščena. Novost bo oddelek za v/rejo nedonošenčkov, katere sedaj vozijo v Ljubljano. • Ali bo izgradnja kranjskega zdravstvenega centra s tem zaključena? — V sedemletnem planu nismo mocfli predvideti ničesar več. Obstaja predlog, da bi v tem sklopu zgradili še hotelski del nezgodne postaje z okoli 100 posteljami. Tako bi lahko bolj\e izkoristili operacijski dvorani v zdravstvenem domu. Ker pa to glede na bližino Ljubljane ni nujno potrebno in v naslednjih letih tudi ne bi zmogli, •smo odložili. V omenjenem razdobju bo treba zgraditi ambulanto v Stražišču, ki ima sedaj nemogoče prostore. — M. S. 2 Referendum njihovo mnenje sploh kdaj upošteva, če se še takrat ne, ko gre za dodatno obremenitev njihovih osebnih dohodkov!? In prav imajo, da se tako sprašujejo! Ne gre za to, da bi bili pripravljeni povsem samoiniciativno v tako velikem številu primakniti občini — ki jc po t/stavi dolžna skrbeti za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov in ki ima za vse to določena sredstva — VsMO leto nekaj tisočakov za gradnjo šol, vendar razumejo, da so potrebe res velike in da obč'mshi proračun iz takšnih a!> drugačnih vzrokov temu ni kos, pa so sc'odločili, da bodo pomagali s samoprispevkom. Gre za to. da smo jih zdaj Zaradi neke »višje sile« pusti-11 na cedilu, da smo močno zrahljali njihovo zaupan je v naš sistem samoupravljanja, da smo njihovo pripravljenost pomagati spremenili v »moralno oporo«. Politična škoda zaradi take nepremišljene akcij« ne more izostati, pa če si še tako prizadevamo gnilo jabolko zaviti v lep papir! A. Triler Govori sodnik za mladoletnike kranjskega okrožnega sodišča Življenje v zdravem in poštenem okolju # Prestopki mladoletnikov so v # zadnjem času tudi na Gorenj- # skem zelo pogosti. V neka- # terlh primerih predstavljajo # prav resen družbeni problem. # Tu gre predvsem za skupino # mladih fantov, ki so po Kra- # nju kradli osebne avtomobile, # potem za mlade fante, ki so vlamijali In kradli po Jesenicah in morda ie za druge kričeče primere. V zvezi s tem smo zaprosili sodnika za mladoletnike pri kranjskem Okrožnem sodišču tovariša JOŽETA FISTRA, da pove, kje so vzroki za prestopke mladoletnikov? »Človeku, kot najbolj razvitemu družbenemu bitju, ne morejo zadoščati za njegov obstoj in uveljavljanje zgLlj biološki zakoni dn nagoni. Prilagoditi se mora čimbolj družbenemu okolju, človek mora pridobiti že v svojih razvojnih letih tudi sposobnosti za višje funkcije psihične in družbene narave, razviti se mora skratka ne samo v fiziološko zrelo bitje, marveč tudi polnovrednega člana svoje družbene sredine. Kot tak se mora torej prilagoditi tudi zahtevam in zakonom družbe. Naučiti se mora medsebojnega spoštovanja. Prav izkušnje, ki jfh pridobi sodnik za mladoletnike, mu poved..1, da otrok, oziroma mlad človek sploh lahko postane polnovredno socialno bitje le, če mu je dano živeti v svojih razvojnih letih v zdravem in poštenem okolju. Ob dejstvu, da je otrok biološko v bistvu zdrav, če mu je omogočeno sprejemanje vzgoje urejenega, / ^li ali celo fizična obračunavanja staršev, alkoholizem), neskladne vzgojne metode staršev, razvajajoča vzgoja, prepuščanje otrok tujim rejniškim rokam, posebej pa, če so redniki brezbrižni za vzgojo, nezadostna skrb za redno uspešno šolanje, povzročanje manjvrednostnih kompleksov, itd. Razen tega je tu še opuščanje nadzorstva nad življenjem mladoletnikov v njihovem prostem času, kar je največkrat vzrok, da se družijo z že iztirjenimi tovariši s ceste. Nedvomno negativno je seveda tudi nekontrolirano »poziranje« kri-minalk, kavbojskih zgvJdb in gledanje avanturističnih filmov. Vse naštete okoliščine v večji ali manjši meri lahko škodujejo zdravemu in pravilnemu formiranju mlade osebnosti. Res jc sicer, da ta ali oni mladoletnik kaj zagreši. Vendar je tu pogoste vzrok nepremišljenost ali objestnost, vendar na srečo taki spodrsljaji ostanejo samo enkratni. Globlje na krivo pot zabrede mlad človek in včasih žal tudi ostane na njej, po našjh izkušnjah lc takrat, kadar je bila njegova pravilna socialna prilagoditev huje ovirana, izmaličena ali iztirjena v povsem krivo smer. # Omenil bi še to, da so najhujši in skoraj nepopravljivi primeri # pri mladoletnikih tisti, ki že v otroških letih, to Je pri 7. do 10. letu # starosti, zaidejo v kriminal in na kriva pota sploh. Ker se krimi- # nal mladoletnikov v zadnji dobi pojavlja v večji meri, je dolž- # nost družbe, da stori vse potrebno za odstranitev, oziroma za 9 omejitev škodljivih pojavov.« toplega doma ali vsaj dobrih skrbnikov, če bo dobil v šoli dovolj solidno splošno izobrazbo in vzgojo za tovariške odnose, prav gotovo med takimi osebnostmi ne bomo našli kriminalca. Zdrav razvoj lahko ttolj ali manj pokvarijo mlademu človeku razni negativni činitelji, kl jih morda vseh do danes še nismo spoznali. Mirno lahko trdimo, da so med takimi negativnimi činitelji in vplivi, posebej Še neurejene razmere otrokovega doma (prepiri t -ve** „ m ». .»:-.. -i 1 o*neick prikazuje kraj prometne nesreče, ki se je zgodila lani 26. maja na odseku ceste pri Naklem in se je končala s smrtnim izidom Vrglo ga je čez osebni avtomobil je izrečena kazen dovolj ostra za krivca prometne nesreče, ki se je končala s smrtjo? KRANJ — Preteklo soboto, 28. marca, se Je pred tričlanskim senatom Okrožnega sodišča v Kranju, ki mu je predsedoval sodnik JOŽE VIDMAR, zagovarjal zaradi težke prometne nesreče FRANC HRIBERNIK iz Naklega pri Kranju št. 89. Ja se je končala s smrtnim izidom. Lani 26. maja, je okoli 12. ure, obtoženi Franc Hribernik pripeljal po cestj iz Tržiča na glavno cesto pri Naklem. Vozil je osebni avt.'mobil Fiat 600. Prav v tem času je po cesti I reda iz Nakla pripeljal motorist JOŽE JEREB. Obtoženec je tik pred njim s stranske cesle zapeljal na glavno cesto, tako da je bilo močno trčenje neizbežno. Motorista JJžeta Jereba je pn trčenju vrglo čez osebni avtomobil in obležal je na sredini ceste. Dobil je prelom lobanjskega dna. Seveda je takoj nastopila krvavitev. Se na istem mestu se je ponesrečenec v krvi zadušil. Franc Hribernik se je že v preiskavi zagovarjal, da ni pripeljal s stranske ceste, kjer stoji prometni znak »■nimaš prednosti«, marveč da je vozil po glavni cesti s kakimi 60 kilometri na uro iz smeri Bistrice proti Naklemu. Pristojni organi so napravili dve rekonstrukciji n ugot<"rili, da se je nesreča zgodila tako, kot je navedeno v obtožnici. To sta na glavni obravnavi potrdila tudi dva izvedenca. Obtoženec se je kljub temu, da so bili pJdani točni dokazi, da je kriv, zagovarjal, da ie pripeljal po glavni cesti. Sodnike je še vprašal: Kaj bi bilo če bi se Trčil v spuščene zapornice MOJSTRANA — Na cesti I. reda je v četrtek zvečer ob 20.53 trčil v spuščene železniške zapornice kolesar Sulejman Dizdar. Pri trčenju (vzrok še ni pojasnjen) se je laže poškodoval, na kolesu in zapornicah pa je za 32.000 dinarjev škode. Odpovedale so mu zavore JESENICE — Na cesti I. reda na Bclškem polju je v petek ob 10.30 trči) osebni avtomobil 186-Z-9110, voznik Janez Kavčič, v avtobus KR 18-73, ki ga je vozil Ludvik Fekonja. Avtobus je vozil z Jesenic proti Kranjski gori, nasproti pa mu je pripeljal osebni avtomobil. Do trčenja, ki je terjalo za okoli 100.000 dinarjev škode, je prišlo zato, ker so na osebnem avtomobilu odpovedale zavore. Poškodoval prometni znak in odpeljal dalje KRANJ — Osebni avtomobil s švicarsko registracijo se je v petek ob 16. uri na cesti I. reda na Cernivcu zaletel v obcestni smer' nik, nato pa še v prometni znak m ga zlomil. Čeprav je bil na vozilu poškodovan spodnji levi blatnik, voznik ni počakal, ampak je odpeljal proti Kranju. Na prometnem znaku in obcestnem smerniku je ocenjena škodđ na 20.000 dinarjev. Trčenje zaradi neprevidnosti KRANJ — V ponedeljek ob 12.30 se je na cesti I. reda v Naklem zaletel tovornjak LJ-282-61, ki ga je upravljal Ferdinand Vončina, v osebni avtomobil LJ-282-61, voznik Lado Trebeč. Oba sta vozila iz Kranja proti Naklem; ko pa je voznik osebnega avtomobila zavijal v levo, se je zaradi neprevidnosti vanj zaletel tovornjak. Ocenjena škoda znaša 350.000 dinarjev. Avtomobil na strehi TRŽIČ — V nedeljo ob 15.30 je na cesti II. reda na Podljubelju Zapeljal s ceste osebni avtomobil LJ 249-13, ki ga je vozil Peter Dre-melj, in se prevrnil na streho. Do nesreče je prišlo, ker je Dreml. nasproti pripeljal neznan voznik preveč po sredini ceste. Dremelj je zato zapeljal preveč na desno in se prevrnil, škoda je ocenjena na 250.000 dinarjev. ugotovila enaka situacija 5 metrov više v smeri proti Bistrici?