t>22. štev.
V Ljubljani, torek dne 16. septembra 1913.
Leto II,
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se Rt	pošilja upravništvu.	::i
Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Srbija in Črnagora.
Belgrad. 13. sept. 1913.
Nemško časopisje z veliko sla-Sstjo in radostjo prinaša alarmujoče Članke in vesti o resnem nasprotju med srbsko in črnogorsko vlado slede ureditve nove meje med obema 'državama. Govori se vse mogoče, a vse to s prozornim namenom, da se Jvrže med bratski državi Parisovo Jabolko, da se iz nepomembnih ne-razpozumlieni izcimi mogoče resen spor. Seveda so to le pobožne želje znanih faktorjev, ki so s svojim hujskanjem in intrigami krivci bratomorne srbsko-bolgarske vojne.
Ker se širijo vsled odhoda črnogorskega ministrskega predsednika serdaria Janka Vukotiča iz Belgrada najfantastičnejše vesti, ki slikajo situacijo kot skrajno resno, sem si hotel dobiti zanesljivih informacij o sedanjem stanju mejnega vprašanja. Odličen srbski politik, ki je bil delj časa v službi diplomacije, je bil tako prijazen, da mi ie dovolil razgovor, ki ga podajem kar najtočneje:
»Ne da se tajiti, da obstoja med srbsko in črnogorsko vlado gotovi nesporazum glede odreditve meja na zavojevanem ozemlju. To je samo ob sebi razumljivo, saj kje pozna zgodovina dejstvo, da so se obmejna vprašanja rešila hitro in brez vsakih zaprek.
Toda srbsko - črnogorsko vprašanje je popolnoma drugega značaja, zem!’!. kjer naj teče meja. je srbska zemlja, pa naj toliko kilometrov več ali mani pripade ali Srbiji ali črnigo-ri. Sporno ozemlje ne obsega več nego kakih 400 km, zato ne bo niti eni niti drugi strani v gotovih točkah težko popustiti.
Poudariti pa moram odločno, da se odhod črnogorskega serdarja Vukotiča iz Belgrada razlaga v tujem časopisju popolnoma napačno, ali bolje rečeno, skrajno tendenciozno s gotovimi nameni.
Da vam naravnost povem vzroke in povode, zakai so se pogajanja tako nenadno prekinila.
Srbski politiški krogi so spoznali že v naprej, da pogajanja s črnogorsko vlado ne bodo šla popolnoma gladko. Ali z ozirom na evropsko Javno mnenje in pa na tesnejšo združitev zveznih držav hoteli so prikriti ona nesoglasja, ki naj bj nastala tekom oficijelnih pogajanj. Duhoviti diplomat ministrski predsednik Pa-šič je dobil nalog, da nai reši srbsko črnogorsko vprašanje na lep in gla-’dek način, da se ne razburja ni srbska. ni črnogorska, pa tudi ne evropska javnost. Ali hitro je spoznal, vda ie reševanje te zadeve precej kočljivo. ker je črnagora nastopila odločno, Pašič bi moral torej direktno odbiti ali pa priznati črnogorske zahteve. Zato se je poslužil. da se izogne neprijetnemu položaju, neznat-
nega trika. Uti ujen in bo ehen ie odšel na letovišče in prepustil vodstvo zunanjih zadev dr. Miroslavu Spa-lajkoviču. najmodernejšemu srbskemu diplomatu mlajše genracije. Ta naj bi vodil nadaljna pogajanja s Čr-nogoro.
Vsak trezen človek, posebej pa še politik, mora uvideti, da pogajanja. ki jih je vodil Spalajkovič, ne morejo imeti onega oficijelnega značaja. kakor bi ga imela tedaj, ako bi jih vodil sam Pašič. To je pokazal v dejstvu tudi tok pogajanj, ki niso imeli značaj oficijelnosti, nego biti le nekaki diplomatski cavparleji med Spalajkovičem in Vukotičem. Namen teh pogajanj je bil doseči temelj in podlagi, ki bi se potem na njih dosegel z lahkoto popolen sporazum.
Ali v teh dogovorih so se pojavile težkoče, ki jih je provzročila nekako neutemeljeno nezaupanje od strani Vukotiča napram Spalajkovi-ču. Vukotič sam je priznal neoficijel-nost teh pogajanj, ker pravi spora-zm bi se tako ali tako moral skleniti pozneje, on ni smatral g. Spalajkovi-ča opravičenega, da bi vodil oficijel-ne dogovore. Ko so se pa pojavile prte težkoče. je Vukotič to svoje mišljenje tudi pokazal v dejanju. Prekinil je dogovore in odpotoval iz Belgrada, a po lastni izjavi ne radi ne-sporazumljenj. nego radi pozne sezone. čutil se je po tolikih vojnih naporih utrujenega in si zaželel malo počitka.
S svojim odhodom iz Belgrada Pa le edino uresničil Pašičev načrt, da se zadobi za pogajanja kar največ časa. da se duhovi pomirijo, da bo potem mogoče konečno rešiti to vprašanje.
Taka in nič drugačna je današnja situacija, kj so jo nemški listi oslikali tako črno in označili kakor nekak prelom med obema državama.
Kakor skrajni Stadij medsebojnega sporazuma Pa obstoji arbitraža enega zaveznih balkanskih suvere-nov. Ali ni najmanie misliti, da bi moglo sploh priti do arbitraže, ker se Črnagora nikakor ne more izpostaviti očitkom, da je izzvala abitra-žo neslovanskega suverena med dvema bratskima državama.
Pozitivno vam lahko izjavim, da vsa pogajanja niso končana, ampak vodijo se diplomatski dogovori še vedno pismenim potom.
Začetkom jesenske politiške sezone se zopet sestanejo srbski in črnogorski oficijelni delegati in že danes lahko trdimo da se bo takrat v najkrajšem času dosegel na celi črti popolen sporazum v popolno zadovoljnost obeh bratskih držav.«
V. F. J.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Gospodična Gilberta Lemetro-va, razsodišče vam izreka enodušno svoje čestitke in priznanje prvega reda.«
Dodal je prav po očetovsko:
»Pred vsem, da okrepite še svoj glas, dete moje. V to svrho je potrebno, da delate tukaj še leto dni... vsaj leto dni.«
Občinstvo je vrelo že na dvorišče, kjer so učenke - odličnjakinje in ostale — strastno pretresale dogodek ki bi bil povzročil kmalu velik škandal.
V	kotu ... tam ... je stal stari Florestan. objemal solzno Gilberto in jo tolažil:
»To je krivica, da ... osli so, da, toda z druge strani je v tvoje lastno dobro, dragica...«
»Ko sem pa tako pošteno zaslužila,« je ihtela ona.
