263ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
ZAPISI
M a r i j a n  G e r d e j
Pri~evanje dveh pisem o Antonu A{kercu (1856–1912)
Pri pregledovanju ‘upnijskih fondov, preden jih je Pokrajinski arhiv Maribor leta 1995 vrnil maribor-
ski {kofiji, sem naletel na nekatere pomembne in posebne dokumente o dogodkih in ljudeh, {e posebno o
tistih, ki so nam poznani iz literarne zgodovine. Tak{en “znanec” je tudi pesnik in duhovnik Anton A{kerc,
ki je od 1881 do 1898 slu‘boval kot kaplan po raznih {tajerskih ‘upnijah, med drugim v za~etku devetde-
setih let 19. stoletja tudi v ‘upniji Vitanje.
Med dokumentacijo obse‘nega fonda ‘upnije Vitanje se nahajajo nekateri spisi, ki so v slovenski
literarni zgodovini morda manj poznani ali pa neznani, a so zelo pomembni za vrednotenje ljudi in
dogodkov iz na{e preteklosti. V Slovenskem arhivskem ~asopisu (SA^) sem opozoril na t.im. potek
dogodkov pri “sveti smreki” na Paki, ki jih Slom{kovi ‘ivljenjepisci ne upo{tevajo vestno, oz. jih ne
poznajo, saj sta {ele cesar in ‘upnik v osemdesetih letih 19. stoletja zaklju~ila proces in ne Slom{ek, kakor
nekateri Slom{kovi ‘ivljenjepisci napa~no domnevajo.1
Ni mi globlje poznano, koliko je vsebina pisem, ki sta tu priob~eni, bila poznana na{im literarnim
zgodovinarjem. Anton Slodnjak je sicer v Kondorjevi knjigi2  zapisal, da je A{kerc ‘elel biti “nesebi~en,
moralno ~ist” in “vse razumevajo~i duhovnik”. Kot pesnik pa je hotel prikazati resni~no ‘ivljenje in tudi
mo~ ~lovekovih misli. Slodnjak k temu pravi, da bi “bila ta pot v za~etku osemdesetih letih prej{njega
stoletja v lavantinski (danes mariborski, op. MG) {kofiji, kjer se avstrijska zvrst janzenizma ni tako
ukoreninila, kakor na Kranjskem, {e mo‘na za katoli{kega duhovnika. Toda splo{ni boj rimske kurije
zoper liberalni katolicizem in iz tega boja porajajo~i avstrijski klerikalizem s slovensko-kranjsko varianto
so grozili, da jo slej ko prej zapro.”3
Iz pisem, ki jih tu priob~ujem, je ta boj, ki je ‘elel uni~iti liberalni katolicizem in o katerem govoril A.
Slodnjak, delno viden tudi v pismu lavantinskega {kofa Mihaela Napotnika in v odgovoru ‘upnika
@i~karja, v katerem poizvedujejo o delovanju kaplana Antona A{kerca v ‘upniji Vitanje. [kofovo pismo je
pisano v gotici in v njem spra{uje takratnega vitanjskega ‘upnika Jo‘efa @i~karja o resni~nosti govoric, da
je A{kerc predpisane ma{ne molitve spreminjal, da je izpu{~al pred litanijami vseh svetnikov pridevnik
sveti, da je v {oli pri molitvi z otroci molil samo O~ena{ in ne tudi Zdrave Marije ter, da je v lavretanskih
litanijah izpu{~al vzklik Mati na{ega Stvarnika, ker naj bi bilo to nesmisel, ker Marija ni mogla roditi
(svojega) Stvarnika. [kofa nadalje {e zanima, kako je to A{ker~evo obna{anje in ravnanje vplivalo na
ostale duhovnike in laike.
[kofovo pismo se transkribirano iz gotice v latinico glasi tako: 4
No. 1891
An das wohlehrwürdige F. B. Pfarr – Amt in Weitenstein
Daß Fb. Pfarramt wird beaufragt einstweilen im vertraulichen Wege, wenn es nötig sein solte Erhe-
1 Slom{ek in “sveta smreka” na Paki , v Slovenski arhivski ~asopis 1, {t. 5, 1994, str. 11–12.
2  Anton A{kerc, Izbrane Pesmi, Ljubljana 1963.
3  Prim. id, 122
4 Obe pismi sta objavljeni tak{ni kot sta zapisani v originalu: fond `upnije Vitanje, {katla 18 (sedaj:
Škofijski arhiv Maribor).
