DEKLARACIJA o smeri stanovske politike Jugoslovenskega uiiteUskega udruženja Jugoslovensko učiteljsko udruženje na čelu s svojim vodstvom, ki je bilo izvoljeno pod geslom »Sloga«, kot izraz enodušnosti vsega jugoslovenskega učiteljstva, si jc prizadevalo in dclovalo v pretekkm upravnem Ietu v duhu pomirjenja in dviganja ugleda udruženja in stanu s konstruktivnim delom za dvig jugoslovensko šole in prosvete med narodom. Načela, ki so vodila vodstvo pri tem delu, so bila zasnovana na upoštevanjai najširših interesov naroda in države. V imenu glavnega odbora JUU čast mi je očrtati glavni skupščini> osnovne smernice, ki si jih je glavni odbor določil kot vodillne ideje za delo in smer udruženja v bodočnosti. ZDRUŽEVANJE VSEH STANOVSKIH MOCI. V enotnem udruženju hočemo s konstru'ktivnim delom združiti vse moči svojega stanu za dobrobit učiteljstva, šole, prosvete, naroda in države. STANOVSKA ZAVEST. Enotnemu udruženju mora biti dobrodošel vsak stanovsko zavedcn učitelj narodnih šol. Dvigati je treba stanovsko zavest, da bo vsak učitelj član stanovske organizacije. ENAKOST. SVOBODA VESTI IN MIŠLJENJA. V udruženju mora biti zajamčena popolna enakopravnost, svoboda vesti in mišljenje vsakemu članu. SAMOSTOJNOST MIŠLJENJA IN SVOBODA KRITIKE. Udruženje hoče, da se članstvo izpopolnjuje za samostojno mišljenje, da se omogoča šolstvo in prosveto, ter mogel braniii in zastopati interese stanu in šole napram vsakemu režimu. V pogledu političnih in državljanskih pravic pušča udruženje članstvu svobodo opredeljenja in dela izven organizacije. Toda tudi to delo mora biti v skladu s iskupnimi interesi stanu. Udružcnje bo odločno branilo skupne duhovne, sociaine in pravne interese stanu im ščitilo državljanske pravice učiteljstva. ODNOŠAJI NAPRAM NARODU. Moralna moč naših zahtev mora sloncti na soglasnosti z občenarodnimi interesi, ki nam morajo biti vedno najvišji zakon. Ta načela veljajo tudi za delo izven šole, za vse javno udejstvovanje učiteljstva med narodom. Vedno se moramo zavedati, da smo učitelji vsega in ne samo enega dela naroda. Biti moramo stan, ki spaja in ne stan, ki razdvaja narod. Deiiti hočemo vedno usodo z narodom. Le na tej osnovi bo mogoče oblikovati dušo in srce vseh delov naroda, ter dvigati kulturno, nacionalno in državljansko zavest potom učiteljskega dela v šoli in v javnosti. Na tej osnovi bo mogoč napredek narodne šole v demokratičnem duhu po priznanih sodobnih pedagoških načelih. PATRIOTIZEM IN NACIONALIZEM. Kot nacionalno moramo smatrati vsako ddo, ki gradi našo narodno in ciržavno notranjost. Naš nacionalizem se ne sme zrcaliti samo v spontanem nacionalnem čuvstvovanju, navdušenju in zunanjem izrazu. Ne dovoljujemo nikomur jemati nacionaliz-em v zakup in svobodna, stvarna, načelna in dobrohotna kri- »a odrekati drugim. Nacionalno sumničenje  " in ovajanje obsojamo in ga smatramo za ne- gativno, destraktivno in nemoralno delo. Brezkoimpromisno odklanjamo vsak nacionalizem, ki skmi na brutallni sili ter na rušenju soclalne in zakonite pravičnosti. NaciOinalnosti in skupnosti bomo služili najbolje s krepitvijo^ osebnih stikov učiteljstva iz vseh krajev države s spoznavanjem skupnih vzgojndh nalog za duhovno, socialno in tika, ki je pogoj za zdrav razvoj organizacije in stanu. Po principih stanovske demokracije se bodo upoštevali predlogi manjšine iznešeni organizačnim potom. STANOVSKO EDINSTVO UČITELJSTVA NARODNIH ŠOL. Vsak učitelj se mora zavedati. da zahte- izvedba splošne strokovne izobrazbe