« Vendar to vprašanje sodnikov ni vrglo s tira. Mo'rda bi bilo bolje, če bi se Hribernik vprašal: »Zakaj nisem upošteval prometnega znaka in pustil motoristu prednosti, pa se vse to ne bi zgodilo?« Sodišče je Ilribernika spoznalo za krivega, saj so te potrdile številne priče. Vsa stvar je zelo jasna tudi iz fotografij, ki so bile predložene o tej nesreči., Za tako brezbrižno vožnjo in zaradi tega, ker je s tem povzročil smrt Jctfe-1a Jereba, ga je sodišče obsodilo na leto dni in tri mesece zapora. Sodnik Vidmar nam ie v zvezi s tem dogodkom izjavil naslednje: »Menim, da je glede na težo prekrška in skrajno nesramnost obtoženca, izrečena kazen občutne prenizka. Vendar mu je sodišča tako kazen izreklo zato, ker se Hribettkiik doslej še ni pojavil pred sodiščem.« cflnonn Beiem iz naših komun • iz naših komun ® iz r^ših komun • 1» n^fh ko^-m # fz naših komun $ |7 n*Sih komun # iž naših k ^ !......*ih komi!" ČLOVEK IMA PREDNOST SKOFJA LOKA — Na posvetovan. (škofje Loke, Domžal in Kamn nji teden, so največ govorili o kongresnem obdobju. V uvodnem referatu sekretarja °ocinskega komiteja Zveze komunistov škofja Loka Ivana Go-so bile nakazane naloge f^veze komunistov in stanje v "občinah. V tem obdobju se ne samo pred člani Zveze komunistov, temveč pred vsemi družbenimi činite— pojavlja vprašanje neposredne demokracije v delovnih kolekti-Vin, osamosvajanje in utrjevanje Kam za 1. maj na izlet? KRANJ — Pri kranjski turistični Poslovalnici »IZLETNIK« smo zvedeli, da bodo organizirali več izletov za prvomajske praznike po tlomovini in v tujino. Zanimiv bb tridnevni izlet v Benetke in Trst. Le"a za ta izlet je okoli 14.000 dinarjev za osebo. Razen tega bodo ?a L maj organizirali dvodnevni 4i(v! po Notranjski. Cena je *100 dinarjev. Posebnost bo tudi tridnevni izlet po severnem Ja-5ra"u. Cena za ta izlet jc 9100 dinarjev. desnica je premalo Poznana BESNICA — Na letošnjem občani ^ zboru turističnega društva esnica so živahno razpravljali" o ^'treišem razvoju na tem področ-•JU- Kraj ima idealne pogoje za to 'nPr. slap šum, topli vrelec itd.), z Besnice so tudi lepi enodnevni i5letj na Jošta,- na Jamnik, v f^ažgoše, na Mohorja itd. Že več le tega, ko so v kraju pripra-111 tudi nekaj tujskih sob, ven-ar so te skoraj vse leto prazne. rt*ed < leti je TD pričelo graditi uristično postojanko nad slapom jumom, ki je sedaj pod streho, 'endar^ le v surovem stanju. Za ^graditev bi potrebovali še pre-«j sredstev, ki pa jih društvo JJ^*- Tudi sedanje gostišče v Za-^žnem domu ne zadostuje. Trc-a bo narediti še marsikaj, da bo *!"a' postal tudi s te strani pri-lačen za turiste. Moderno urejc-a cesta in dobre avtobusne zveze e ie morejo biti glavna turistič-"a Privlačnost, čeprav je tudi to (v°-i.za razvoj turizma. Krai je zelo malo znan, zato so oa občnem zboru veliko govorili Propagandni dejavnosti. Dru-^0 bo v kratkem razpisalo na-?5at za razglednice z njihovega območja. »Holandsko leto« v Kranju 've?-^NJ ~~ Po 7glcdu drugih kra • hotelov P° Sloveniji je tudi zali! hotel »Evropa« pripravil sebn °Šn,'° turistično sezono po-sk i *aninrivost in sircr »holand-p^o leto« v Kranju. Od 15. maja t . la do 15. septembra bodo po s ti* đn5 nivale v hotelu turi- netto skunino iz Holandije. To v ,nrv' nrimer v Kraniu, da se "oo turisti zadrževali dlje časa in .samo za dan ali dva ob pre-hod« skozi Kranj. dj]^°^tlinske delavce je k temu vo-lial lstVo- da bo nova cesta uj-rfsf m,rr,o Kranja in se tako tu-mem116 bi ustav'iah toliko v sa-rizm me.stu* s te™ načinom tu-sWa m'sh'Jo nadaljevati in prve skiTu • ki bodo ™"'šle s Holand- »Evr šte,e po 45 1Judi' Hotel 2irai°?aK. bo /a te tur'ste organi-/udi krajše izlete v okolico ju političnih aktivov treh občin ika), v Kamniku, ki je bilo prejš-nalogah Zveze komunistov v pred- organov samoupravljanja ter nedvomno kot ena najbolj aktualnih nalog — skrb za človeka, skrb za njegov osebni in družbeni standard. S stališča te zadnje naloge je potrebno enkrat dokončno povedati, kaj mora ta generacija še napraviti, čemu vse se mora še odpovedati in kaj lahko prepusti poznejšim generacijam. Ko želijo komune napraviti nekoliko večji korak v dvigu življenjskega standarda občanov, naletijo navadno na nepremostljivo materialno oviro. Z novo ustavo in drugimi zakonskimi predpisi se pristojnosti in obveznosti komun neprestano večajo, razpoldžljiva sredstva pa so iz leta v leto relativno manjša, škofjeloški komuni je v letu 1962 ostalo na razpolago 40 odstotkov vseh deljivih dohodkov, 1963. leta 30 odstotkov, za leto 1964 pa se je ta odstotek znižal že na 28,5. Kljub relativno hitremu naraščanju narodnega dohodka pa se proračunska sredstva komun večajo zelo počasi. Komune dobivajo nove obveznosti; razna sofinan-siranja, prispevek za ta ali oni objekt medobčinskega ali celo republiškega pomena. Rezultati komune naj bi bili torej odvjsni od rezultatov dela — enako kot je delavec nagrajen po delovnem uspehu. Tako pravi ustava, tako naj bi tudi bilo. Dejstvo pa je, da višje teritorialne računska sredstva pa se dvigne > le za 8 odstotkov. Prav v tem je vedno večje nesorazmerje med obveznostmi ikpmune in njeno materialno osnovo. Vse to bi zahtevalo prav gotovo nov način razdeljevanja sredstev. Vloga organov samoupravljanja v prenekaterem ikolektivu ni takšna, kot bi morala biti, je bila ugotovitev udeležencev posvetovanja. Delovni kolektivi v celi vrsti primerov niso informirani, kaj so ustvarili in kako so se ta sredstva razdelila. Takšne anomalije so nastajale pri nekaterih integracijah, ko kolektiv poslovne enote na eni strani ni niti mogel zvedeti za rezultate svojega dela (šele po večkratnih intervencijah mu je to uspelo), na drugi strani pa so negirali sklepe in dogovore ob integraciji (primer nekdanjega Transturista v škofji Loki in podjetja Ljubljana-transport v Ljubljani). Na posvetovanju so obsodili občine, ker postavljajo šolstvo vedno na zadnje mesto. Čemu ne bi v komuni enkrat rešili vprašanje šolstva v celoti in opustili druge investicije? V Tržiču so odprli prvo, lepo urejeno delikatesno trgovino, ki so jo potrošniki zelo pogrešali Mladino zaposlimo v prostem času TRZIC — Porast mladinskega prcstopn.ištva tudi v Tržiču Mladina je večkrat prepuščena enote zahtevajo vedno več, zato sama sebi, pa se kaj kmalu pose lahko narodni dohodek v ko- javijo stvari, ki se ne bi smele, muni dvigne za 22 odstotkov, pro- Čeprav statistični podatki