z rokami. Ali eno se mora priznati: vsi gališki judje dobro govorijo nemški, in poljski jud Lowenstein, ki je v poljskem klubu, se je pokazal kot izredno dobrega govornika/ Vse je sledilo njegovim krasno govorjenim besedam. Poljaki sami pravijo, da je mož najboljši govornik njihovega kluba. Do četrtka je trajala razprava o nepravilnostih pri gališkiti ra/merah. Ob koncu seje so začeli Rusini, ko je vstal Poljak Dulemba ter se pritoževal, da Rusini ;n socialdemokratje vedno motijo govornike, prepevati rusinske pesmi. Baron "VVasilko jih je komandiral, nek star rusinski poslanec pa jim je taktira:. Ministri so se vzdignili ter se takoj odstjranili iz dvorane.  Poslanci* Slovenske kmečke zveze so dobivali  zopet žalostna poročila iz domovine. Dne 3. julija je  toča naredila veliko škodo v ormoškem, ptujskem in  rogaškem okraju.  Tak:oj so storili' poslanci vi tem oziru svojo  dolžnost. R o š k a r in P i š e k sta vložilia nujni  predlog za podporo ormoškemu okraju, dr. K o-  rošecpaptujskemu in rogjaškemu. Iz nepre- stanih vremenskih nesreč, ki doleitavajo letos naše ubogo ljudstvo, sklepamo na potrebo, da dfžava uvede sama zavarovanje proti škodi. Potem kmetu ne bo treba beračiti ob takih nesre&ah, am{)ai; on bo imel pravico tudi zhtevati in podporo dobiti! Iz državnega zbora. V torek dne 3. julija se je začela razprava zaradi nepostavnosti pri volitvah1 v Galiciji. Rusini in socialdemokrati so očitali Poljakom, da so bili pri volitvah nasilni in da so delali s sleparstvom. Isto pa so Poljaki očitali Kusinom < in socialdemokratom ter tudi navajali pi-imere. Dai socialdemokrati niso tudi na Poljskem angeljci: o tem smo prepričani, a, težko je razsoditi, ali imajo Poljaki ali: Rusini prav. Menda bomo najbližje resr.ici, ako rečemo, da se je na obeh strarteh grešilo. Zelo s\ab utis je naredjjo pri celi razpravi,. da so socialdemokrati in Poljaki pošiljali pred vsem jude v govorniški boj. Kadar si prišel v zbornico, stal jo jud ter govoril1 z jezikom in mahal V petek dne 5. julija se jc začelo v državnem zboru razpravljati o socialdemokraškem predlogu, naj se uvede tudi v dcželne zbore splošna in enaka volilna pravica. V imenu Slovenskega kluba je govoril dr. K r e k ter s« izjavil za nujnost predloga. LjubIjanski župan Hribar se je hotel nekaj repenčiti, toda Hribar je proti dr. Kreku duševni, revček, in dobil jih je pošteno. Dr. Krek se je pritoževal proti uradnikom, kako so naciuti nasproti priprostemu ljudstvu in kako strankarski. ZahtevaJ je preustrojUev vse javne uprave, v vseh zastopih se naj dela in- gleda le na ljudski blagor. Omenjal, kako krivifien in zastarel je lovski zakon, ki je narejen le za visoke in bogate gospode. Za ljudsko zdravj9 in javne dobrodelne naprave bodo sposobne le uprave, v kaleriih bo vel ljudstvu prijazen duh. Govornik se torej iz- reka v svojem ip v imenu svojih tovarišev za splošoo in enako volilno pravico v deželne zbore. * • Dr. Krek je govoril precej dolgo in vedno ve6 poslancev se je zbralo raed govorom okoli njega. Kar je novi državni zboi* zbran, se še ni slišal govor, ki bh imel toliko globoke vsebine, tako visokih misli in kojega bi prevevala taka ljubezen do ljudstva. Poslušalci, posebno kateri še Kreka niso poznali, so bili očarani od krasnili misli in večkrat je prfckinilo govornika med govorom bui-no ploskanje, pač nenaradno odlikovanje tutii v zbornici. Ko je končal, nastal je 6uden prizor. Seveda so mlu prijateUji ploskali in čestitali. Toda tudi voditelji drugih strank in kar se je posebno opazilo, tudi socialidpmokratje so prihajali h govorniku, se- mu predstavljali ter mu čestitali. Cela zbornica je stala pod utisom Krekovega govora in po hodnikih se je živahno razpravIjalo, o govoru in govorpiku. Kdo je Krek, odkod, kaj je študiral, kako stališče zavzema v domovini, ta in enaka vprašanja so se stavila. Slovenski klub, kateremu je Ploj prezirljivo obrnil hrbet, je dobil v Kreku izredno moč, ki odvaga deset vladnih. dvornih STetnikov. * • Poslanca Slovenskega kluba D e m š a r m RoŠ-k&r 3ta slavila interpelao^o zaradi odprtja mej za živino nasproti balkanskim državam. Dne 5. julija jima je poljedelski minister grof Auersperg odgovoril ter rekel, da v trgovinskih pogodbah, ki se bodo sklenile z balkanskimi državami, ne bo glede ¦» uvoz ž i v i n e nobenih določb, kil bi, oškodovale naše kmetijstvo. Balkanske države ne bodo imele več ¦aJrih ugodnosti kot predlanskem. * * * V torkovi seji dne 9. julija se je končala razprajva o splošni in enaki volilni pravici zaf deželne zbore. Govoril je ljubljanski župap Hribar in odgoˇarjal dr. Kreku. Njegov govor ni naredil nobejnega utisa.< Pri glasovaju se je zavrgla nujnost za splošno in enako volilno pravico za deželne a(bore. Na to je bil predlog v razpravi, da se vojaki ob času žetve pustijo na delo. Tudi ta predjog ni djobil potrebne dvetretjinske večine. S tem so bili nujni' pfedlogi rešeni in zlačela se je razprava o začasnem proraču¦u, ki bo trajala menda celi ta teden. « * * • Dne 9. julija se je ustanovila v državnem zbotxl kmečka zveza, katera šteje že sedaj 262 poslaneev. Njen namen je braniti kmeČke zadeve v držav»em zboru. Vsi poslanci Slovensk)e)ga kluba so pristopili k tej zvezi. Posvetovanje je voldil ujd Slovenskega kjluba* g. poslanec Povše, ki je izvoljen tudi t stalno načelništvo. V posvetovalem zboru zastopa Stajersko Roškar, Kranjsko Demšjar, Primorsko Fon. * * * Poslanci Roškar, dr. K o r o š e c in tovariši 30 v seji dne 9. julija ivložili na. poljedelskega ministra interpelacijo zaradi previsoke cene galice. V interpelaciji so poslanci razložili slabo stanje naših YŠnogradniko<v, kateri komaj zmagujejo stroške za obdelovanje vinogradov. V isti seji je stavil dr. Benkovič s tovarišl interpelaciji na ministra notjra|njili zadev in. justičnega radi kazpjive pisave ,,Staj,ercau r Ptuju ter preosnove tiskovnega zakona in sodne oblasti porotnikov; predlog ža odpruvo realnih fidejkomisov s posebnim ozirom na razmere v brežiškem okrajn; predlog za podržajvljenje pr|emogokopov; prefcflog za določitev maksimalnega delavnega časa 8 mr v rudokopih ter za zdrayje« nevarnijh podjetjih, 10 nr v tovamah in obrtniških podjetj,h; nujni predlog za državno podporo po kobilicah poškodjDvanim posestnikom v laški okolici;' nujpi1 predlog za podporo občini Planina; nujni predJog za Zabukovje.