»Da, zaslužila si, dvakrat prej, nego enkrat, toda ne bilo bi prav, ako bi ti bili dali nagrado že zdaj. Saj veš da te Imam rad — veš pa tudi, da Vem, kako in kaj... Jaz sam nisem imel prav, ko sem kričal prej, da ti morajo dati prvo nagrado. In krivo je bilo, ko sem ti rekel, da so osli...%
Toda prekinil se je in zazijal od začudenja.
Mlad mož je bil pristopil k njima, pustivši par- korakov za seboj dve ženski — damo zrele starosti in mlado dekle — ki sta gledali radovedno, kaj bo ...
Mlad mož pa je dejal, ves tresoč se vznemirjenja:
»Ne morem oditi, gospodična, ne da bi vam povedal: to, kar ie storilo razsodišče, je vneboupijoča krivica ...«
Gilberta ga ie spoznala takoj — istotako pa stari Florestan. ki je jek-nil v svoji osuplosti:
»Gospod... 2ak de Rošegi!«
In dočim se je deklica zahvaljevala — bolj z očmi. nego z besedo
—	temu nepričakovanemu kavalirju, si je mislil stari režiser s srcem, polnim tesnobe:
»če bi vedela... in če bi vedel oni...«
XXX.
Mihelina Robertova.
Avenfura na izpitu v Konservatoriju ie bila res čuden dogodek, toda ostala ie to. in Gilberta jo je naglo pozabila.
Ko jo ie minila razbrjenost prvih minut, je razumela sama. zakaj so jo odrinili za prihodnje leto.
In ko se je po počitnicah zopet pričelo šolsko leto. je prihajala Gilberta redno med prvimi, vedno v svoji mornarskomodri obleki, vedno vesela, vedno smejoča.
Slovenska zemlja.
TRBOVLJE.
Za veliko C. D. slavnost, katera se vrši v nedeljo 21. t. m. popoldan pod 200 let staro slovensko lipo pri Pustu vulgo Spancu vlada v Trbovljah in okolici veliko zanimanje. Predpriprave so v polnem teku. Skrbljeno bo za to, da bo občinstvo v vsakem oziru zadovoljno. Naše narodne dame že pridno pripravljajo raznovrstne stvari, da bodo postregle občinstvu pri raznovrstnih šotorih. Vsakdo bode vesel najsi bode star ali mlad, intelegent ali priprost delavec. Trbovljčani in sosedje iz Zagorja, Hrastnika, Dola, Zidanmosta, Celja in drugod, pridite ta dan v velikem številu na našo veliko slavnost. Zveze z vlakom zelo ugodne. Novi krasni omnibus avtomobil za 40 oseb vozi k vsakemu vlaku od veseličnega prostora in obratno. Bližnji in daljni sosedje porabite to priliko in se pridite z nami veselit in navduševat za nadaljno narodno delo za probujo ljudstva Zal ne bode nikomur.
Trbovlje. Kreditna zadruga »Lastni dom« v Celju je posodila brezplačno ženski podružnici C. M. družbe v Trbovljah za cvetlični dan 40 nabiralnikov za kar izreka zgoraj omenjeni odbor na tem mestu javno zahvalo.
IZ KOPRŠČINE. (ISTRA.)
Zaupen sestanek »Političnega društva za Slov. In Hrvate v Istri.«
Dekani, 4. kimovca 1913.
V	tržaškem dnevniku »Edinost« med jako redkimi istrskimi vestmi či-tati je bilo skoro mesec dni vabilo na ta. menda po dvanajstletnem obstanku političnega društva samega, prvi sličen zaupen sestanek. Razen javnega, razposlalo se je širom naše Koprščine še več privatnih vabil za ta dan. No, in sklepaje po udeležbi, ljudstvo samo, bodisi da se res zanima za take sestanke, bodisi da je bilo gnano od radovednosti na ta izreden političen pojav v naših krajih, odzvalo se je v polnem številu iz vseh občin našega okraja. Tu si zapazili zastopnike Izolanščine. Pi-ranščine, Pomnjanščine, Koprščine
—	v ožjem pomenu kot občine — in Miljščine, kjer je še danes naš narod pod italijansko občinsko upravo. Da ni manjkalo ni mož iz naših zgolj slovenskih občin Dekani, Marezige, Doline in Ocizla-Klanec, ni treba pov-darjati posebej. Pa celo iz dalnje Podgrajščine smo imeli udeležencev! Vseh zastopnikov te bilo krog sto oseb raznega stanu; zapazil si namreč tu med priprostim kmetom drž. in dež. poslanca prof. Mandiča, deželne poslance Valentiča. Pangerca in dr. Trinajstiča kot pooblaščenca političnega društva. Videl si tudi de-vetorico učiteljev in petorico duhov-
Zdaj se ie začela sama norčevati iz svoje modre oblečice.
»Ali bo moralo trajati res tako dolgo, da bom služila sto tisoč frankov na leto?«
»Nemara ste se zaobljubili?«
»I, seveda! Zaobljubila — modri barvi!«
In spustila se je v smeh.
Dobro leto dni že nista več prebivala v Klinjankurtski ulici.
Tam ie bilo predaleč, za Flore-stana in za malo. Prav Gilberta je bila tista, ki je našla nedaleč, par korakov od Konservatorija, v ulici Ešikjč, skromno stanovanje na dvorišče: bilo ie sicer v četrtem nadstropju, a niže ni bilo dobiti ničesar za to ceno:	plačevala	sta okroglih
petsto frankov letno — in to ni bilo niti drago. Imela Pa sta tri majhne sobice in brlog, ki je pomenil kuhinjo.
Florestan je bil neizpremenieno najsrečnejši človek na svetu, posebno zdaj. ko so se uresničevale njegove sanje, da postane njegova deklica zvezda, zvezda prvega reda. on pa bo užival slavo, da ie bil njen najditelj, njen stvarnik, takorekoč.
Z vedno večjo vnemo se je učila petja in klavirja ter se pripravljala na svoj izpit v Konservatoriju. Ves dan ie imela posla do vrha glave.