kažejo, Spet „Transturist" — f Kolektiv se je odločil za odcepitev — Niso našli skupnega jezika ŠKOFJA LOKA, 31. marca — V soboto so v tukajšnji poslovni enoti podjetja Ljubljana-transport imeli referendum. Po enem letu poslovanja v okviru podjetja Ljubljana-transport se je namreč delovni kolektiv nekdanjega Transturista odločil za odcepitev. Proti odcepitvi sta glasovala samo dva člana delovnega kolektiva, medtem ko se je eden vzdržal. Zakaj Je prišlo do te odločitve? Kolektiv škofjeloške poslovne enote je namreč zahteval samostojen obračun, razen tega pa je bilo še nekaj spornih zadev, med drugim1 tudi v statutu podjetja, o katerih se pač kolektiv ni mogel sporazumeti z vodstvom podjetja. da se je število prestopnikov, ki so bili v letu 1963 kaznovani v primerjavi z letom 1962 zmanjšalo, se je pa število kaznivih dejanj mladoletnikov povečalo. Precej so .krivi sami starši, ker vse preveč puščajo svoje ctroke pa ima krajevna skupnost na Ravnah v svoji klubski sobi televizijski sprejemnik, ki je namenjen prav tej mladini. Sprašujemo se, kaj dela mladinska organizacija na tem terenu in zakaj ne organizira boljšega razvedrila tej mladini. Kaj je temu krivo, Danes popoldne se je sicer v Škcfji Loki sestal centralni delavski svet podjetja Ljubljana-transport z namenom, da razpravlja o referendumu, vendar do zaključka redakcije zasedanje še ni bilo končano, tako da bomo več o tem še poročali. Generalni direktor podjetja Ljubljana-transport Rado Lipičar jo pravljeno, da bi škofjeloška po- V zvezi s tem smo telefonično zaprosili za mnenje predsednika občinske skupščine škofja Loka Milana Osovnlkarja, ki je drugim dejal: »Ko sem zvedel za to zadevo, nekako pred 10 dnevi, sem bil presenečen. Menim, da je osnovni razlog v tem, ker vodstvo podjetja v Ljubljani nI bilo pri- brez nadzorstva, in ker potem pri smo vprašali tudi sodnika za pre- zaslišanju svoje otpke ščitijo in krške Vladimirja Jevška. Čeprav s tem škodujejo sebi in družbi, je bilo prijavljenih malo število Nekaj pa so krivi tudi delovni ko- mladoletnikov v upravno kazenski loklivi in šole. Pojdimo v gostilno postopek, sem mnenja, da ni ta- na Ravne, kamor skoraj vsak dan ko idealno stanje. Iz dneva v dan prihaja polno mlajših mladolet- je več mlad.letnikov pri kršitvah nikov in tudi šoloobveznih otrok, najrazličnejših predpisov, zlasti ki gledajo televizijo, pri tem pa javnega reda in miru. Morda so marsikaj vidijc« in slišijo, kar ni se uslužbenci LM omejili zgolj na na TV programu. Na drugi strani opozarjanje! Nad 200 avtomobilov in prav toliko motornih koles KRANJ, 31. marca — Včeraj do- nov. Včeraj dopoldne okoli 11. ure poldne in popoldne je Kranj smo na parkirnih prostorih na obiskalo nenavadno veliko ljudi. Maistrovem trgu, na Titovem trgu Trav tako velik obisk je bil tudi in na dvorišču restavracije »Je- v nedeljo. Med številnimi gosti je len« našteli nad 200 parkiranih mecj bilo največ Avstrijcev in Italija- osebnih avtomobilov in še precej Gostje hotela »Evropa« KRANJ, 31. marca — Hotel »Evropa« v Kranju ima zadnje čase vedno več gostov, med njimi je veliko tudi tujcev. Prav od danes naprej se bo v hotelu nastanilo 40 seminaristov tovarne »Iskra« iz Kranja. Ti bodo v hotelu ostali okoli 6 tednov. Da ne bi bilo v hotelu preveč stiske s prostorom za druge prehodne goste, je hotel rešil zadevo tako, da bo nekaj seminaristov stanovalo po privatnih sobah. Hotel »Evropa« potrebuje za letošnjo turistično sezono okoli 50 privatnih postelj, vendar kot k-r>e se jih ljudje v Kranju bojijo oddajati, ker menijo, da jih bodo preveč obdavčili. S tem v zvezi naj velja pojasnilo, da za le i sobe ni nikakršnega davka, ker je ta že vračunan pri sami hiši ali stanovanju. Tu gre le za tako imenovano utesnitev posanr.vnih družin. v zvezi z odločitvijo škofjeloške poslovne cn;Jte dejal, da je referendum nezakonit in poudaril: »Interna določila, to je pogodba, ki smo jo sklenili ob integraciji, predvideva le referendum vseh ekonomskih enot in ne le samo Krvodajalstvo v Tržiču TRŽIČ — Občinski odbor RK Tržič skupaj s sindikalnim sve-slovna enota dobila status samo- tom in drugimi organizacijami je stojne ekonomske enote s samostojnim obračunom. Sicer je vzrokov še več, vendar je ta najpomembnejši. Menim, da je odločitev škofjeloške enote pravilna, zlasti še, če pomislimo, da se v ene. Menim pa, da je vsa stvar le enem letu niso mogli urediti od-v tem, da so nekje potrebna ob- nosi decentralizacije samouprav-činska podjetja in občinske meje«, ljanja.« S. škrabar začel priprave za krvodajalsko akcijo, ki bc» 15. in 16. aprila letos. Predvidevajo, da se bo temu humanemu vabilu odzvalo nad 700 ljudi, v glavnem po delovnih kolektivih. Tako pričakujejo, da bi dobili v keflektivu BPT 174 krvodajalcev, v tovarni Peko 100, v tovarni Runo 40 in prav toliko v TržiŠki tovarni kos in srpov. več mopedov irt motornih koles. Gostišča so bila prav tako nenavadno polna in si moral biti že precej vešč, da si dobil potreben prostor. V hotelu »Evropa« so nam povedali, da bi Italijanov in Avstrijcev prišlo še več,J če bi bili vsaj malo splužili prelaze. Prav čez nedeljo je zapadlo več kot 15 centimetrov novega snega. Sava proti ognju *E 2i Krani„. ec semenskega krompirja ciUknV^*~J^ ~" V okviru koopera-j^sin Pogodb je lani cerkljanska Pridelal -7 P°vr*ini 7 hektarov Pirja tan semenskega krom- Prr>i»' rjTen to*a Pa Je v kastni 30tn i Pridelala nadaljnjih ličina va,itetnpea semena. Ta k« -hila n Se.men oa ni večja kot je meniT aT1skirT1' *ato«v zadrugi sk0 n(Ak.°*a niorajo letos semen-fce h5< .,Zvodn.i° precej povečaM, fcmlJrT'. doseči bo1'*i Pridelek, krom -nj° kvalitetnejših sort boli?Ji'ria pa ho ..nedvomno izje ilJ° seme sorte Saškla, ki ga naruga 6 ton dobila iz uvoza. Kakšen naj bi bil sklad 2* telesno kulturo? SKOFJA LOKA - V letošnjem &ini ,ameravajo v Škofjeloški ob-kuhurrl1*-™'111 sklad za telesno kultii?" ko na> bi bil telesni vol n za8otovljen nadaljnji raz- atJrJ'n/ ^etnokulturna deTav-tka cilaj bv bila odvima od občin- >Pevke ^"n«?' d0bivali nai bi Pri" £o^\darita' Podali dohodk- S »nA Ttav in Iota- in Obresti ko le -in Posojil. Vendar lah-•orm!, OVlrTlo; da h° »klad samo ker bo odvisen od ob-,^ke skupščine, športnih stav in iista«^ •to mishni, da moramo Wanoviti sklad, ki bo zagotavljal »tev-. minmnM" potrebnih sred- Prebivalci Križne gore letos že tretje leto (beri: zimo, zakaj večinoma so kmetje) s prostovoljnim delom grade okoli 3 km dolgo cesto iz Moškrina, ki jim bo močno približala, pa tudi skrajšala pot do škofje Loke. Cesta bo široka 4m; doslej so dobili že 1 milijon 280.000, za letošnje leto .pa še 2 milijona KRANJ — Na osm ;7 ^gjtfjh komun • iz n^ših komun • iz naših komun & iz naših komun Dogovor o enakomernejšem dovozu rude JESENICE — Zaradi izrednega pomanjkanja voz za prevoz/ rude za Železarno, so se lani v Sisku sestali glavni direktor skupnosti jugoslovanskih železnic in glavni direktorji vseh železarn. Po teh razgovorih se je prevoz rude uredil z maršVutnimi vlaki. Formirali so 5 garnitur po 32 vagonov, ki so krožili od Ljubije do Jesenic ter nazaj. Za vsako začeto uro zamude ie bilo treba za garnituro plačati po 24.000 din. To je vse podpisnike pogodbe ves čas prevažanja v lanski jeseni sililo k strogemu redu. Mirca grozi Murovi JESENICE — Mirca nad Muro-vo na Jesenicah je postala nevarna za naselje Mure^ve, kajti iz nezaščitenega pobočja se vse pogosteje trgajo skale, ki ogrožajo naselje, pa tudi stanovalce. Izdali