Gospoifarsffo. A*JK»m VINOGRADNIKOV IN VINSKIH TRGOVCEV V BEOGRADU. Kakor emo že zadniič obljubili v »Slovenskem Gospo4arjucr hočemo podati natančni potek in resolucije vinogradniške ankete, ki se je vršila v Beogradu predzadnji pondeljek, dne 15. t m. Že pred 9. uro predpoldne so se začeli zbirati vinojfradnikv vinarski strokovnjaki in vinski trgovci iz vseh vinorodnih krajev Jugoslavije v dvOTani državne loterije. Živahno pozdravljanje znancev, prošnje za predstavljanje pri neznancih, naglo izmenjavanje nazorov glede vinske ietine, vinskih zalog, vinske krize, njenih vzrokov, posle»ilic itd. je povzročilo v dvorani živahno vrvenje in šumenje Sn podoba je bila, da ima vsak občutek: vendar enkrat je »apočil dan, na katerega je že težko čakalo celokupno ˇinogradništro in vinska trgovina SHS, da na pristojnem »estu rzrozi svoje želje in potoži o svojih težavah. Ob pol 10. uri otvori g. minister dr. Kulovec anketo » pozdravom v imenom poljedelskega ministrstva, pcvdarjaje, da scno kod vinorodna država prišli v težko vinsko krizo s tetn, da so naši proizvodni vinski centri izgubili «yoj prejšnji vinski trg. Krizo so še poostrile velike kolišine y minuiih letih pridelanega vina in zato je treba najti y novih rozmerah novih potov in sredstev, da se ublaži •rinska kriza. Akoravno letos ne bo tako huda, moramo yendar skrbeti za bodočncst, da ne pridemo zopet dq taiih težkoč, kakor smo je ravnokar preživeli. Vsak naj iz•azi syoj emišljenje, on pa hoče skrbeti, da se danes storjeni sklepi tudi izvršijo. Želeč anketi najboljši uspeh, se fevoli nafo soglasno na predlog g. ministra sledeče načelstvo: predsednik: umirovljeni načelnik kmet. ministrstTa ix Beograda Pajo Todorovič, podpredsednika: vseučiliški profesor Rittig iz Zagreba in Robert Košar, vincgrad•ik iz Slovenije. Bazo za razpravo ankete je tvoril temeljito izdelan ¦eferat načelnika v poljedelskem. ministrstvu g. Rankoviča, ki je kratko in pTegledno podal sliko današnjega stanja vinogradništva in vinske produkcije na podlagi statisiičnih podatkov ter navedel poglavitne vzroke dolgotrajne yinske krize, kakor so: izguba zunanjega vinskega trga ¦vsled nove opredelbe, ukinjenje enotnih železniških zvez t konzuimirajoče zunanje dežele, zmanjšanje domačega kcmzuma vsled pcslabšanja gmotnega položaja konzumentov, kojih večino tvorijo delavci, kmetje, obrtniki in uradniki, katerim je vino že postalo luksus, razun tega pa še veliki in neopravičeni dobički raznih vinskih prekupcev, ki nimajo nič opravka s pošteno vinsko trgovino. Tudi sloba kvaliteta mnogih vin samaobsebi, kakor tudi povtzrocena po slabem kletarstvu, tvori vzrok vinske krize. Radi tega bo treba odstraniti direkrno rodeče trte (šmarnica, otelo, delavare itd.) in cepljene vrste, ki ne dajo v slatejših letinah sposobne pijače. Strokovnim učiteljem se morri dati gmotna podlaga, da neovirano poučujejo narod. Od države izdane poljudne brošurice o vinarstvu in kletarstvu bi gotcvo tudi dobro uplivale. Ministrstvo pripravlja sedaj prvi zemljevid jugoslovanskih vinskih polaajin, da dobimo pregled. Enotni vinski tipi posameznih pokrajin, ustvarjenih na podlagi vinarskih zadrug, bi olajžali izvoz vina Komumirajoče nove države se naj pritegnejo na podlagi medsebojnega spcrazuma. Železniški tarifi za prevoz vima se naj znižajo, posebno za ona vina, fcl gredo v inozemstvo. Industrijalkacija vina in grozdja«. da postane cenejšo ter dostopno tudi gmotnc šibkim slojem. Iz tega vzroka se naj znižajo vsi davki in doklade na vino. Uvoz vina iz -tujih držav se naj prepove, kakor se je to zgodilo pri pogajanjih z Italijo, kjer se je dcpustil le smao uvoz medicinalrvih vin in malenkostne količine pelinovca. Po tem referatu se preide k debati, v katero so posegli skoro