Pogostoma ie odhajala iz Konservatorija vsa izmučena, čuteča silno potrebo, premikati noge in sopsti drugačen zrak. ne tistega, ki le vladal v pevskem razredu in jo
nikov nekaj trgovcev in obrtnikov. Skratka: bili smo vsi! Shod, kakor je bilo javljeno, vršil se je v »Dekan-skem konsumnem društvu«, ki je iz-gledalo tega dne ovenčano z našima narodnimi trobojnicami, uprav praznično. Pa tudi Dekani same so nam nudile praznično lice, zakaj od vhoda v vas pa do kraja, kjer se nahaja imenovano društvo, videl si povsod razobešenih vse polno naših krasnih zastav. Točno ob 11. otvori predsednik polit, društva deželni poslanec dr. Trinajstič sestanek s pozdravnim nagovorom. Dasiravno je ta-le gospod po rodu Hrvat, vendar nam je še v precej lepi in umljivi slovenščini opisal naš boj za obstanek tu, na krasni naši obmorski domovini. Rekel je med drugim: »Tisočdvesto let je tega, kar se nahaja slovenski živelj pq teh krajih, pa tudi tisočdvesto let traja tu borba za naš biti ali nebiti. Sedanji naš rod okopava tod zemljo, ki je polna strhnelih kosti naših prednikov, pomešanih z onimi naših sovragov. — In te naše svete in ljubljene kraje hoče nam tujec odvzeti za vsako ceno. Mi da naj to dovolimo? Nikdar! Dom, na katerem so živeli naši pradedje, mora ostati naš! Naval sovražnika je pa na nas srdit in ljut. Zato se je bati, da nam lehko odmakne kak košček naše Koprščine. Da preprečimo to nakano, moramo se strniti v močno, nepremagljivo falango, katera naj bode v stanu odbijati vse navale, in če treba stopiti celo v ofenzivo ter zapoditi naše hude sovražnike, po krivici zasedenih pozicij. Paziti moramo, če hočemo uspeti s svojimi načrti, na vsak tujčev migljaj, na vsak tujčev korak. Istočasno moramo pripravljati i mi naše načrte za obrambo lastnega doma. Posameznik pa ni v stanu sam se postavljati v bran iz-vežbanemu nasprotniku, pač pa le v edinosti in slogi celokupnega slovanstva Istre nam bode mogoče uničiti onega, kateri želi nam pogina. Poživljam vas zato, ponovno. Strnimo se vsi v eno skupino, v politično društvo, zakaj le dobro organizirano ljudstvo z dobrim vodstom je v stanu odbijati tuiinski naval in tuiinske želje po naši domovini!
Po teh krasnih besedah je opisal nam g. doktor i dosedanje delovanje našega polit, društva. Odkrito je priznal. da ni moglo pod sedanjimi pogoji ni oddaleč odgovarjati zahtevam časa. Zato smo tudi bili povabljeni na današnji sestanek, da se domenimo, a ista oblast je pravila zavrnila, češ, da bode res odgovarjalo vsem potrebam. Pravila za reorganizacijo pol. društva so bila od točasnega odboca predložena dež. oblasti v potrjenje, vsem potrebam časa, mora se zade-da ne sme imeti polit, društvo svojih podružnic. Da se pa vendar zadosti vsem potrebam časa, mora se zadeva, če ne v tem, vsaj v sličnen* načinu rešiti, in namen pol. vodstva je, da se nai osnujejo po posameznih
Posamezna številka 6 vinarjev.
• »	Uredništvo to upravnlStvo:	nj
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica St ftj
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Netrankirana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaso se plačat petit vrsta IB v, osmrtnice, poslana la zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po» m pust. — Za odgovor Je priložiti znamko. ::s
k:	Telefon	številka 118.	«
Zgodba o Janezu Močeradu.
I.
Kdo naj le doma poseda, vsak po svetu rad pogleda tudi Janez Močerad šel bi kam po svetu rad.
►
Fajmošter so naznanili, da tako so se zmenili, da v Ljubljani bo kongres, velik špas in velik ples.
Janez hodil je na košnjo krone imel je polno mošnjo, ker ni Janez postopač,
Je prihranil par dvojač.
Ko je v farovžu naznanil, da je par dvojač prihranil pravi fajmošter takoj: ti v Ljubljano greš z menoj.
Ker pa vožnja do Ljubljane, drage nas denarje stane, plačal boš naprej za pot in vstopnico za naš shod
Janez ni se pregovarjal, kdo bi se z gospodom vkvarjal? je za shod vstopnico vzel in je peš v Ljubljano šel.
Fajmošter tako mu pravi: kar boš slišal, dobro spravi, ne pozabi, da si naš, stranke naše zvest pristaš.
II.
Janez je prišel v Ljubljano, videl množico je zbrano, sam pomešal se ie vmes, kjer je bil največji ples.
Gledal je dekleta mlada, ki so gledala ga rada, ker je Janez Močerad vedno imel dekleta rad.
Jaiif' ie po mestu hodil, koder ga sprevod je vodil, zraven mislil je na to. kdaj sprevoda konec bo.
Vmes pa godbe so igrale, da noge so poskakovale,
Janez misli: dideldaj to je res lep direndaj.
davil za grlo kakor pretesno zavezana kravata.
Tista izmed njenih tovarišic, ki je bila v takšnih trenotkih vedno pripravljena stopiti z njo na izprehod, je bila velika rdečelaska. Mihelina Robertova, ki je tako silno rada postopala po Parizu in se potapljala s prijateljico v najgostejših množicah smeje se in zbijaje šale. obedve očarani nad pogledi neznancev in občudovanjem mimogredočih, ki so pomrmravali: »Hudiča! To sta ti dve punici... «
Sicer pa se le ta Mihelina, ki jo je poznal vsak v Konservatoriju, da živi precej neredno, skrbno ogibala vsega, s čimer bi bila splašila svojo tovarišico.
Res da ie razlagala z lastno ji smelostjo izraza vsak trenotek teorije, ki bi bile spravile količkaj pošteno meščansko dušo iz kože — toda menila se je le zelo malo o tistem človeku, ki se ga je bilo prijelo v Konservatoriju ime »njen bratra^-nec«: nikdar se ni pojavil fant v njiju bližini, kadar sta hodili okrog, ogledovali izložbe, in je na primer pred kakim draguljarjem dejala Mihelina Gilbertl:
»Ti imaš srečo, lahko si boš plačevala take reči.«
»Ti pa ne?« ie odgovorila Gilberta nehote s pomenljivim pogledom na Mihelinina ušesa.
»Oh. moji uhani — lepa reč! Temu se niti ne pravi dragulji. Vidiš. ta-le verižica, da, in ta zapestni-
ca tudi. Ali pa tistale zaponka s sa-fjrji, da to bi imela rada. Tega bi sl želela. Vseh grehov bi bila zmožna. da si prilastim tako lepo reč. Ah... dragulji — to bo še moja nesreča ... zaradi njih bom počela vse neumnosti, ki jih kdaj napra1-vim...«
»Ne vštevši tistih.« se je zasmejala Gilberta. »ki si jih že.«
»Beži! Malo prej... ali malo’ kasneje... na koncu pride Človek’ venclarle 'do tistega.«
Mahoma pa je izpremenila smer razgovora:
»Poglei ta glavnik s smaragdi. Zvečer, v kaki glediščni loži se mora svetiti kakor avreola od električnih' žarnic.«
Mihelino Robertovo, veliko rdečelasko s prekrasnimi očmi je silno mikala veselost, ljubkost in prijaznost njene tovarišice; toda. kakor smo že omenili, ogibala se ie skrbno, splašiti jo ali biti ji neprijetna.
Stanovala te v Monmartrskem predmestju, prav blizu velikih „bulvarjev.
Tmela ie tamkaj majhno samsko stanovanje: tri neodvisne sobice —* salon, spalnico in toaletno sobo.