so že odločbo o prepovedi sekanja drevja. S pobočja Mirce se je v četrtek zopet utrgala skoraj 100 kg težka skala, ki je priletela pred Smolejcvo mizarsko delavnico na kraj, kjer je nekaj sekund prej stal pomcVmik. V petek se je utrgalo iz pobočja Mirce več manjših in dve večji skali. Ena je priletela med dve hiši in se zaustavila na vrtu, medtem ko Ob Satu Dolinki • Trgovsko podjetje Zarja na Jesenicah je odprlo danes nov trgovski lokal v novodograjenem paviljonu nasproti železniške postaje. Zarja prodaja pohištvo, radijske in televizijske sprejemnike, gramofone, gramofonske plošče, električne aparate ' za gospodinjstvo, preproge ,razne kristalne predmete, keramiko in še vrsto drugih artiklov za široko potrošnje1. Nova trgovina jc nadomestilo za dosedanje trgovske prostore Kasta, ki jih je moralo trgovska podjetje izprazniti za potrebe železarne. • Na Blejski Dobravi imajo zelo delovno društvo ljudske tehnike, v okvjru katerega deluje rudi foto sekcija, ki je organizirala v mesecu marcu fotoamaterski tečaj. Tečaj je obsegal 70 ur, od tega 25 ur teoretičnega pou- ' ka, 45 pa praktičnega. Tečajniki so delali razglednice, ki jih bo podjetje »Cokla« porabilo za prvomajske čestitke. - < • Na Jesenicah bodo združi li terenske organizacije Rdečega križa. Na občnem zboru bodo potrdili ime nove organizacije, ki naj bi se imenovala krajevna organizacija RK Sava in sprejeli program dela. 9 Hortikultumo društvo na Jesenicah ima že uspehe. Izvedlo je štiri predavanja in ustanovilo sadjarsko sekcijo. Sadjarska sekcija je pritegnila starejše strokovnjake, ki dajejo nasvete pri škropljenju, obrezovanju in nadaljnjem gojenju sadnega drevja. Društvo pripravlja tudi bilten, ki bo služil kot pripomoček in svetovalec v sadjarski in ostali hortikul-turni dejavnosti. se je druga zaustavila že nekoliko nad hišami. Videti je, da je teren Mirce tako zrahljan, da stanovalci naselja niso več varni pred stalnim rušenjem skal in kamenja. Prebivalci Murove upajo, da b^do Mirco zavarovali, ker preti v nasprotnem slučaju možnost nadaljnjega rušenja. Bojijo se, da se ne bi ponovila katastrofa, kakršna je bila pred 30 leti, ko je na istem mestu večja skala porušila dve stanovanjski hiši. Nov moderen obrat v Toplicah BLED — Pred kratkim- so v hotelu Toplice odprli novo moderno kuhinjo. Stara je zelo otež-kočala delo in hitrj pripravo jedu Kurilne naprave so ogrevali še s premogom, sanitarne razmere pa so bile zelo slabe. Nova kuhinja ima moderne kurilne naprave na elektriko in plin, razen tega pa so na sodoben način urejene hladilne naprave ter vodi za zračenje. Zmogljivost novega obrata v hotelu Toplice je do tisoč obrokov, medtem k.1 so sedaj potrebe le za največ 500 abonentov. Oprema in instalacija nove ku-hVije bodo predvidoma stale blizu 30 milijonov dinarjev. Podjetje je zgradilo moderen obrat največ z lastnimi sredstvi. Dokončna ureditev Staničevega doma JAVORNIK — Pred kratkim je imelo PD Javornik svoj redni letni občni zbor. Po poročilih upravnega odbora se jc razvila zelo živahna razprava, ki se ji je pridružil tudi načelnik cfospodar-ske komisije in član-GOPZ Slovenije Mirko Fetih. Največ govora je bilo o Stani-čevem domu, ki ga društvo gradi pod Triglavom v višini 2332 metrov. Preurejen dom je bil odnrt avgusta lani. vendar bi za dokončno uredritev potrebovali še okoli 4 milijone dinarjev. Staničev dom je lep in prostoren. Zgraien je bil poceni, če računamo, da je bilo treba ves gradbeni material in drugo znositi do doma. Vse to so naredili -člani PD s prostovoljnim delom. — R. Strojniški tečaj v gasilskem domu Železarne Jesenice JESENICE — Februarja in marca letos je občinska gasilska zveza Jesenice organizirala strojniški tečaj za strojnike gasilskih briz-galn pri gasilskih društvih jeseniške občine. Tečaj je bil v gasilskem domu železarne. Zanimanje tečajnikov in razmere v društvih so pokazale, da je bil tečaj potreben in koristen. Da dobava rude letos,ne bi upadala, je bil v Banjaluki sklican sestanek za ponoven dogovor. Ugotovili so, da je treba z lanskim načinom prevozov pričeti že s 1. aprilom. Predstavnik skupnosti jugoslovanskih železnic je povedal, da bo letos, ker zima ni bila tako dolga in huda kot prejšnja, malo lažje z vagoni. Težave pa bodo zaradi generalnega popravljanja proge Bosanski Novi — Sunj in delne elektrifikacije proge Ljubljana — Jesenice. Dnevno bo na teh odsekih do 6 ur zapore, kar bo otežkočalo promet. Prevoz naloženih garnitur bo posloval po pravilniku za prevoz maršrut-nih vlakov, v katerega obračun bo predvidoma vključena tudi Železarna Jesenice. Sodelovanje med železarnami in železnico je postalo nujen način dela. Samo usklajevanje nakladalnih, prevoznih in razkladalnih kapacitet vodi namreč do izboljšanja prevozov. Danes poskusna oddaja Jesenice JESENICE — Komisiji za ustanovitev radijske p-staje na Jesenicah, ki obstoja pri Elektrotehničnem društvu na Jesenicah, je po intenzivnih pripravah in ob vsestranskem razumevanju uspelo v rekordnem času nabaviti in montirati lokalno' radijsko postajo. Oddajnik je montiran na srednji stolpnici na Plavžu. Današnja poizkusna oddaja bo pričela točno ob 11. uri na srednjem valu 1410 kHz in bo trajala do 12. ure. Oddajo, ki so jd organizatorji skrbno pripravili, bo mogoče slišati na razdalji približno 30 km. Preteklo sobo so v hotelu Toplice na Bledu odprli novo kuhinjo. — 30 milijonov dinarjev, pomeni pa veliko pridobitev za ta turistični Načrt gradnje v Radovljici Srečen polet RAZPISU »Vazduhoplovnega saveza Jugoslavije« se jc v minulem šolskem letu odzvala tudi učenka gJspodinjske šole gostinskega centra Bled, 16-letna Marjeta Zen iz Bohinja in napisala spis »Svet v vesolju«. Med 9 tisoč učenci in .učenkami osemdesetih srednjih in strokovnih šol Jugoslavije je bila izžrebana za letalski izlet iz Beograda v Dubrovnik. RADOVLJICA — V avli občinske skupščine v Radovljici imajo razstavljene načrte o -perspektivni gradnji stanovanj v Lescah in v Radovljici ter načrt nove osnovne šole. O lokaciji teh gradenj in razvoja mesta Radovljice je precej govora in tudi kritik. V glavnem gre za prostor med gorenjsko cesto Radovljica—Lesce in kopališčem z gozdičkom v ozadju. Tam je predvideno tudi rušenje treh štirih dobro ohranjenih hišic (vil), da bi dobili prJstor za izvedbo načrta. Slišijo pa se pripombe, češ da urbanisti premalo upoštevajo potrebo po zelenju, da bodo obdali k.ipališče s stanovanjskimi bloki, da se je treba izogibati podiranju in podobno. « Razstava klasičnega slikarja Franca Kavčiča na Jesenicah je privabila mnogo gledalcev V knjigo pripomb so občani zapisa^ že precej pomislekov o različnih načrtih razširjanja mesta Radovljice. Poslanec Matej Bor je napisal tole: Poudarjam, da zgoraj kritizirani del zazidalnega načrta Radovljice pomeni tako hudo nasilje nad osnovnimi urbanističnimi principi, da bo treba, v kolikor te pripombe ne bi bile upoštevane, začeti javno polemiko zoper kriterije odgovornih avtorjev in predlagateljev«. K. M. Cjlas BRRLCeU Vljudnost na cesti V nedeljo popoldne sem se odpeljal v Kranjsko goro. Med Mojstrano in Martuljikom pa se mi je pokvaril motor Avtomobilisti so ustavljali in mi hoteli pomagati. Prišel je tudi avtomobil »Pomoč — Informacije«. Ustavil je. Službujoči je vljudno vprašal, če sme pogledati, kaj je narobe. Bili smo presenečeni. Takoj je ugotovil napako v prekinjevalcu. Ko je za-maščene platine očistil, je dejal, da so že izrabljene. Hotel sem plačati, pa me je službujoči prosil