vsi navzoči in ki je potekla v zelo živahnem tempu; zastopniki prcducentov so prišli Večkrat v oster konflikt z vinsko veletrgovino. Naj sledi nekaj značilnih potez: Kosta Markovič, ki je prvi dobil besedo, ugcvarja po- j dani štatistiki, rekoč, da pridelamo v Jug-oslaviji kvečjemu 3,000.000 hl vina na leto in ne 4—4^ milijonov, kakor navaja g. referent. V nekaterih vinskih pokrajinah so podatki previsoki, v drugih premajhni. Trdi, da smo celo pasivni glede naše vinske produkdje. Pač pa nam manjka pctovalnih učiteljev, ki bi naj posebno čez zimo hodili na liter, ker mu je zmanjkala posoda. Pri normalnih raamerah, kakor so bile pred vojno, bi bilo to netnogeče. V prvi vrsti moramo gledati, da si zopet zasigurama ievo-z. J. Vladisavljevič govori precej na širako o protialkoholnemu grbanju, nakar mu g. minister dr. Kudavec pojasni, da je bila ta anketa sldicana radi kritičnega položaja, v katerem se nahaja naše vinogradništvo, ki je velevažna panoga našega narodnega gospodarstva. On rii na: sproten treznostrvemu vprašanju, sirnpatizira z njinu in ga * podpira, toda danes smo se sešli na pogovor: kako odj pomoči vinski krizi. Veletrgovec Čuček želi, da bi se s podpero rlade ustanovile vzorne vinske kleti v Pragi in Krakoru. Robert Košar tzrazi upanje, da so se vsa, vinske krtte se tičoča vprašanja v teh dolgih in zanimivih debatah povoljno razbistrila in prosi za sprejem sledečih resoludj, da pridemo do pozifivnega rezultata. Po nekaterih spreinembah in dodatkih je bila nsto ob deželo učit narod ujnnega kletarstva in šolanja vin. Brez j 7. uri zvečer soglasno sprejeita resolucija, katero _>omo dobro šolanih, zdravih vin ni izvoza. Na tisoče hektoiitrov ( priobčili v prihodnji številki. vina nam cikne ali se drugače pokvari vsled brezumnega j ravnanja. Izvoz trpi tudi vsled visokih železniških tarifov. ^ V drugih državah so si znali priboriti znižane prevozne tarife za vino na lastni zemlji in v inczemsivo. Ali ni to žalostno, da plačajo Italijani ea desettonski voz vina iz Trsta na Dunaj 4000 dinarjev, dočim se plača za isto težo iz Vršca na Dunaj 9000 dinarjev. Iz Trsta v Piago stane prevoz 6000 dinarjev, iz Vršca v Prago pa 13.000 dinarjev. Carinske šikane so bile tudi tolike, da je vinska trgovina rajši ozvistila vsak Lrvoz. Tudi za prazno pcsodo so naši prevozni tarifi previsoki. Tako stane n. pr. vagon prazne posode iz Zagreba v Beograd (20—22 q) 2000 dinarjev, dočim stane vagon poln vina (100—120 q) 4000 Univerzitetni profesor Rittig se je nato v prisrčnih besedah zahvalil navzočemu ministru dr. Kulovcu za inicijativo te ankete, povdarjajoč, da so bili danes na njegovo vabilo prvokTai" zbrani vinogradniki in vinski trgovci iz vseh delov Jugcslavije. Burno ploskanje in navdušeni »živijo«-klici gospodu ministru so kazali zaupanje, katerega imajo prizadeti krogi y njegovo delovanje. Predsednik Todorovič se je zahvalil vsem zborovalcem za vneto sodelcvanje, proseč, da bi se v skičaju potrebe zopet z-brali v toiikem številu in delali z isto vnemo kot danes. iPodpredsednik Košar pa se je zahvalil gospodu pred- dinarjev. To razmerje ni pravično. Vagon prazne pcsode  sedniku za njegov trud in spretno vodstvo ankete, fci se je naj bo vsaj za tričetrtine cenejši. Pozdravlja sklicanje ankete, ti nedostatki se naj odpravijo. Jurij Alekšič iz Dalmacije kritizira v ostrih besedah današnjo vinsko trgovinc, ki pomnožuje vinsko produkcijo nepravilnim potom. Govoreč o razmerah v Dalmaciji konštatira, da se umetnim potom iztisne iz grozdja dvakrat več vina, kakor ga je dala trta. Minister dr. Kulovec pripomni, da spadajo iaki slučaji pod paragrafe vinskega zakcna. iProsi, da bi današnja anketa tudi razpravljala o temeljih novega vinskega zakona, ker hoče skrbeti, da se