in vzgoje, samo po sodobnih pedagoških načelih, preprečitev izkoriščanja otrok za fizično delo, socialna zdravstvena zaščita in skrb za otroke, brczplačno šolanje m oskrbovanje otrok s šolskimi potrebščinami. Svoboda učitelja pri delu, da se lahko usposobi za dovršenega vzgojitelja in principi; akademska izobrazba učitelja, pedagoška neodvisnost, ekonomska socialna preskrba, stalnost v službi, državiljan.ska enakopravnost in isvoboda. Svoboda šole in šolske organizacije — in principi: ustvarjanje in >podpiranje prosvetnih ustanov vseh vrst, ekonomska sigurnost in nezavisnost šole, demokracija in avtonomija šolstva, zastopstvo šolstva v vseh zakonodajnih in avtonomnih korporacijah vn ločitev šolstva od vseh faktorjev, ki ovirajo njegov razvoj. PERSONALNA PROSVETNA POLITIKA. V personalnih zadevah mora udruženje braniti predvsem načelne, moralne in pravne temelje. Pri namestitvah in premestitvah mora zastopati načelo, da sodeluje učiteljstvo potom svojih izvoljenih zastopnikov v komisijah za učiteljski razpored. Članstvo ne sme dovesti svojo organizacijo na nivo posredovalnice za službe, izogibati se mora ponižajočega posredovanja lajikov v stanovskih vprašanjih in spoštovati »Osnovna načela JUU v pogledu personalneprosvetne politike in intervencij«. V vsakem posamezniku je potrebno vzgojiti občutek odgovornosti pri javnem in stanovskem delu in zahtevati na odločujočih mestih samo ljudi neoporečnega poštenja. EKONOMSKA SOCIALNA PRESKRBA. Članstvo je treba prepričati, da niso osebne in materialne ugodnosti edine naloge or- ganizacije. Udruženje bo ščitilo malterialne pravice in interese članstva, a osvojiti si je treba tudi načelo samopomoči. Za ekonomsko socialno preskrbo članstva je treba težiti k ekonorriiski osamosvojitvi stanu in udruženja. Zato je treba z vsemi silami podpirati vse stanovsko - ekonomsko socialne ustamove. Treba je omogočiti, da se tudi z obveznimi prispevkr te ustanove usposobijo za pomoč članstva v vsaki težkoči in nezgodi. ODNOŠAJI NAPRAM OSTALIM STANOVOM. Solidarnost z učitelistvom ostalih šol, uradništvom in stanovi. hoče okrepiti udruženje s stalno pripravljenostjo vzajemnega zastopanja skupnih iiniteresov in medsebojnim podpiranjem. Interese stanu hoče dovesti v sklad z interesi in potrebamj naroda in države, brez vsake težnje za hegemonijo enega stanu nad drugim. MEDNARODNA UČITELJSKA AKCIJA. Mednarodna učiteljska akcija se mora zrcaliti v pojačanju medsebojnega spoznavanja vzgojnih nalog in proučavanja duhovnih, socialnih in ekonomskih razmer učiteljstva in njihovih udruženj v slovenskih in prijateljskih državah, kakor tudi pri sodelovanju v stanovski in ipedagoški akciji. IZVEDBA NACEL. Glavni odbor apelira in poziva vse edinice in članstvo JUU, da se uživijo in brez rezerve izvedejo postavljena načela, ker se bodo s tem ustvarili zdrav stan, zdrava nacija in lepša bodočnost domovine. vajo življenjski interesi stanu fa šole samo ^ono^^ko zbi^e^ Tdellm^& S°tem eno stanovsko - politiČTio organizacijo za vse učiteljstvo narodnih šol v državi. Zaradi tega smatramo za kvarno vsako stanovsko - politično organizacijo osnovano na strankarsko ipolitični, verski ali plemenski osnovi. MORALNI TEMELJI STANU. Ideja sloge je za nas program, ki vsebuje vse atribute za zdravo družabno življenje učitcljskega stanu pri šolskem in javnem delu. Vso moči je treba posvetiti dvigu moralnih vrednot in utrjevanju etičnih osnov, ki so: spoštovanje resnice, pravičnosti in poštenja, poglabljanje