za legitimacijo AMZ s, kuponi za 46kralno tehnično pomoč na cesti in 2-kratmo pravno pomoč. Malo sem pogledal in se spomnil, da sem prejel nekaj takega ob nlačanju letne članarine. Odrezal je kupon in vrnil legitimacijo z vizitko Avtomoto zveze Slovenije z napisom: »Srečno vožnjo vam želi »Pomoč — Informacije«, vljudno pozdravil, slopil v svoj avto in se odpeljal. Pokle Ulaga PILH1I HI JIH GieDAmo General Ameriški film Igra: Buster Keaton BRŽ KO je film dobil zasluženo mesto na lestvici kulturnih potreb človeštva, je oživljanje že pozabljenih filmskih likov postalo moderno. Po drugi vojni se je pojavilo r> umetnosti podobno občutje kot v letih po prvi vojni. Zato jc čas potreboval podobnih odzivov. Filmska komedija, najznačilnejša in najmočnejša zvrst v, letih pred izumom zvočnega filma, je postala pribežališče Evrope tudi po drugi vojni. ?.e odkritemu in priznanemu C ha plinu, so sledila prizfianja l.lojda, Keatona, Langdona. Iz komercialnih razlogov so sicer nemim filmom dodali najnujnejšo zvočno opremo in stik z gledalci je bil topel vzpostavljen. Pred časom smo t 'deli ne toliko pomembnega Lloy-da, s celovečernim filmom B. Kea-tJ/li pa smo dobili za Navigator-megov najuspešnejši film. V dvajsetih letih so ljudje že zaslutili prednosti, pa tudi zlo mehanizacije. Vizija človekove odtujitve je prisotna najprej v umetnosti. F.catonov Navigator zelo inteligentno obravnava osamljenost človeka, kattreg* osebni problem pre- rašča v problem odtujitve nasploh. Ko se Keaton sam bori z veliko ladjo, počasi ustvarja do stroja nek odnos in gradi nove norme za razumevanje novega časa.' Ladja v Navigatorju jc vlak v Generalu. Da bi rešil svoj problem, mora Keaton najprej premagati vlak — stroj. Ponavljanje teme ponekod zlorabi idejo, ali pa sili v nove domislekc. Prizor s topom nam pokaže Keatona ustvarjalca, z edinstveno kreativno sposobnostjo. Ne da bi sc zavedal poslanstva filma v umetnosti, igralec intuitivno izrabi vse možnosti filmske govorice v okviru tedanjih oblikovnih posebnosti. jTak kot je v Generalu, nam bo Keaton vedno drag in toliko pomemben, kolikor je potreben za razumevanje filmske -umetnosti svojega časa. Zbor volivcev v Podnartu PODNART — Na zbJru volivcev v Podnartu so razpravljali o predlogu statuta občine Radovljica in statutu krajevne skupnosti Pod-nart. Volivci so potrdili statut krajevne skupnosti Podnart. Začasni svet krajevne skupnosti je v Podnartu delal že od preteklega leta. Volivci so izvolili nov svet krajevne skupnosti. Novoizvoljeni svet krajevne skupnosti je že imel prvo sejo danes, na kateri so izvolili predsednika, tajnika, blagajnika in imenovali komisije. C. R. Zadoščenje še ni kruh V TEMNI SOBI z zgodovinskimi slikami in starim pohištvom v Lescah smo se pogovarjali z dvaindevetdesetlet-nim dr. Matevžem Potočnikom. On je bil kot profesor dolga leta v Novem mestu, v Ljuh-ljani, v Kranju, v Mariboru in v Idriji. # Vaš najlepši spomin, doživetje? »Ko sem zbral veliko pomoč za obnovo moje rojstne vasi — Koroške Bele, ki so jo Italijani 1917 popolnoma požgali.« # Vaš konjiček izven poklica? »Teh je bilo mnogo. Rad sem hodil po hribih, pomagal' sem revnejšim dijakom, ki jih je bilo takrat veliko, delal sem na polju in podobno. V Novem mestu sem večkrat hodil orat. Poseben užitek sem imel pri tem opravilu.« # še hodite kaj v naravo, v družbo? »Ne. Sluh me zapušča. Ne grem nikamor. Delam pa še, če le morem, še lani sem. pri enaindevetdesetih letih kar sam pokosil svoj travnik — dva hektarja. Letos pa bi rad šel v Maribor, štirinajstega maja bodo tam proslavljali stoletnico učiteljišča. Sem najstarejši mentor. Upam, da me bodo prišli iskat. Rad bi bil zraven in še enkrat videl Maribor.« Potem je kafal razne spomine, priznania in tudi skrbno urejeno knjigo,, ki so mu jo dali v spomin njegovi nekdanji dijaki. Danes so to že stari možje na raznih delovnih mestih. Med drugimi je Radovan Gobec, dr. Miha Potočnik in mnogi, mnogi drugi. Pripovedoval je še, kako je sodeloval včasih v raznih strokovnih revijah in podobno. »Veliko sem delal nekoč,« je dejal, »toda danes rni je skoraj žal. Ne upoštevajo tega. S hčerko, vdovo, ki nima nobenega dohodka, morava živeti z mojo pokojnino 27.400 dinarjev. Sami vidite, v kakšnih .razmerah sem. Pred tridesetimi leti, ko sem se upokojil, sem imel zadnjič novo obleko. Vendar mi je v veliko moralno zadoščenje, da sem svojčas veliko delal in pomenil.« Zadoščenje pa še ni kruh, sem pomislil, se poslovil in mu zaželel še mnogo zdravja in prijeten obisk v Mariboru. K. Makuc Njena ureditev je veljala blizu objekt JKa kratkem valu O RIBNO — Člani dramske sekcije Svobode Rud If Jeretič so imeli v soboto pre-miero komedije Ferda Kozaka Profesor Klepec. Uprizoritev 9CI ponovili še v nedeljo, 29. marca, na domačem odru. Z delom bodo gostovali tudi v sosednih krajih. Domače občinstvo jih je sprejelo z zadovoljstvom. # BLED — Turistično društvo je dalo natisniti propagandni prospekt Bleda. Izšel bo v tisoč izvodih. V tisk pa so dali tudi Blejske turistične informacije, ki jih izdajajo vsako leto v petih jezikih. Pričakujejo, da bodo informacije na razpolago že do 1. maja. Nad 300 članov planinskega društva Dovje-Mojstrana MOJSTRANA — Alpinizem sega v Mdjstrani že 140 let nazaj, organizirano planinstvo pa 70 let nazaj. Vaščani so včlanjeni v Planinskem društvu Dovje-Mojstrar na, ki šteje 380 članov, od katerih je kar 43 odstotkov mfiidin-cev. Društvo je v preteklem letu delovalo1 zelo uspešno. V društvu so 4 sekcije. Imajo tudi knjižnico, ki izravnava brezno v kulturnem izobraževanju. Najbolj aktiven je alpinistični odsek, ki je v preteklem letu opravil približno 200 letnih in zimskih vzponov. Največji uspeh pa je deftivela 4-članska odprava v Centralne Alpe. Vsi Člani alpinističnega odseka so tudi člani gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije. M. L Zdravstveno predavanje s kulturnim programom JESENICE — Terenski odbor Rdečega križa Ukova na Jesenicah je organiziral predavanje, na katerem je govoril dr. Kenda o zdravstveni vzgoji šoloobveznega otroka. Predavanje so dopolnili s kulturnim programom. Nastopili so recitatorji, harmonikarji in pevci ob spremljavi citer, komorni zbor jeseniške Svobode in oktet jeseniške gimnazije. Oktet se je predstavil prvič. Pripravlja pa samostojen koncertni program, s katerim bo nastopal tudi izven Jesenic. — U. Novo letalo na progi Brniki—Beograd BRNIKI — Na letališču Ljubljana so nam povedali, da se na redni letalski progi Brniki — Beograd skoraj nikoli ne pelje toliko potnikov, da bi bil 28-sedežni Dou-glas zaseden. Običajno prevaža po deset do petnajst potnikov hkrati, vendar jih pride iz Beograda ponavadi več kot pa se jih zjutraj odpelje. Pravijo, da so za zdaj potniki v- glavnem poslovni ljudje. — Kljub temu pa bo i* danes z brniškega letališča pole* telo v Beograd večje letalo, ki bo poslej redno vozilo na tej progi. Gre za 50-sedežno letalo jat# znamke Convalr Metropolitan, ki je tudi precej hitrejše in bo za pot do Beograda potrebovalo ta poldrugo uro. j* prodam Prodam dva prašiča, 120 kg tež-ka. Trboje 38, Kranj 1364 «1, xTam "nrekove plohe In de-s*e. Naslov v oglasnem oddelku rrodam vrata za kmečko peč. Šenčur 137 1366 Predam 2 m» javorjeve hlodovine Suha 35, Kranj 1367 Prodam samsko spalnico in po-snhi~ne dele pohištva. Trček. Kidričeva 11, Kranj 1368 Prodam 6 tednov stare prašičke. Cerklje 103 1369 Prodam 1000 komadov bobrovm. riJ°je 70 1370 Prodam motorno kolo NSU **nma 150 ccm. Srednje Bitnje 13, ^aoiiica 1371 Prodam dobro ohranjen štedll-««. meslngast 8 tremi ploščami. H£>st.ie 18, Kranj 1372 Prodam rabljeno ostrešje. 