čimprej sprejme. Zaikon se že izdeluje. Profesor Rittig iz Zagreba pravi, da nimamo vinske krize, ampak krizo kvalitetnih vin. Južni kraji producirajo na 1 oral po 30 do 40 hl vina, dočim se na severu države pridela komaj polovica ali tretina te množine, kar se je prepričal na lastne oči pred nekaj tedni. Direktno rodeče trte naj ostanejo radi nizkih pridelovalnih siroškov, pač pa se naj sprejme novi vinski zakon, kakor ga je predložila obrtna in trgovska zbornica v Zagrebu. Brani vinsko trgovino, rekoč, da dela večinoma solidno. Robert Košar iz Štajerske se protivi naziranju predgovornika in pravi, da imamo krizo ne le kvalitetnih, ampak tudi navadnih vin. Pred vojno nismo oboutili nadprodukcije, ker smo imeii široko zaledje, ki je porabilo naše prebitke. Površina naših vinogradov se po vojni ni povečala, a kljub temu občutimo vsi vinsko krizo. Prosi, da se postavi anketa na to načelno stališče. Ante Pomas iz Vršca pravi, da bi se vinska kriza izdatno olajšala, ako bi bile boljše prometne razmere. Pred nato zaključila cb pol 8. uri zvečer. Drugi dan ob pol 11. uri predpoldne sta zadnje knenovana predložila sprejete resolucije g. ministru, ki je obljubil, da bo sioril vse, ikar je potrebno za pirvizdigo našega vinogradništva in vinske trgovine. Producenti vina, pozor! Fmančno ckrajno ravnateif' stvo v Mariboru opozarja vse proizvajalce vina, d* so za~ vezani v roku 10 dni od dneva, ko so izprešali vino, prijaviti dobljeno količino vina pristofnemu oddelku finančne kontrole. Nadalje je »sak, kdor proda vino, dolžan, da prijavi pTistojnemu oddelku finančne kontrole prodano količino vina, predno istega izroči kupcu. Na vsako tako prijavo dobi prodajalec vina od finančne kontrole za nezatrošaTinjeno vino kontrolni list, za zatrošarinjeno vino pa svobodnico. Kontrclni list, oziroma svobodnico, tnora prodajalec izročiti istočasno z vinom kupcu, ki pa mora kuspljeno vino tekom 24 ur po prejemu prijaviti svojentu pristojnemu oddelku finančne kontrcle ter izročiti istemu tudi kontrolni list, oziroma svobodnioo. Če pa je dobil kupec vino s kontrolnim listom, mora tudi v gori omenjenemu 24 ur plačati cdpadajočo trošarino in eventualno občinsko doklado k trošarini. Kdor ne prijavi tekom 10 dnd svojega vinskega pridelka, ali opusti prijavo vina> bode kaznovan po členu 85 trošarinskega pravilnika na denarno kazen 1000 dinarjev, katera kazen se ne more znižatL Kupec vina, ki ne prijavi tekom 24 ur prejetega vina in ga ne zatrcšarini v istem roku v slučaju, da je sprejel nezatrošarinjeno vino, se bode smatral v smislu člena 77 vojno je v teku 24 ur natovoril do 50 vagonov vina, ki so | trošarinskega pravilnika kot tihotapec ter ga čaka kazen bili že drugi dan na Dunaju. Danes se rabi tri dni, da se dcbi en vagon, tri dni se rabi, da pride natovcrjeni vagon na pravi tir za odhod in če dobro gre, ga v istem času pregleda tudi kontrola. Pri nas se še nismo učili raču- v petkratnem znesku prikrajšane trošarine. Tudi se mu zapleni vino, ki ostane tako dolgo zaplenjeno, dolder ne*6 plača prikrajšane trošatine in kazni. Mariborsko sejmsko poročilo. Na sejem dne 23. Q. niti s časom. Čas fe denar. Direktno rodeče trte se nai ne se je prignalo: 5 konj, 7 bikov, 82 volov, 211 kray in 4 pTeganjajo, ker so se v rrmogih krajih že tako udomačile, da se ne poznajo od žlahtnih cepljenk, kakor n. pr. otelo v okolici Vršca. Načelnik Rankovič povdarja na podlagi zgledov, katere nam daje Frandja in Italija, da bi morali gledati na to, da dvignemo domači konzum vina, ki še daleč za- teleta, slcupaj 309 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg .žive teže od 12.25 do 13.50 din.r poldebeli voli 11.25 do 12 din., plemenski voli od 8 do 10 din., biki za klanje od 8 do 12.50, debele klvane krave od 11.75 do 13, plemenske krave od 10 do 11.50, krave za klobasarje od 7 do 8, molzne krave ostaja za omenjenimi državami. Glavno je notranja po- od 8.75 do 10.50, breje krave cd 8.75 do 10.50, mlada trošnja, zato predlaga, da bi se naj zviša! davek na žga- jživina 11.25 din. nje, katerega se toliko popije in ki škoduje Ijudskemu J Mesne cene v Mariboru: Volovsko meso od 22 do 27 zdravju, davki in doklade na vino pa se naj znižajo. fdin., meso od bikov, krav in telic od 20 do 21.50, telečje Veletrgovec Pfrimer iz Maribora želi, da se posamez- \meso od 21 do 30, sveže svinjsko meso od 22.50 do ne vinske pokrajine ne ograničijo tako, da bi bil vsak \40 din. vinski dovoz iz drugih pokrajin onemcgočen. Pri rešitvi j Žitni trg. Žitne cene so kljub skolcu dinarja ostale na tega vprašanja bo treba največje previdnosti. Svetovno- iisti višini, dasiravno je bilo pričakovati, da bodo znatno znani »Ljutomerčan« se je prodajal leto za letom kod jpadle. Inozemstvo se je radi tega v začetku vzdrževalo isti tip, ki je nastal potom rezanja. Ako pa to ne bi bilo več mcgoče, bi trpel izvoz. (Seja se ob % na eno popoldne prekine do 4. ure.) Kosta Maricovič želi, da bi dala država na razpolago bi se dali iz Nemčije dobiti taki vagoni s scdi vred. Ljubica Petrovič povdarja v daljšem govoru zadružno stališče. Pravi, da imajo na Francoskem zadrugo za proizvodnjo umetnih cvetlic, katera krasno deluje. Za milijone frankov gre vsako leto tega umetnega cvetja na Rusko. V Švici obstoje zadruge, ki izdelujejo brezalkoholne pijače ter zadruge za izdelavo grozdnega medu in marmelade. Takih zadrug bi trebalo tudi pri nas, da se v bogatih letinah ne pretvori vse grozdje v alkohoL Veletržec Bolaffio pravi, da ni bila vinske krize in da je tudi ne i>o, ako bi država primerno podpirala vinsko trgovino s cenenim kreditom tako, da bi trgovina bila v stanu, si vedno držati polne kleti. Tudi cene bi se potem izravnale in ne bi tako skakale. Vinogradnik Schulhof iz Vršca temu vehementno ugovarja, rekoč, da so vinski trgovci nastavili v dobrih letinah tako nizke cene, da se niti spravljanje grozdia ni izplačalo. Po Banatu in okolici je na tisoče centov grozdja segnilo na trtah. Pozna trgovca in sicer sedi zraven njega, kateremu je moral prodati dva vagona vina po 2 dinarja naktrpa, slednjič pa je bilo le primorano se sprijazniti z visokimi cenami in žitna trgovina je zopet živahnejša. Pšenico nakupujejo mlini, ki izvažajo nularico v inozemstvo, dočim se krušno mcko proda domačim trgovcem. Dovozi vsaj 200 vagonov za vinski prevoz. Na podlagi reparacij j.pšenice niso baš obilni, kar mnogo vpliva na utrditev cen. Trganje koruze se je že pričelo in obeta letos izredno dober pridelek. Kupuje se že nova koruza v klasju, delajo se pa tudi zaključki za dobavo koruze v decembru in januarju, ko bo že suha in sposobna za transport. Komur je mogoče za december kupljeno koruzo že takoj izplačatr, jo dobi izredno poceni; kmetom namreč silno primanjkuje denarja. Zaloge stare koruze so zelo majhne, pa je radi tega mlini, ki meljejo koruzno moko, zelo drago plačujejo. Nova koruza namreč še ne bo, dovolj suha za mletev prcd spomladjo. Fižol prihaja v večiih količinah na tržišče, vendar nam v izvozu konkurira Madžarska. — Cene žitu so sedaj sledeče: Moka nularica 590—600 din., pšenica 350—36 Odin., stara koruza 290—295 din., nova koruza umetno posušena 250 din., v klasju 100—150 din., fižol 350-450 din. za 100 kg. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 69—70 din., francoski frank 3.70 do 3.80 din., italijanska lira 3.10— 3.15 din., švicarski frai\k 13.50 din., čehoslovaška krona 2.15 din. in 100 avstrijskih kron 10 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 7.40 centimov.