Njena rodbina — zakaj imela lei rodbino, sestoiečo Iz strica in tete —■ je stanovala na drugi strani mostov-ža; to je bilo mnogo udobneje za vse
In pogostoma le rekla OilberB, kadar sta 811 mimof
Zdaj procesija se ustavi »Kaj bo zdaj?« si Janez pravi, revež komaj se zave, gospod škof pred njim sede.
Janez skloni se globoko in poljubi škofu roko — zraven puščica stoji, vanjo kronca zadrči.
občinah kraja politični odbori, katerih naloga bodi: Strogo nadzorstvo nad tujčevim početjem in točno informiranje glavnega vodstva politič. društva. To bi bile v glavnem misli 'dr. Trinajstičevega govora. Odnosno na njegove pozdravne besede si pa predrznem nekaj omeniti. V začetku svojega govora naslovil je namreč par laskavih besed na navzočega drž. in dež. poslanca prof. Mandiča. Nato je prisrčno pozdravil nayzoče tovariša dež. poslanca gg. Valentiča in Pangarca Da ni pozabil č. duhovščine m zbranih kmetov ter trgovcev, se razume. Pač pa je skoro pozabili na dvetorico učiteljev. No, to se mu lahko odpusti, zakaj učiteljstvu nima posebne uniforme, da bi se ga lahko ločilo na prvi pogled od ostalih zborovalcev. Pa tudi izpostavljeno ni bilo v skupim očem govornika kakor n. pr. častita duh., ki }e tvorila nekako skrajno levico tik pred predsedniško mizo; pomešano je bilo naše učiteljstvo med svojim narodom, med katerim dela in za katerega živi! Upati je zato, da se učiteljstvo vsled tega malega incidenta ne bode čutilo razžaljenega, zakaj, četudi zadnji bili so vendar pozdravljeni! O na-daljnem zborovanju pa drugič par besedi.
GORIŠKO.
Malenkost, ki ni malenkost.
Med postajo Dutovlje-Skopo Je neka steza ob kateri je nabita na topolu, ki je poleg nje, tablica s sledečo vsebino v naši pisavi, kakor jo čitateljem doslovno objavljamo: Pre-POvedan vhot pO Stezi SKOZI pa-šnJK KAZni 5 Kron. SKOpO Županstvo. — Ne intrigiramo se v občinske zadeve, toda lepo prosimo: Tržaški izletniki so vsako nedeljo po ti poti in kaj si misli tuj človek, ki pride po tem ali onem opravku v naše kraje, ko vidi tak napis, ki dokazuje edino neukost našega ljudstva, kj ni v resnici tako zanemarjeno. Ni take zamere, če bi čitali sličen napis ob koroški slovensko-nemški meji, ne bomo pa prenesli pri nas, da bo takšen napis ob cesti, ki Je vedno polna ljudi. Kje si, županstvo, kje občinska skrb. da se odpravi sramota, pod katero je napisano tvoje ime? Čemu kazati svetu analfabete, ki ne poznajo niti pisave, ko jih nii med nami? Kateri mojster je bil, ki je izgotovil omenjeni napis? Želimo pojasnila na ta način, da se napis nadomesti s pošteno tablico. O travi, ki raste po takoimenovanem »pašniku« pa ndtil ne govorimo, ker je samo kamenje. In kdor bi trgal tamkaj čevlje, naj bi plačal KAZni 5 Kron? Premislite vsaj, kaj bere javniost in čemu se smeje!
Štajersko.
Klerikalce le strah. V zadnjem času je zopet opažati intenzivnejše tlelo klerikalcev. Pričeli so v glav-.nem boi — za svoje časopisje. Temu so posvetili glavno pozornost, in že za najbližnje čase je tozadevno napovedana obsežnejša akcija. Poma-Jem je pričelo delovati tudi ono. kar Je napredno čuteče. Imamo utls, da pričenja napredna idela ponekodi naraščati, dočirn drugod iz že navedenega vzroka zavzema staro stališče a vseeno pripušča rasti — tudi kle-kalizem. In za to pozdravljamo mnenje predzadnjega »Nar. Lista«, da treba sklopiti vse ono, kar se bojuje Hanes posamič — takorekoč na lastno pest. Pričakujemo, da prinese 5. oktober v te naše razmere izdaten preokret k zboljšanju.
Napredno časopisje postaja klerikalcem strah. Z lažnjivostjo. obrekovanjem in psovanjem vsega, kar Je za napredek, so si klerikalci zgubili že mnogo prijateljev. Vrste njihovih naročnikov se čim 'dalje, tem boH redčijo. Napredno časopisje širi »e vedno boU. ž njim Pa narašča tudi hapredna ideja. In tako fe prav.
Klerikalci se boje, 'da bi se Hm pri prihodnjih volitvah ne zgodilo tako, kot se j? zgodilo mladostrju-
jarjem po Goriškem. Udpor onfh, ki imajo v sebi čut narodne zavednosti, a so dosedaj stali na strani naših klerikalcev, vidno narašča in se nagiba napredni smeri. Klerikalna mogočnost pa Je postala že tako nervozna. da vsestransko vidi — strahove. Zato sedai delajo klerikalci zopet z vsemi močmi, da užive ber-nje za svoje časnike. Za »Stražo« in »Slov. Gospodar« hočejo zopet začeti s fehtarijo od hiše do hiše. Če se jim bo obnesla, danes seveda ne vemo. Vsekakor apeliramo na somišljenike. da z vsemi močini delajo za napredne liste in s tem pripomorejo prekrižati račune klerikalnih gospodov v Mariboru. Mislimo, da jim gre pri tem tudi lahko na roko velika razlika o vsebini tiska, ki ga je videti med obema smerema. — Delajte na to. da pridobite naročnikov.
Voitsberg. (O zverjadi.) Kot smo že zadnjič poročali, se ie javil k lovu na zverjad tudi neki bavarski aristokrat. Je to znani lovec na leve Bronsart pl. Schellendorf. Schellen-dorf je na svojih lovih v Afriki ustrelil 60 levov. Doma je iz Monakova. Ko ie pregledal sled zverjadi v štub-alpskem gorovju, je odločno zatrjeval. da ne gre tu za volkove, marveč za ušle — leoparde. Po tridnevnem bivanju v štubalpskem gorovju se je odpeljal nazaj v Monakovo po svoje lovske pse. ki so ga spremljali tudi po njegovih afriških lovih. — Sedaj je za iztrebljenje one zverjadi razpisanih 1000 K nagrade.
Maribor. (Nesreča.) V soboto zjutraj se je splašil na Leitersberški cesti nekemu kmetu konj. Pri skoku je kmetova žena zgubila ravnotežje, padla raz voz in si zlomila zgornje gležnje. Kmet sam je istotako padel raz voza. ker pa ni spustil uzd. ga je zdivjana žival vlekla nekal časa na uzdah s seboj. Ženo so prepeljali z rešilnim vozom v mariborsko bolnico.