01-sevek 14, Preddvor 1373 Wr.?d.ani č,sto seme črne detel ie. apodr,,i Brniki 65, Cerklje 1374 »I?™d .m vola, 350 kg težkega, ^omenj 42, Bohinjska Bistrica 1375 Prodam Fiat 600 v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 1376 Prodam kravo, ki bo konec aprila teletila in ovco. Poizve se Mož-janca 6, Preddvor ' 1383 Prodam nekaj belega krompirja oncide. Jakob Gašperlin, Luže 29. Šenčur 1384 Prodam krompir holander. Frančiška Bajžclj, Spodnje Duplje 53 1385 Poceni prodam 3000 komadov rabljene strešne opeke. Ivan Ko-sirnik, Vlahovče 9, Cerklje 1386 Prodam kravo in telico brejo po 6 mesecev. Velesovo 4, Cerklje 1387 Po zelo ugodni ceni prodam moped Tomos T-12 s prevoženimi 1200 km. Nikolaj Arh, Medvode 1 1388 Prodam 200 kg dobrega sena. Alojz Košir, Kranjska gora 46 1389 Kupim vratca za kmečko peč In gumi kolo za samokolnico. Zapo-ge 12, Vodice 1319 Kupim tri lesene stebre za kozolec. Naslov v oglasnem oddelku 1377 Kupim oslpalnik in okopainik. Franc Bcrnart, Brezje 8 1378 Kupim kmečki mlin. Naslov v oglasnem oddelku 1379 Kupim smrekove plohe. Tine Jarc, Mizarstvo, Smledniška 62, Kranj 1380 Kupim lahek gumi voz. Prosim, da sporočite ceno. Anton Dolinar, Zgornja Senica 15, Medvode 1390 ostalo kupim Kupim hišo, tudi starejšo, z nekaj zemlje v okolici škofje Loke, Kranja, Kokrlce ali Nakla. Ponudbe pošljite pod 1 ha zemlie 1318 Komisija za sprejem in odpoved delovnega razmerja pri Kmetijski zadrugi Cerklje raz-Plsuje delovno mesto administratorke Po?oj: dokončana administrativna šola ali nekaj let Prakse na tem delovnem mc-stu- Višina osebnih dohodkov Je d°loČena s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Kandidati naj pošljejo pis-"fcne ponudbe na KZ Cerklje. Tekstilna tovarna SUKNO ZAPUžE pri Begunjah sprejme takoj 1. uslužbenko na delovno mesto likvidatorja in korespon-denta 2. delavca na delovno disponenta preje (skladiščnik) mesto Interesenti naj vložijo prošnje na splošno kadrovski sektor. Obvezen je predhoden preizkus znanja. Iščem upokojenca za kmečka dela. Hrana in stanovanje zagotovljena. Naslov v oglasnem oddelku / 1381 Službo dobi snažilka za delo v večernih urah. Prodaialna. Planika II, Kranj, Prešernova 3 1382 27. marca dopoldan sem izgubila črno žensko usnjeno rokavico od trgovskega podjetja »Zarja« — Galanterija do samopostrežbe nasproti Ljudske milice. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Marija čermel, Industrijska 8, Jesenice 1391 Vzamem solidno dekle za sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku 1259 Priprave na turistično sezono Koledar turističnih prireditev na Bledu BLED — Na Bledu so že sestavili spored letošnjih prireditev. Koledar obsega nastope domačih ansamblov narodne glasbe in jugoslovanskih plesov, drtižabne in glasbene zabavne večere, nastope resne glasbe ter gledališke predstave. Poseben del v programu pa so različne športne prireditve, naj-več veslaške. Izvajalci blejskih prireditev so poslovanskih narodov bodo posrc-že znani in priznani ansambli iz dovdi š'^vilni zbori, med njimi raznih krajev Jugoslavije, med nji- Kolo iz Beograda. Lado iz Zagrenil pa jc tudi nekaj tujih. Narod- bi, akademska slr;ininn France no glasbo s plesi ter pesmimi ju- Marnlt in Tine RolftttC iz T.iub- linn", Svoboda z Jesenic, folklorna skupina z Bleda in drugi. Go-fttovtl bo tudi folklorni ansambel iz Subotice in folklorni zbor Lu-•>;šk'h Srbov; z madžarskimi plesi in pesmimi bo prvikrat gostoval na Bledu folklorni zbor .Toszcf Atila, V KRANJU dalje državni folklorni ansambel Solata 300 din. radič 300 do 400 iz Tunisa, moravski folklorni din, špinača 200 do 250 din, če- *bo- Breclave iz Češkoslovaške ter bula 60 do 70 din, krompir 25 ic nacionalni balet s Ccvlona. Na-35 din, jabolka 80 do 130 din, rodni ansambli iz različnih dežel suhe' slive 240 do 250 din, koreni- hr>do popestrili blejski program ZAHVALA Ob smrti mojega dragega moža Jurija Lavtarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mi pomagali v bolezni mojega moža. Posebna zahvala dr. Hriberniku za njegov trud, družini Kocjančič, tovarišici Mravljetovi, Pavličevim, Žnidaršičevim, organizaciji ZB in SZDL, pevcem ter vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji pjri. Vsem še enkrat iskrena hvala W Žalujoča Sena OBLETNICA Danes 1. aprila je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil FRANC GORJANC, tkalski mojster Vrzeli, ki jc nastala z njegovo smrtjo ne more nihče nadoemstiti, zato ostal nepozaben. žena Anica z mamo, otroci In ostalo sorodstvo Kranj, 27. marca 1964 ček 60 do 70 din, redkvica 50 do 60 din, pesa rdeča 60 do 70 din, skuta 180 do 200 din, surovo masi- 900 do 1000 din, med 700 din, fižol 200 do 220 din, zelje v rdavah 70 do 80 din, zelje kislo 80 din, repa kisla 60 din, orehova jedrca 1100 do 1200 din za kg; proso 70 do 80 din, koruza 55 do 60 din, pšenica 70 dc 75 din, koruzna moka 65 do 70 din, aidova moka 160 do 170 din, kaša 120 do 130 din. Poleg omenjenih, se bodo tudi letos predstavili na Bledu znani in priljubljeni izvajalci vokalno-lnsfrumcnta!ncqa zbora Dalmacija Iz-Zagreba in Mario Nardelli. Umetniške glasbe je v programu razmeroma malo. Med izvajalci tovrstne glasbe bo Koroški akademski oktet 1er ljubljanski sindikalni simfonični orkester. Sredi avgusta pa bo koncert pianista Georgea Kollerja iz Hcidel- rS tlska Cp »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči u!l"n Prt NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni SSI ' urednlStvo *» "Prava 21 90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno *>Ot' i?e8e6no 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, soda m dln# MaM ORlail xa naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese-• Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za notranje zadeve »V smislu navodil o najdenih predmetih (Uradni list FLRJ, št. 93/49) oddelek za notranje zadeve pri Skupščini občine Kranj objavlja naslednji RAZGLAS Pri oddelku za notranje zadeve so v hrambi naslednji spodaj najdeni predmeti: 1. 1 par nizkih moških čevljev-— novi, znamke Borovo, črni, 2. rjava usnjena kapa in očala, 3. črna aktovka iz polivinila, na zadrgo, v njej pa so rjave usnjene rokavice, hlače in kapa iz polivinila, 4. črna usnjena ženska denarnica s 1900 din gotovine, 5. ženska ročna ura, »Aross-,Delux«, z usnjenim pasom, v ne-i/pravnem stanju, » 6. ženska denarnica iz rdečega usnja z 2041 din gotovine, 7. ženska ročna torbica iz belega polivinila, nova, 8. ovratni volneni šal, zelene barve, 9. ženska naglavna ruta — svilena z modro črnimi rožami, slaba in 10. moška ročna ura znamke »Tangcr« št. 295763 brez pasu. Lastniki zgoraj navedenih predmetov naj se zglase v roku enega leta pri tuk. oddelku za notranje zadeve z izkazom o lastništvu. Po preteku enega leta bodo predmeti-prodani na javni dražbi.