Proizvodni odbori na Norveškem
Med skandinavskimi državamL ki so * kapitalističmh pogojih ustvarile zelo vi-Ako stopnjo družbenega razvoja, pripada NoTveški posebno mesto. To je država, v kateri je vpliv države na gospodarski raz-voj postal zelo močan zaradi politike So-cialistične stranke, ki je nepretrgano na oblasti  že  popolnih   10  let.
V  praksi sodobne Norveške sta dva po-java v upravljanju gospodarstva, ki zaslu-žita posebno pozornost. To sta tako irae-novana posredna in neposredna razšintev pravic neposrednih proizvajalcev.
Posredna, ali kakor jo na Norveškem imenujejo, ekonomska demokracija po-meni dejansko razširitev vloge države in isjenih organov v gospodarstvu s plani-ranjpm in zelo razvitimi arhninistrativni-jni posp.gi (davčna, kreditna, denarna po-litika  in  podobno).
Neposredno sodelovanje proizvajalcev pri upravljanju gospodarstva ali »indu-Rtrajska demokracija«. kakor jo imenu-jejo na Norveškem, obsega povečanje pravic proizvajalsko delodajalskih orga-bov,  ki   se  imenujejo proizvodni  odbori.
Sporazum <> proizvodnih odborih
V  razliko od nekaterih drugih držar na fcahodu,  v  katerih. so to  vprašanje   rešili z  zakonom,   imajo  na   Norve.škem   spora-zum o proizvodnih odborih, ki so ga 7. de-cembra 1. 1945 podpisali zastopniki delav-skih  sindikatov  in  zveze delodajalcev.  V ireh   primerih.   in   sicer   I.   1950,   1954   in maja 1. 1957, je prišlo do nekaterih spre-memb v besedilu sporazuma. Nekatere iz-mcd teh sprememb so zelo pomembne in pomentjo, če jih primerjamo s pravicami, ki so jih imcli norveški proizvajalci pred petdesotimi, dvajsetimi ali pred le petimi leti,   velik   korak   naprej   k   zagotovitvi širšega neposrednega vpltva proizvajalcev na  sprejcmanje sklepov. ki se tičejo de-lovanja  nekega podjetja.
Kakšne so temeljne značilnosti omenje-nega sporazuma?
Predvsem ima proizvodni odbor v ne-kem podjetju samo posvetovalno vlogo. r>plodajalci pa so dolžni. rla »poročajo proizvodnemti odboru o dcjavnosti pod-jetfa in o planih. ki jih pripravljafo za podjetje v najbližji prihodnostii. V na-daljnjem besedihi sporazuma, ki je bil spremenjen ]. 1954. je rečeno: >Da bi se okropiio si^delovanje in vzajemno zaupa-nje, je treba taka poročila predložiti tako pogosto, da hf) proizvodni odbiir. Cimbolj je rnofrofe. seznanjen z razvojem na teh področjih.t
Kasnpjši razvoj je dovedel do tega, da so ?e za eno stnpnjo bolj otncjili pra-vice dolorlaialopv pri iipraTljanju v ko-rist proizvaialcev. P<i dol?em razpravlja-n iu v začetku leto^njejra leta so zastop-niki delavoev in deiodajalcev podpisali dopolnilni spnrazutn. ki vnaša pomeTnbtif1 snremembe. Tako je bilo na primer v plavni sporazum med obema organizaci-jama vne.3en.-o naslednje boscdiln: »Upra-va podjetja ie dolžna. da se posvetuje z zastopniki delavcev o nameravaniih spre-membah v dpjavnosti pndjetja in da iih obvpsti o pomenu. ki ffa te sprempmbe imnjo tako za delo podje-tja kakor tndj za r'r>l/>jp1T|f1loe. Ko gre za zaposlitev deloje-
malcev in za njihove delovne pogoje, jim je treba omogooiti, da po svojiJi zastopni-kih povedo svoje stališče priej, preden se sklep  uprave uresniči.«
Uradno tolmačenje tega stališča določa. da je treba vse vprašanje v primeru ne-soglasij predložiti njihovim višjim orga-nizacijam. 2& norvežke razmere pomeni ta določba pomemben korak naprej k na-daljnjemu omejevanju nekdaj nedotak-ljive pravice delodajalcer, da o vsem, kar je t zvezi z delom podjetja, samostojno odločajo.
Nagrajevanje  predlogov
Druga značilnost bi bila v tem, da je dejavnost tcvarniških odborov omejena samo na proizvodna vprašanja. Vse drugo, kakor so plače. mezde. letni dopusti, nad-urno delo, spada v področje dela siruii-kalne organizacije, ali pa urejajo odnose na tem podroc.ju s sporazumom med sindi-kalno organizacijo delavcev in zvezo de-lodajalcer.
Tretja značilnost je omejevanje pravic delodajalcev na področju, k« je na videz najmanj važno. Gre zato, da so posebni organi proizvodnih odborov, tako imeno-vane komisije za predloge, ki odlotajo o tem, kakšna nagrada bo priznana za spre-jeti racionalizatorski ali novatoiski pred-log. Imajo bolj ali manj enotno shemo, po kateri se mora za sprejeti predlog delav-cev izplačat« enkratna pretnija, ki ne sme biti manjša od 100 kron, a >f določenem časovpem razdobju tudi polovici letnega prihranka, ki se doseže z uporabljanjem predloga.t Razen tega je doljčeno še nagrajevanje ali oškodovanje tudi za. predloge, ki jih neposredno ni mogoče uporabiti, ki pa jih ocenijo kot koristne, in znaša nagrada v tem primeru najmanj 50 kron.
Proizvodni odbori so v vseh tistih pod-jetjih na Norveškem. ki zaposlujejo naj-manj 50 delavcev. V podjetjih z manj de-lavci so delavski poverjenjki, ki imajo :sto funkcijo kakor člani proizvodnih od-borov v večjili podjetjih.
Čeprav je vsa ta stvar še vedso v raz-voju, lahko rečemo, da je uspelo norve-škim proizvajalcem tudi tako zagotoviti si doloien vpliv na upravljanje podjetij. Hkrati so zelo močne težnje, (fa iri te pravice še bolf razširili.
M. T.