Vreme je postalo v zadnjih dnevih zopet zelo hladno. Čas je popolnoma sredojesenski. Solčni žarki nimajo več one pekoče moči. kot navadno v tem letnem času. Vedno bolj začenja odpadati listje in tudi sapa je že čisto jesenska. Vina pravijo. kaže letos mnogo bolje, kot druga leta, tako po kakovosti kot tudi po množini.
Maribor. (Klerikalci na delu.) Ko smo si ustanovili »Sokola«, smo kmalu dobili tudi »Orla«. Nato smo imeli odsek sokolic. kar le dovedlo klerikalce do ustanovitve »Orlic«. Osnovali smo si naraščaj — in klerikalci ga hočejo tudi.
Maribor. (Vrtna veselica.) Venec prireditev bodoče sezone otvorl tokrat podruž. »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Podružnica priredi v nedeljo dne 21. t. m. vrtno veselico v Narodnem Domu. Spored: Godba, petje, šaljivi nastopi. srečolov in prosta zabava. Zvečer ples v mali dvorani. Začetek ob 3. uri popoludne. vstopnina 30 vin. otroci v spremstvu starišev prosti. Prebitek gre podpornemu skladu. V slučaju slabega vremena se vrši vse v restavracijskih prostorih.
'Film ,Benečanske sanje*
se bode predvajal 6 dni, t. j. od srede 17. do pondeljka 22. t. m. v Kino-Idealu. Moderna socialna drama v 3 delih. Krasneiši od drame „Otrok Pariza". Predstave ob 3., ‘/25., 6., V28. in 9. Primerno tudi šol. mlad. Cene 10 v. dražje.
Dnevni pregled.
Nova Srbija je razdeljena na 11 okrožii in 45 okrajev. Okrožne prefekture imajo svoj sedež v oitoiiu, Debaru, Kavodoru. Kumanovem, Novem Pazaru. Spolju. Tetovu m Sti-pu. V novi Srbiji je preceiš. število katolikov in tl so skoro PO večini, razen par tisoč Srbov. Albanci, v Belgradu bo sedaj sezidana k£u°b-ška cerkev z nadškofijo. Ta čin bo sovražnikom srbskega naroda in Srbije zelo neljub, ker sedaj ne bodo imeli nobenega povoda več govoriti, da so Srbi sovražniki katolikov. Srbi se premalo brigajo za vero. kot da bi vsled vere koga sovražili, če je le dober državljan. Vero porabiti za masko, pod katero bi se ruvalo proti srbski državi, no tega pa Srbi ne bodo dovolili, če tudi je šuntarski Palič dobil kapelico.
Albanci Igrajo prav nevarno Igro s tem. rda napadalo srbske obmejne kraje. In sicer so ti napadi najbolj pogosti v okolici Prizrena. Roparji pod vodstvom člana albanske vlade Istt Boljetinca £0 prav dobro oboroženi z mavzercami. (Za koliko so te puške olajšale žepe državljanov izvestne velesile?) Ker se teh roparskih oapadov udeležuje tudi albanski minister, kar je samo ob sebi razumljivo. zato bo srbska vlarda te napade začela za_ resnejše smatrati in bo vporablla tudi resnejša sredstva, pa naj bfiJ2ei5&t£&ji U.ttfc9 ali »e.
Ce Imaš preveč denarja, recimo kakih 400 K preveč, tedai reci. da so Srbi naši brati in takoj boš za 400 K lažji, kakor se je to zgodilo v Opavi Bogdanu Jelinku, ki Je bil vsled tega da ie izrekel gornjo resnico, obsojen na 400 K globe. To se je celo kasa-cijskemu sodišču zdelo preveč, zato je odredilo novo razpravo, kjer so sodniki sklenili, da ni potreba nobene takse plačati, če imenuješ koga za brata.
Mažarske skrbi so velike. Vsi
listi prinašajo razne nasvete, kako bi odprli Balkan mažarskemu blagu. Ogrski kapitalisti se prav zelo boje. Da bi pridobili odjemalcev — se sklicujejo celo na zgodovino. Bilo bi boljše, če bi molčali. Madžari bodo napravili v Novem Sadu in drugod velike gospodarske razstave, da si osvoje balkanski trg.
Švabom se zdi tako naravno, da jim gre na naši zemlji predpravica, da se jim zdi vsaka drobtinica, ki jo nam da vlada na naše opravičene zahteve, kot — slovansko nevarnost. Tako ie švabskemu »Tagblat-tu« v Gradcu zrastla v Gorici s slovensko gimnazijo »slavische Ge-fahr«. Iz tega se vidi. kako si svoje Nemci proti drž. zakonom nadoblast, nad našimi Pokrajinami. Tako so razvajeni.
Neki Nemček v »Tagespošti« se ie spravil nad naše srednie šole in pride do zaključka, da smo rabili pol stoletja, predno je bil naš jezik zmožen za slovensko srednjo šolo. Koliko bi — baje šele rabili — za visoko šolo. Mislimo, da so nemške skrbi odveč, ker so Nemci z vsemi kralji, cesarji, vojvodi itd. rabili 300 let. da so mogli predavati nemško — ko jim tega ii nihče branil — mi pa smo dosegli isto v 50 letih kljub vsem oviram.
Maska. V zadnjih tednih ie prinesla mariborska »Straža« drug za drugim par člankov o slovenskem šolstvu ob narodni meji. V eni zadnjih »Straž« smo celo čitali uvodnik, v katerem se člankar prav toplo zavzema za ugodno rešitev vprašanja C. M. šole v Studencih pri Mariboru, ki že leta čaka rešitve od strani tamošnje občinske uprave. Mi smo ta izvaiania čitali z zanimanjem, saj so bila taka, da bi bila mani previdnega človeka docela lahko premotila. vsekakor pa smo že v eni zadnjih številk »Dneva« izrekli sumnjo, oz. mnenje, da treba počakati, kalti klerikalci se še niso nikoli pokazali za docela zaupanja vredne. Tn glejte: nismo se varali: Na eni strani kličejo na pomoč D. C. M. ter »Slov. Stražo«, na drugi strani pa blatilo kar vse vprek, kar ie le količkai v zvezi z D. C. M. Na eni strani prosijo pomoči od D. C. M. za snovanje novih obmejnih šol, na drugi pa pritiskajo z naipodlejšimi sredstvi na obmeine slovenske prebivalce, da ilh odvrnejo od pristopa k novim podružnicam. — Lahko bi se sicer spuščali v daljšo polemiko, a se nam ne zdi vredno, ker že povedno pač dovolj označuje delo — slovenskih kaplanov.
Resolucije kongresa strokovnih organizacii ne dajo »Piccolu« miru. Zdihuje na njimi in se boji za itali-janstvo Trsta, če se bodo resolucije dosledno izvajale. — Nasprotniki priznavajo velik pomen, ki so ga imele strokovne organizacije.