« Kranj, dne 24/3-1964 OBJAVA Avto moto društvo Jesenice bo prodalo na javni dražbi osebni avtomobil znamke ZASTAVA 600. Izklicno ceno, ki jo bo določila strokovna komisija in dan dražbe dobite vsako popoldne v pisarni Avto-moto društva Jesenice. AMD Jesenice iešpreni 120 do 130 din, oves 30 berga. do 35 din, orehi celi 120 do 130 Večje prireditve ali tradicional-dfn za liter; motovileč in regrat ne rtfvtje bodo na sporedu kot 60 d70 din za merico; jaica 32 vsako leto. Med njimi naj omenim do 33 din, kokoši 800 do 1000 din, ncfi Jugoslovanski Jazz festival, ki piščanci 800 do 1000 din za komad. bo trat al od 4. do vključno 6. juni ia. V juliiu ho na sporedu vsakoletni mednarodni plesni turnir standardnih ter latinsVoameriških Plesov. Trajal bo dva večera. Zanimiva vsakoletna prireditev »Bled, o ti moj Bled« bo letos 7. avgusta. Družabno-zabavnih prireditev, ki se ponavljajo iz leta v leto pa bo še več. # TE ONI ,e (fiiu pri nas poi u tujcev. V soboto, v nedeljo in v ponedeljek so bile vse ceste ft'totnj A■■-tomobilov s črnimi tablami. P%a Iva si še 2 Marijana privoščila izlet. Ne na Bled, ampak v Selsko dolino. Na Češnjici sva se ustavila pred poslopjem kmetijske zadruge, kjer >e trgovina in obrat družbene prehrane. Mnogi zaljubljenci si prav tu napovedujejo zmenke. Pred hišo pa je polno umazanije — kravjih hlebcev. Povedali so, da ženejo ted na t< letnico veliko živine; zlasti ob sredah. Ker pa jim rep ne pride do tal, ne morejo tudi pomesti, drugim pa se ne ljubi. # BRAL sem v časniku, kako se < TržiČ pripravlja na turizem. Z gornje ljubeljske strani sem začel opazovati priprave. Pravijo, da je kovačeva kobila vedno bosa, tam "ii je znana Kovačeva hiša, na Koroški 17, skrajno zanemarjena. Omet odpada, okna so razsuta in vse je zelo razdejano. Le kakšen vtis bodo dobili tujci, ko bodo prihajali s tiste strani v Tržič, sem si mislil, in odšel raje domov v rKanj. # V KRANJU pa me je Marja^ na poslala po kruh, češ da se same potepam. Skoraj sem si vse bodice polomil pred prodajalno kruha zra-1 ven Parka. Samo kamenje je tam okrog in dame s tankimi petami so sc hudo kregale. Postale so dobre volje šele, ko sem telebnil na tla, da mi je kruh odletel daleč stran.^ Druv} so rekli, da bi ob M>| novi prodajalni lahko uredili tudi dohod! Drugič bom šel po kruh drugam. Lepo vas pozdravlja Vaš BODIČAR PRODAMO karambol i ran i osebni avtomobil znamke Fiat 1100 7. vgrajenim radio aparatom, leto izdelave 1959, začetna cena din 480.000.—. Ogled vozila vsak dan ess je za najmanjšo napako pa tudi po nedolžnem pre-' -oal črnce. Tn čeravno so grozili, da bodo zažgali Hartncssov bun-'lov in ubili gospodarja, je bil še vedno živ in zdrav. Mnogi, na-•Ijenci so do smrti pretepli služabnike, čeprav so kolonijalni zakoni predpisovali, da jih »ne Smejo preveč pretepati«, ne do krvi. V primerjavi s temi naseljenci jc bil Spillane angel. S služabniki ie ravnal kakor dober gospodar s konji. Priganjal jih je k delu in jih ožemal do zadnje kapljice znoja, vendar jih nt pretepal. Geturi jc opazil, da se je plantažnikov žep močno/ povesil in da vleče suknjič na eno stran. »Samokres,« se je spomnil. »To si ti?« je dejal gospodar z utrujenim glasom. »Kaj govorijo v vasi?« »Vse je v redu, bvana.« »Sinoči so odgnali živino pri našem sosedu Rightu ...« Geturi je mračno opazoval plantažnika. Njegov bledi, shujšani obraz je izdajal vznemirjenje. Svetlo-zelcne oči so bie zaskrbljene. Velike pege na licih so pobledele, postale svetlejše ... Zvečer je Geturi odšel v dninarsko naselje. Okrogle kolibe, pokrite s slamo, so stale daleč druga od druge, vsaka na svojem oralu, ki ga je Spillane določil za delavca in njegovo družino. Pred kolibo je poštama ženska uspavala otroka in mu nežno dihala v uho. Iz kolibe je bilo slišati pesem. Geturi je vstopil. V mračni kolibi je ostro vonjalo po popru, dimu in množici človeških teles. Sredi kolibe je poleg ognjišča sedel namrščeni Kamvamba. Okrog njega so posedli delavci s plantaže. Prepevali so pesem na cerkveni napev »Naprej, krščanski borci«. Geturi je obstal in prisluhnil. Ko so prišli Evropejci, so govorili zelo premeteno da nas bodo naučili modrosti. Toda prišli so, da bi nas prevarali, da bi nas prevarali. ' --v^.n ,^ ,-,|,u/.iicU aiu«auuiitci ni t>c puninu. mc • ° •SpIoSnem rnnenju je bil Spillane dober gospodar — v pri- z drugimi. Le redkokdaj je pretepal delavce. Geturi se je To je bila himna, ki jo je danes prinesel sel. Bog NTgaj bo poslal meč s planine Kenije. Tn tistim, ki tlačijo judstvo, pripravlja maščevanje. Prekleli nai bodo tisti, ki nas bodo izdali! In denar, ki ga dobivajo naj bo' njihovo prekletstvo! Njihovo prekletstvo! Pesem ie bila končana in Geturi je prisedel k ognjišču. Želel je hjti v družbi plantažnikovih delavcev in hotel se je^ z njimi pogovoriti o življenju. Nekoč jc tudi Geturi t gospodarjem podpisal triletno pogodbo. Tudi on je dobil oral zemlje in se zavezal, da bo na Spillaneovih poljih delal dvesto dni, gospodar pa je obljubil, da mu bo plačal dvanajst šilingov »za vsakih 25 dni dela«. Pogodba ic vsebovala pristavek, v katerem je pisalo, da morajo delati tudi vsi družinski člani, čeprav Geturi nI imel družine. Vendar je moral zapustiti dodeljeno zemljišče in ga prepustiti Kamvambi. Takole se je zgodilo. Nekoč je upravnik Maclcod zahteval, naj Kamvamba odide s plantaže: »S teboj ne živi več družina, temveč vsa vas. Kmalu bo tvojih otrok toliko, da ne bo mogoče hoditi po plantaži.« Kamvamba ni mogel oditi, ker v rezervatu ni imel zemlje. Ko je Geturi zvedel za njegov* težave, jc odšel naravnost h gospodarju in mu predložil, da bi svojo parcelo prepustil Kamvambovemu očetu z vnuki. Tako bo na parceli mani ljudi — »Kamvamba je dober delavec, bvana,« je rekel Geturi. Otroci bodo lačni. Jaz pa lahko opravljam tudi druge posle.« Spillane je soglašal. »Vendar povej starcu,« je dejal Gcluriju, »da prepovedujem, in to jc tudi v nasprotju z zakonom, da bi otroci pod desetimi leti starosti delali brez odraslih. Samo z odraslimi. Sicer pa dobro poznaš predpise...« Potem je Geturi delal kot konjar in v vrvarni. Še zdaj ima na prstih in dlaneh trde roževinaste žulje, sledove ostrih sizalovih vlaken. Kamvamba je bil molčečen človek. Vzdevek »Ratrgano uho« je dobil še v mladih letih, ko mu je leopard odtrgal ušesno školjko. Geturi je pogledal tovariše, ki so sedeli krog njega. Umolknili so: Geturi vselj pametno govori. SREDA, I. Aprila 1** Sport • šport • šport • šport H šport & šport • šport • šp^rt $ šport • šport • šport • šport # šport • šport • šport • šport • šport • špo Nastopi pred durmi V NEDELJO se bodo pognali v boj za točke tudi rokometa.ši. Pričelo se bo namreč tekmovanje v republiški in občinski konkurenci. Zato smo obiskali dva gorenjska ligaša — Kranj in Tržič. Največji problem za oba je sedaj Igrišče, takoj nato pa slaba uvrstitev moških ekip. V zvezi s tem smo si pripravili tri razgovore, in sicer s predsednikom rokometnega kluba Kranj EVSTAHIJEM DERMOTO, z igralko ANKO ANKELE in s članom upravnega odbora rokometnega kluba Tržič LEONOM HLADNIKOM. wnR Najprej razgovor s tovarišem čas do začetka prvenstva resneje Dermoto. # Vprašanje: »Kaj ste v letošnjem letu storili glede izgradnje asfaltiranega igrišča?« 0 Odgovor: >Upravni odbor na novo formiranega društva Kranj je menil, da po večletnih obljubah rokometni klub resnično potrebuje opravičilo za to zahtevo so upoštevali dosedanje uspehe kluba. Menili so, da bi predvsem od občinske skupščine lahko dobili izkoristili. — Moja želja je, da bi Miha Poljka kot organizator in idejni vodja Mladosti spet pristopil k delu in nam pripomogel k novim uspehom.« # Vprašanje: »Al{ se bo moštvo obdržalo v ligi?« O Odgovor: »Menim, da bomo ■.■lun. riuu 1M!"W11' v-'^T osvojili 6. ali 7. mesto, kar po-asfaltwano igrišče. Kot . , . . ,. . v meni obstanek v ligi.« Na vrsti je republiška repre-zentantka Anka Ankcle. # Vprašanje :»Kako ste se pri-sredstva za gradnjo. — Končno pravi fale na sezono?