ZGODOVINSK  ̂ ASOPI  • 54 • 2000 • 2 (119) • 263–264
264 B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH
bungen zu pflegen und spätestens bis 19. d. M. einzuberichten, ob es wahr sei, wie ein beharrliches
Gerücht es wissen will, das sich der seinerzeit zu Weitenstein als Kaplan angestellt gewesen Priester Anton
A{kerc herausnimmt, in den für den öffentlichen Gottesdienst worgeschriebenen Gebets-formularen
eigenmächtige Änderungen vorzu-nehmen? Es heißt, daß er beim Vorbeten der Allerheiligen Litanei das
Praedikat Sveti vor den heiligen Namen weglasse und anstatt sveti Peter, sveti Pavel nur vorbete: Peter,
Pavel u.s.w. – ferner, daß er in der Schule mit den Schülern nach dem Vater Unser das Ave Maria nicht
bete, zudem daß er in der Lauretanischen Litanei der Titel: Mati na{ega Stvarnika beharrlichaus lasse, und
einmal von einem vorgesetzten Pfarrer daruber zur Rede gestellt, beziehungsweise um den Grund befragt,
beiläufig also geantwortet habe: Weil dieser Titel ein Unsinn ist; es ist ja unmöglich, daß Maria ihren
Schöpfer geboren hätte.
Auserdem ist wahrheitsgetreu und mit aller Offenheit einzuberichten, ob unter dem glaübigen Volke
viellicht nach andern Beschwerden über ihn seelsorgliche Thätigkeit A{kerc’s wornommen werden? – ob
seine Rechtglaubigkeit von Jemanden – sei es Laien sei es Priester – angezweifelt oder werdächtig
befunden werde.
F. B. Lavanter Ordinariat zu Marburg,
den 5. August 1893
+ Michael
Fürstbischof
@e 18. avgusta je vitanjski ‘upnik poslal odgovor na {kofovo pismo. Odgovor je bil pisan v latinici in
v slovenskem jeziku ter v, za tisti ~as zna~ilni spo{tljivi in poni‘ni maniri. Pismo ‘upnika @i~karja je
nekako “spravno”, ne ka‘e kak{nega “splo{nega boja rimske kurije zoper liberalni katolicizem” in A{kerca
ne ovaja prehudo. Zdi se, da je ‘upniku bilo nekoliko ‘al oz. nerodno (~e ne ‘e poni‘ujo~e), da je moral kaj
takega o pesniku pisati in ga ovajati. Kljub navedbam, kaj so si o A{kercu mislile “pobo‘ne du{e”, je bil
‘upnik mnenja, da ga je A{kerc spo{toval in da je bil spo{tljiv in ~astivreden kolega.
Pismo pa se glasi:
[t. 191
Visoko ~astiti kn. {k. lavantinski ordinarijat!
Na visoko cenjeni dopis pre~astitega kn. {k. ordinarijata dne 5. avg. t.l. {t. 1891 zamore najvdaneje
podpisani slede~e izjavljati:
Kolikor je bilo mogo~e prespo{tljivo podpisanemu opazovati, je gosp. Anton A{krc litanije vseh
svetnikov molil tako, da je naslov: sveti pri prvem svetniku, kedar se jih po vrsti na{teva ve~, izgovarjal,
pri molitvah naslednjih pa izpu{~al.
Naslov bla‘ene device Marije v lavretanskih litanijah: Mati na{ega Stvarnika je opu{~al s trditvijo, da
je to protislovno.
Nisem pa sli{al, da bi bil g. A. A{krc v {oli opu{~al “^e{~eno Marijo” za O~ena{em.
Res je, da so se nekatere “pobo`ne du{e” spodtikale nad naglostjo, s katero je opravljal bo`jo slu`bo
imenovani duhovnik. “Liberalci” se pa bajè rekali: “Gosp. A{krc bo praznoverstvo `e odpravil.”
Nekateri duhovniki so gosp. A{krca sodili silno ostro, ker so celó menili, da ho~e apostazirati. Kolikor
sem jaz g. A{krca poznal, sem ga v tem vedno zagovarjal; po mojih mislih kaj tacega pa~ ni nameraval
storiti.
V njegovo pohvalo moram pristaviti, da je svojega ‘upnika spo{toval.
Kn. {k. ‘upni urad v Vitanji
18. avgusta 1893.
J(o‘ef) @i~kar, ‘upnik
Zdi se mi, da bosta pismi v pomo~ literarnemu zgodovinarju pri predstavitvi dela in ‘ivljenja pesnika
in duhovnika Antona A{kerca. Poglabljanja zgodovinskega znanja ni nikoli preve~ in ne dovolj, kakor bi
to kdo utegnil misliti ali razumeti. [e posebej zato ne, ker nekatere stvari postajajo bolj o~itne in jih zaradi
tega pravilneje sodimo.
To je bil tudi namen te objave.
M. GERDEJ: PRI^EVANJE D H P SEM O ANTONU A[KERCU (1856–1912)