Vodia goriške državne policije dr. Casapiccola ie že 7 let v Gorici. Večkrat Je že izjavil, da se priuči slovenščini, a dozdaj ne zna besede. Mi mu danes znova odločno nasvetujemo. da gre iz Gorice. Kajti simpatije do slovenskih deklet se z antipatijo do našega jezika tako, malo stiinjaV), da bode treba eno in drugo še obširnejše obdelovati. Tisti, kogar se tiče. bode ta obzirni naš migljaj menda razumel.
Namestnik princ Hohenlohe se Je mudil v soboto v Gorici ter se posvetoval z voditelji deželnozbor-skih strank radi poslovanja deželnega zbora. Pogajanja glede vstvarit-ve deželnozborske večine s fiksnim delovnim načrtom za bližnjo bodočnost so komaj započeta. a to le že gotovo, da italijanski nacijonalci, dosedanji vladarji deželne uprave, v nobenem slučaju ne pridejo v kombinacijo.	,	.
Na nemško realno gimnazijo v Gorici nameravajo tudi neki slovenski stariši upisati otroke, dasi imamo sedal povsem poskrbljeno za dober in popolen pouk v nemščini. Če bo-Ho Italijani in Slovenci dosledno odvračali otroke nd nemške realne gimnazije, se bode ta zavod^ kmalu posušil. Vsekako Pa se bo hitro izkazalo. da Je poleg nemške realne gimnazije nemška realka nepotrebna. Kdor izmed Slovencev hoče otroka posvetiti realnim strokam, ga mora dati zaenkrat pač na nemško realko, nikakor pa ne v nemški realni gimnazij. Kdor pat ga nameni humanističnemu študijli naj ga da v slovensko gimnazijo, če bomo dosledni. bode nemška realka kmalu nadomeščena s slovensko, ker bode za Italijane in Nemce poskrbljeno 1
njunima realnima gimnazijama, nam pa poleg Čiste gimnazije naravno pripade cela realka. Mi satramo za narodno Izdajstvo, če kdo sedai pošlje sina v goriško real. gimnazijo in bomo dotičnike brezobzirno objavili! Znali bomo najti sredstev, da tiste ljudi dovedemo do narodne discipline. Upamo, da se nam bo v tem oziru pridružilo časopisje vseh strank.
Invazija nemških obrtnikov na Goriško. 7 uradniki in drugimi državnimi uslužbenci se štulilo na Goriško tudi nemški podjetniki. Dasi imajo Slovenci in Italijani dobro razvito stavbeno obrt. vendar se nam povsod usiljuje raihovska tvrdka Miiller in Maurer v Gorici, ki le Slovencem odgrizla stavbo vipavske vojašnice. Bilo bi koristno, da bi slovenska županstva in drugi intersenti enkrat za vselej odločno pokazali vrata tem nemškim privati-drancem. Slovenski stavbeni in zidarski mojstri pa bi prav storili, da se organizirajo, da skupno branijo svoj obstanek.
Okrajni sodnik, a ie ad perso-nam ie postal dolgoletni sodnik Tho-mann v Gorici, kjer je ob enem tudi občinski svetovalec. Dasj popolnoma nezmožen, ne le v jezikovnem, ampak tudi v strokovnem oziru, zna v doglednem času zasesti kak oddelek goriške okraj, sodnije, kjer se šopiri že mnogo preveč Italijanov. Po številu prebivalstva in vlog. bi smela na goriški okrajni sodniji biti k večjemu le dva Italijana, tako pa jih bo s Thomanom kar — pet. Slovenca pa dva. torei ravno narobe. Naši državni poslanci bi prav storili, če bi tej zadevi posvetili primerno pozornost.
C. kr. državna železnica In vagoni za živino. Na progi Gorica-Trst je vedno prenapolnjen vlak. Mnogokrat se človek komaj prerije do stojišča, kljub temu, da plača sedež. Neznansko število pritožb smo že čuli od občinstva, pa tudi čitali smo lahko o skrbnosti državne železnice. Prošli teden smo prišli že tako daleč, da je primanjkalo prostora že na polovici zgoraj omenjene proge. Ker drži ravnateljstvo roke križem in se ne pobriga, da bi človek dobil pošteno plačan sedež, bomo poskrbeli sami, da se ne bo spravljalo več ljudi, ki se vozijo mogoče celo uro daleč, v vagone, ki so namenjeni za prevažanje živine, nikakor pa ne ljudi. Ce so pa taki prostori tei ali oni osebi v direkciji po volji. prosimo, da se v bodoče spravi tja predvsem tiste sprevodnike, ki jim ni do manire, če ne zagledajo v rokj primerne napitnine. Kar se včasih počenja z našimi ljudmi, ne spada čestokrat v okvir dostojnosti, ki bi morala biti v takih slučajih na mestu. Sprevodniki, ki se prav pridno zalivajo z žganjem, ne bi smeli priti v poštev, kadar se oddajeio službe; pa je že tako. da dobi prej službo ljubljenec Dionizija, da je le nemškega pokolenja. kakor pošten Slovenec, ki ima doma kopico otrok, in jih ne more prerediti. O takih slučajih bomo še govorili.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Fr. Oset iz Trbovelj znesek 3 K 10 v, kateri se je nabral pri odborovi seji moške podružnice na predlog g. Feštanja v spomin na vrlega mecena Babiča. G. Fr. Marc, Štorje ie poslal 10 K, katere je dobil za šopek cvetlic pri veseli družbi v gostilni Dolgan. Veliko skupščino so pozdravili z darovi: G. ravnatelj Iv. Hribar v Cerkljah 10 K, g. dr. K. Janžič, Volosko. udeležencem pozdrav družbi 10 K, g. asist. d. ž. Rupar 1 K, g. nadučitelj Fr. Orel, Kor-te-Potoroso 5 K, župnik s Koroškega 5 K. ženska podružnica C. M. D. v Trstu 200 K, g. dr. Tičar, Kranjska gora 10 K, neimenovan za 1 kamen 200 K, neimenovan 200 K, tridentinski Slovenci na račun kamna 50 K, mladenke Lavra Pogačnik, Minka Šlibar in Minka Učakar v Moravčah 11 K, C. M. podružnica v Ro-colu pri Trstu 15 K, č. g. Fr. Treiber, župnik v Št. Rupertu 10 K. g. L. Fiir-sager, Radovljica 2 K, g. Ivan Breznik, posestnik v Kamniku 200 K pokroviteljstvo. Kjer sodeluje pri C. M. priredbah g. Ana Podkrajškova, vselej in povsod je uspeh. Na veliki skupšini v Domžalah si je pridobila za svoje sodelovanje vsestransko priznanje. Tu javljamo, da je samo za prodane razglednice izročila družbi izkupiček 50 K 20 v. Živio! Na veliki skupščini v Domžalah je nabrala gč, Gizela Majhen v gostilni pri »Kebru« 12 K, denar je izročil družbi g. Kovač. Ker sta se peljali v III. razredu k skupščini v Domžale, mesto v II., izročili sta Družbi po 1 K ga. Franja dr. Tavčarjeva in gdč. Milka Man-kovčeva. Kdo je dolžan še 1 K iz istega vzroka? Vse priznanje gg. gostilničarjem v Domžalah! Mnogošte-. vilni skupščinarji in prijavili C. M. družbe so bili tako s pos?:ežbo, kakor s cenami v gostilnah v Domžalah zelo zadovoljni. Posebno smo občudovali veliko točnost in vstraj-nost y gostilni Kuhar.-SAokarlevi.