« je moledovanje dalo pozitivne rc- c Odgovor: »Z vadbo smo pri- zultate. Pred kratkim je bila pet- čeIe prcd semestralnimi počitni- članska komisija pri. predsedniku camj. Na treningu je bilo vedno občinske skupščine, ki je v ta okrog deset igralk, vendar pa so namen obljubil 3 milijone dinar- bile to večinoma nove in mlade jev. Cestno podjetje v Kranju pa je obljubilo, da bo v prvih spomladanskih dneh oziroma brž ko bo vreme dopuščalo, položilo asfaltno prevleko. Sef oddelka za asfaltiranje in vzdrževanje cestnih površin je dejal, da bo gradnja do 1. maja končana, če bo le vreme primerno. — D. sedanje igrišče smo ponovno nasuli s črnimi ugaski in ga s strojem za utrditev tal močno prevaljali. Posebna komisija rokometne zveze nam je ustno že dovolila, da na njem do 1. maja lahko igramo prvenstvene tekme.« ^ Vprašanje: »AH nam lahko po-' este kaj o pripravah rokometa- šev?« # Odgovor: »Moški so 15. januarja pričeli s treningi v telovadnici. Nato so se udeležili zimske lige. Ta je pokazala, da so igralci s tehničnim vodstvom na čelu svojo uvrstitev na lestvici jesenskega dela vzeli premalo resno, saj so na Gospodarskem razstavišču osvojili zadnje mesto — brez točke., Upravni odbor je z namenom, da bi se tehnično vodstvo in igralci temeljito oprijeli vadbe, sklical sestanek vseh aktivnih članov. Na njem so se pogovorili iz oči v oči, in igralci so priznali, da večji del krivde za ta neuspeh nosijo sami. Ob tej pri: ložnosti so tudi sklenili, da bodo m"-ci.« • Vprašanje: »Ali ste imele zato pri tem kakšne ovire?« % Odgovor: »Starejše igralke se treningov v glavnem ne udeležu- jejo zaradi preobremenjenosti s šolskim delom. Večji pr. blein predstavlja pomanjkanje žog, predvsem pa si želimo dobrega trenerja.« v # Vprašanje: »Ali je 7. mesto na zimskem prvenstvu uspeh ali ne?« # Odgovor: »Zdi se mi, da t . ni niti uspeh niti neuspeh, saj so igrale v ekipi mlade in neizkušene tekmovalke, ki se na takih tekmah še ne morejo znajti.« # Vprašanje: »V kakšni zasedbi bo tekmovala ekipa?«« # Odgovor: »V njej bodo tiste igralke, ki b do redno hodile na treninge. Problem sta edino sestri Tolar in vratarka Kramplova, ki — kot kaže — rokometa ne jemljejo več tako resno kot pred leti.« # Vprašanje: »Na katero mesto računate?« 9 Odgovor: »Če bomo naslonile s s i aro ekipo, bomo vsaj tretje.« Predstavnik rokometnega kluba Tržič Leon Hladnik pa nam je dal naslednji O odgovor: »7a uvod v sezono smo morali najprej popraviti igrišče. Obdali smo ga z ograjo, na- vozili nanj ugaske in ga pošteno prevaljali, tako da jc trenutno boljše kot jeseni. Zanimivo pri leni je, da so ugaski zelene barve! Komisija republiške zveze nam je obljubila, da bomo na njem letos lahko še nast pali. Naša največja želja je, da se obdržimo v ligi. To si zelo želijo tudi igralci, ki že dva meseca pridno trenirajo. Medtem ko v sestavu moštva ni sprememb, pa so le-ta nastala v tehničnem vodstvu. Trenerske p-'sle sta prevzela Vidovič in Hladnik, tehnični vodja ekipe pa bo dolgoletni športni delavec Janez Wagner.« P. šlfrer Naša športna rubrika £ V našem listu vsako soboto šport na zadnji strani! Za prihodnjič so vam naši sodelavci pripravili prispevke, ki vas bodo nedvomno pritegnili. Tako boste lahko prebrali prvo nadaljevanje zgodbe o naši najboljši alpski smučarki doslej — Slavici Zupančič. Prihodnjič pa bomo pisali še o drugih znanih gorenjskih športnikih. V rubriki PREJELI SMO PO POŠTI se bosta tc.krat oglasila naša smučarska predstavnika — Božo Jemc iz Obervviesentala in Tomaž Jamnik iz Vitoše. Razen tega odslej na športni strani vsako sredo in še posebno ob sobotah zanimivi prispevki o vseh aktualnih športnih dogodkih. 9 športni podlistki — VSAK TEDEN ZA OKROGLO MIZO — Aktualni razgovori — PREJELI SMO PO POŠTI — Vse o gorenjski nogometni ligi — in še mnogo drugega gradiva na športni strani našega lista. Tržičani napredujejo Železniki: Tržič 1:5 To je bila prva prvenstvena tekma za točke, ki jih je zasluženo osvojilo boljše moštvo Tržiča. V prvem bolčasu je bila igra enakovredna; v tem delu sta obe moštvi zamudili veliko priložnosti za dosego golov. Gostje, ki so imeli v zaključnih akcijah malo več sreče, so povedli z 2 :0. Mlade igralke Kranja, ki so lani igralke prej tako dobre vrst« igrale na za drugo ekipo, bodo v letošnji sezoni zamenjale nekatere V nadaljevanju pa se je slika na igrišču popolnoma spremenila. Domačim je zaradi pomanjkanja kondicije oziroma ostrega tempa v začetku igre pošla sapa. Gostje so bili potem mnogo boljši nasprotniki in so dosegli še tri gole. Častni gol za domačine je dosegel Lotrič. Zmaga bi bila gotovo še višja, če ne bi v vratih stal Čen-čič, ki je v nedeljo zablestel z odlično igro. Pri gostih velja pohvaliti Cebulja. Okrog 300 gledalcev, ki so si ogledali tekmo, je bilo zadovoljno z igro, ne pa povsem s svojim moštvom. Sodnik Košir, ki je vodil to srečanje, je bil zelo dober. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: ŽELEZNIKI — Cmeič, Bcnedik, Gartnar, A. Lotrič, Šmid, Mohorič, Kofler, Mlakar, Tavčar, Demšar, J. Lotrič; T RŽ T C — A.Markič, Stucin, M. Markič, Krašovec, Ivanovski, Če-buij, Koder, Tišler, Mežek, Mozetič, Jagodic. STRELCI: Tišler. Jagodic, Mozetič, Koder 2 za Tržič; J Lotrič za Železnike. Kranj : Svoboda 4:0 Igra je večji del potekala na strani gostJv, ki so se le branili, kak napad pa izvedli le od časa do časa. Igro je vseskozi motil dež in blatno igrišče, tako da boljšega nogometa ni bilo mog če pričakovati. V 31. minuti sta dva branilca v kazenskem prostoru zrušila Povha. Dosojeno enajstmetrovke je Arsovskl zane- sljivo realiziral in povedel Kranj v vodstvo 1:0. Do polčasa se rezultat ni izpremenil. Drugi polčas je Svoboda pričela z veliko voljo, vendar sta gtla Brenčiča v 51. minuti in Bajželjna v 58. minuli popolnoma pokopala njihove upe. Končni rezultat je v 81. minuti dosegel Kastigar. Pri domačih sta bila najboljša Zumer in Zaletel, pri gostih pa Erzin. Sodil je Kaštivnik. Jesenice : Škofja Loka 0:6(0:2) V prvem polčasu je bila igra enakovredna. Gostje so prva dva gola dosegli predvsem po krivdi domačega vratarja. V drugem polčasu so Jeseničani popustili. D mi očmi je zamišljen fant oskubil zadnjo domačo kokošjo perut. Potem je nekemu kodrastemu potniku, ki je pripovedoval otrobe do Zenice, zamašil usta s kos m slovenske potice. Ta se mU je oddolžil s svojimi zgodbami iz vojaškega življenja, kjer je prebil 13 let. Lepa tolažba, saj nam je znano, da se je vojaški rok medtem precej skrajšal. Bosanski Novi: Vojska je zaspala. Nikjer ni vec slišali vriskanja in petja. Kakor snopje so ležali po sedežih in hodnikih. Med njimi so stali leseni kovčki kot nagrobni spomeniki. Vlak pa je čakal na zeleno luč, ki bi povedala, da je proga presta. Banja Luka: Reportaže bo vsak trenutek konec, zakaj vozni listek sem kupil samo do tega zanimivega mesta, čeprav vem, da tukaj precej potnikov nadaljuje vožnjo brez voznih listkov. Izstopi tudi celo desno krilo našega vagona, ki so ga pred kratkim izdelali v neki jugoslovanski tovarni, pa s« kljub temu vrata zelo težko odpirajo, čeprav so iz lepega lesa. Ena izmed značilnosti lesa je tudi la, da se sčasoma posuši. Nad prišleci z lesenimi kovčki, ki so vsi enako pobarvani, prevzamejo nadzor vojaki z belimi pa* s «vi in belimi ogležnjicarni. Veselja bo kmalu ko-. nec. Vem, da so nad vhodom v vojašmco že razo* besi I i napis; »Dobrodošli!« Pisec k temu nima nobenih pripomb. Zapišem pa še lahko: »Srečnpv fanl je!« Zdravko TomažeJ