pravega tovarištva in pravilnega siužbencga Ln< starcistnega odnosa, vsestranska strpnost, dviganje stano^ske in službene morale, utrjevanje potrebne stanovske disciplinc in reda, dviganje ugkda stanu in stanovskega deila za notranjo konsolidacijo in moč stanu. Te vrednote morajo bazirati na članski služimo najkonkretneje državnemu in narodnemu edinstvu. Naš nacionalizem mora bazirati na etičnih temeljih, na nespornem spoštovanju in nacionalnem, ekonomskem in socialnem ustvarjanju, v najtesnejši zvezi- z interesi naroda in države. Samo na teh temeljih je mogoče graditi zdravo in nacionalno šolsko in prosvetno po- litiko potom učiteljstva. Patriotizem in nacionalizem aktivnega in uipokojenega učiteljstva smatramo izven diskusije. DRŽAVLJANSKA ENAKOPRAVNOST IN SVOBODA. Od bodoče demokracije zahtevamo popolno zaščito in upoštevanje državljanskih pravic in svobode učiteljstva. Edino zdrava pot za pravilno reševanje zavesti: da je vsak posameznik odgovoren za strokovnib problemov vidimo v sodelovanju svoje delo celokupnemu stanu. stanov pri reševanju javnih vprašamj. Zato Po tem je dolžan vsak član spoštovati insmatramo za potrebno. da se organizirajo zahtevati spoštovanje teh načel v javnem živ-stro'Kovna udruzenja, da bi mogli vsi staIjenju in pri reševanju vseh javnih vprašanj. novi,s.?delov, , J prl reševanju nacionalno sta- INTELEKTUALNI TEMELJI STANU. Da bi učiteljski stan dobil samostojne poglede na kulturna in socialno - ekonomska vprašanja, mora dvigniti svoj intelektualni mvo m omogociti izpoipolnjevanje clanstva v kot edinega kgitimnega predstavnika vsega novskih iproblemov. Š tem bi se vse strokekot temeljni činitelji izkoristile v nacionalnemin državnem življenju. V tej smeri hočemo okrepiti položaj invpliv udruženja, da ga bosta morali javnostm oblast brezpogojno priznavati in upoštevati strokovni in splošni izobrazbi. V skladu z interesi in potrebami naroda in države moramo ustvairiti skupne ideološke poglede na vse stanovske, šolske in splošno prosvetne probleme. Na tej novi osnovi bomo mogli kot stan sodelovati pri rešavanju strokovnih in splošnih vprašanj v nacionalnem in javnem živIjenju. POLITIKA UDRUŽENJA. Politika udruženja mora težiti za ustvarjenjem zadovoljstva in duševnega miru pri učiteljstvu in zavesti pravičnosti v stanovskem in javncm življenju. Dvigati mora zdrav optimizem in pobijati malodušnost. V šoli in med narodom mora učiteljstvo utrjevati vero v državo, njeno moč in njene sposobnosti, da zamore nuditi s svojim prirodnim bogastvom narodu vse blagositanje. Zato mora učiteljski stan obvarovati svojo neodvisnost na vse strani. da bo lahko paraliziral vse kvarno vplive dnevne politike na ( .^,^^.liirvtt yol^ a stanu. Iz tega razloga"je udružeiije"zl švoje delo moralno odgovorno ne samo članstvu marveč celokupimemu stanu narodu in državi'Za popolno upoštevanje strokovnega iii stanovskega mišljenja pri reševanju šolskih in prosvetnih vprašanj zahtevamo, da naj bo učitcljstvo zastopano v vseh javnih ustano- vah, od šolskega odbora, občine, banovine do narodnega pred&tavništva in senata. NACELA PROSVETNE POLITIKE. Kulturno prosvetno in socialno stremlje- nje ter delo udruženja za napredek šole in narodne prosvete se bo doseglo, ako se za- gotovi: Svoboda otroka v šoli, da bi se razvile vse sposobnosti in moči, ki počivajo v njem. — Nadalje principi: pouk v materinem jeziku, znižanje števila otrok v razredih, ustanavljanje šol za defektne otroka, obvezno 8 letno šolanje brez olajšav,