Redka je taka gostiteljica in gospo« dinja, kakor gospa Slokarjeva
Obešenega vojaka so našli i nedeljo blizu Prevol. V nedeljo zju-l traj je našel neki pastir na neki jelš! obešenega vojaka. Stvar je bila ta< ka: pred' dobrim tednom slo prišli v brdski okraj vojaki in en topničar-’ siti oddelek je bil nastavljen na I revojah. To je bil topničarski polk iz Gradca. Neki vojak je prišel večkrat navskriž s predstojniki in na’ Prevojah Je imel prestati zopet nekd kazen. Te pa ni hotel več prestati^ Vzel je vrv in je rekel svojim tovarišem: »Sedaj se grem pa obesit.* Ker so mislili, da se norčuje, ni šel nihče za njim. Vrnil se ni več. Voja-! ki so odšli naprei in so mislili, da ie| dezertiral. V nedeljo zjutraj pa je prišel neki pastir v dolino za Prevojami in videl je na jelši obešenca. Naz-* nanil je takoj ljudem in orožnikom. Ker pa dolgo ni bilo komisije, je visel vojak še cel dan, t. j. celo nedeljo. Potem so ga menda odrešili in1 prepeljali v mrtvašnico. Visel je ce! teden, pa ga ni slučajno nihče zapa* zli. Vest o tem se je v nedeljo raz-1 nesla po vsem okraju.
Ljubljana,
— Sedemdnevni Jubilej, od kar
ni bil »Dan« konfisciran smo liotell
praznovati v nedeljo. Toda na policiji so se tako zbali tega, jubileja, da so list konfiscirali.
— Najbolj ščernl v ušesih drž. pravdnika, ako čita, da se »Dan« širi. To ga tako prime, da takoj zgrabi za rdeči svinčnik. Zato širite »Dan«.
— Statistični kongres, ki se je pretekle dni vršil, se je pozabil baviti s statistiko konfiskacij. To je obžalovati posebno za to, ker bi sicer dobili ljubljanski cenzorji odlikovanje. Med najbolj konfisciranimi listi v Avstriji so: »Prikarpatskaja J^us«, »če-skč Slovo« in »Dan«.
— »Slovenec« piše: »Pomilošče-na naša somišljenika. Cesar je z najvišjim odlokom z dne 26. julija 1913 izpremenil od ljubljanskega deželnega sodišča gospodoma Ivanu Orehku in Ivanu Wostnerju prisojeni petdnevni zapor v denarno globo 50 kron in je tudi pregledal pravne posledice obsodbe, po katerih sta izgubila aktivno in pasivno volilno pravico za dobo šest let. — Liberalno časopisje, ki je po svoji stari navadi naša poštena moža radi tega podlo in neču-veno napadalo, je za eno blamažo bogatejše. G. Orehek ostane v Mostah podžupan, g. VVostner pa občinski svetovalec, če se liberalni spletkarji vsi od prvega do zadnjega na glavo postavijo. Druge liberalne blamaže bodo še sledile, bomo že zanje poskrbeli.« — Orehek m VVostner sedaj ne bosta zaprta, kaznovana sta z denarno globo. Ker je ta dva poštena moža liberalno časopisje napadalo, je sedaj to časopisje blamirano. tako bi rad natrobil »Slovenec« svojim koštrunom. »Slovenec« dobro ve, da se še večja budalost lahko njegovim pristašem servira in oni po zavžitku še ne bodo bruhali. Mi sicer ne smemo pisati k zgornji vesti nobenih besed: zato naj opozorimo nato, kar »Slovenec« sam piše, ki pravi, da bodo takšne liberalne blamaže še sledile, in da bodo zanje že klerikalci poskrbeli. Kaj pa to pomeni, pa morda ne; Moškerc, dr. Šušteršič, Krek, Theimerjeva afera?
—	Brezprimerna netaktnost »Slovenca« se zrcali iz njegove včff*-rajšnje, zgoraj citirane notice. Ob cesarjevem najvišjem odloku ne more pustiti liberalcev na miru, hoteč naslikati svojim koštrunom, da je cesarjev najvišji odlok naperjen proti liberalcem. Saj cesarjevi osebi prizanesite s svojo umazanostjo! Tum-pastim peresom klerikalnih pisačev že nobena oseba ni več sakrosan-ktna'.
— Včerajšnji »Slovenec« prinaša reklamo za trobarvno sliko Brezmadežne, kateri se je slovensko ljudstvo za časa katoliškega shoda v Ljubljani poklanjalo z znano pesmijo: Marija, k tebi uboge reve... Komaj je Oražem ta inserat prečital je takoj
šel, kupit sliko Brezmadežne, da bo
imel kaj v roki, kadar bo šel kakšne odpustke ponujat. Najnovejši patent!
_ Napredni trgovci in družinska pratika. Kakor vsako leto ob tem času. tako ie začel tudi letos »Slovenec« ponujati »Družinsko pratiko«. Vse napredne g. trgovce opozarjamo. da naj naročajo samo Blas-nikovo pratiko, ki je povsod najbolj tako priljubljena. — Družinsko pratiko naj pa popolnoma prezirajo! Zakaj razprodaja te pratike je samo na korist klerikalcem. Klerikalci so torej največji sovražniki naprednjakov, in kadar Jih ne bodemo več z denarjem podpirali, takrat bodo šele dostojni postali. Napredni gospodje trgovci naj le pomislijo za nekaj let nazaj, kdo da je bil tisti, ki je začel ustanavljati konsumna društva!
— Občlnskj svet ljubljanski ima redno seio danes X torek. 16. seP_
jernora ob 6. zvečer v mestni dvorani.
— Vršil se le shod klerikalnega: delavstva. Govornika sta bila dva fajmoštra.
—	Klerikalci kar ne morejo skriti svojega bratstva s Švabi, V Ljubljani obstoja že mnogo let nemška družba za prodajo šivalnih strojev in dela po Kranjskem dobre kupčije. Slučajno nam je pa prišel v roke reklamni listek te tvrdke, kjer se ponujajo v slov. jeziku šivalni stroji. Na čelu listka pa se bleste krilate besede v blaženi nemščini:	»Streu
deutsche Hausfrau des Friedens Ga-ten aus...« Torej — v eni sapi se slovenske gospodinje vabi na nakup in za plačilo se jih obenem titulira z »deutsclie Hausfrau«! — In za časa zveličavnega kat. shoda v Ljub-l]ani je ta dična družba v »Slovencu« objavila inserat, da dobi vsak klerikalni bacek in udeleženec kat. shoda, ki kupi v slavnostnih dneh vsaj en stroj — (čuite!) vso vožnjo v Ljubljano vrnjeno. Kaj hočete še več? Radovedni smo le. kako temeljito bi družba molčala o takih ugodnostih ob kakem vsesokolskem zletu!	S.
— Volitev dveh Članov v upravo Mestne hranilnice ljubljanske. Kakor smo že svoj čas poročali, ima se v prihodnji seji občinskega sveta izvršiti volitev dveh novih članov v upravo Mestne hranilnice ljubljanske namesto odstopivših dveh obč. svetnikov g. Štembova in g. Milohnoje. Kakor pa se sliši, se misli g. MHoh-no]a. ki Je bil dozdaj voljen iz kroga občinskih svetnikov, voliti zdaj iz meščanstva. Ta izvolitev pa bi ne bila samo pri danih razmerah neumestna, ampak tudi protipravilna. Če je gospod Milohnoja odložil mandat občinskega svetnika radi tega, ker se poteguje za definitivno mesto hranilničnega ravnatelja, je s tem izpolnil le svojo dolžnost. Ta dolžnost pa ga veže tudi napram hranilnični upravi. Kako pride ravno on izmed vseh kompetentov za to mesto do tega, da ima vpogled v prošnje svojih konkurentov?! Vrh tega moramo pripomniti, da je že itak njegova zdajna izvolitev nasprotovala neki važni določbi hranilničnih pravil in torej ne gre, to protipravilnost z novo izvolitvijo nadaljevati oz. ponavljati. Naj to merodajne osebe pravočasno uvažujejo.
_— Prisiljen davek na »Mohorske knjige«. »Slovenec« poziva vse člane »Mohorjeve družbe«, da morajo isti darovati sedaj, ko dobijo knjige, najmanj po 10 v za »Slovensko Stražo«. Tako torej. Vsi, tudi naprednjaki! ki jih le več kakor polovica članov, ti naj sedaj skladajo, za klerikalni volilni sklad! — Ta denar se tako ne porabi drugam, za kake dru-de dobrodelne namene, kakor samo za volilni boj. Ta klerikalni boi pa Velja edino in samo — naprednjakom! Tem potom pozivamo, vse naprednjake. da naj tistih 10 v. katere bi imeli dati za klerikalno stražo, podarijo za C. M. družbo ali pa za Sokola! Ravno sedaj, ko je vlada prepovedala Sokolski cvetlični dan s klerikalno vednostjo, imate najlepšo priložnost zato. Pri sprejemu Mo horskih knjig, ne dajte niti ficka za klerikalno »Stražo«, ampak za Soko^ la! Zatorej Slovenke po deželi! Po groših lahko nabirate svote; ako-ravno so male, pa lahko po nakaznici odpošljete te na Sokola. Tudi če je samo ena kronica, bode hvaležno sprejeta, posebno pa še, ako je isto nabrala zavedna Slovenka!
— Davek na romarje. Kako koristen bi bil ta davek za našo državo. ako bi ga vpeljala, si ne moremo niti misliti. Prvič ker ima državg veliko dolga, drugič pa, ker je tako klerikalna. Ako bi zahtevala država smo eno krono od glave, bi imela že ogromne dohodke skupaj. Posebno ako se vpošteva. da gresta v enem mesecu kar dva vlaka samo na Tr-sat! Kaj pa še drugam? Dosedaj so ta davek pobirali klerikalci samil Ker so pa najbolj patriotični v državi, upamo, da se temu davku ne bodo upirali, ter da bode dr. Šušteršič s svojimi kolegi v drž. zboru tudi glasoval zanj!
— Iz Novega Vodmata! Mi pro-testujemo proti taki nesnagi, kakršna se dovaža za nasipanje ceste n], sveti, župana Oražma; namreč z odpadki pripeljanih iz neke tovarne pri vojaški bolnici in razni materijal od starih peči. Hej cestni mojster Mau-Ser, kje si ali nič ne vidiš? Saj si se f^rat izrazij, da na svetu ni takega, ki bi tako znal ceste regulirati, kakor Ji. Gospod župan saj Ribničanje so, Ki Jcaj razumejo a vi ste izjema, da Skrbite rajše ^ za svoj žep in ne za blagor občin« in za snago. Kai tace-ga sl prepovedujemo posipati ceste s takim materijalom pred hišami, sa} smo davkoplačevalci Mogoče hočete, da tudi nas obišče legar; kakor ga imate v vaši bližini.
' , — Zopet nov način fehtarjenja. Čuden in naravnost predrzen način Izsiljevanja denarja je upeljal St. Pe-tejniošter menda Petrič. Te
dni je prišla v župnijski urad neka stranka po krstni list. Ko je bil list Izgotovljen in vse pristojbine, ki so obvezne plačane se oglasi fajmošter. »Sedaj. pa še 20 vin. za — nove zvonove.« Ker fant. ki je prišel po list ni imel denarja pri sebi, mu lista ni hotel izročiti, ampak ga je poslal domov po denar. Doma so seveda poslali fanta s primernim odgovorom nazaj, kakor se je tudi spodobilo. Fajmošter je sicer nekaj rentačil a ni nič pomagalo, list je moral izročiti, brez denarja za nove zvonove v nenasitnem trebuhu Kristusovega namestnika. Vsekakor pa je že brez-primerna predrznost!	—e.
— Napredno gas. društvo je imelo svojo veselico pri Oražmu, zato. ker so mu klerikalci tako naldo-njeni, da mu niso dali niti ficka podpore. Več o tem drugič.
— Sokolski cvetlični dan! Ljubljanske srajce zbrane v Khamovi vi-narni. mesto cvetličn. dne K 8 za sokolsko zvezo. Na zdar!
— Javna ljudska knjižnica gospodarskega, naprednega društva za šentjakobski okraj je od 16. septembra začenši odprta vsak teden po trikrat, to je ob torkih, četrtkih in sobotah od polu 7. do polu 9. zvečer. Vabimo občinstvo, da pridno poseča to knjižnico, ki je najcenejša med ljubljanskimi javnimi ljudskimi knjižnicami. Na razpolago so vse slovenske in boljše nemške beletristične knjige. Knjižnica je nastanjena na Vo-žarskem potu št. 2 in ima vanio pristop vsakdo.
— Cvetlični dar »Slov. Sokolski zvezi«. Omizje narodnih brivskih pomočnikov v Leonovi gostilni je darovalo za cvetlični sokolski dan 5 K. Na zdar!
— Neroden voznik. Hlapec Miha Bačnik je peljal te dni tri goste iz Tacna v Ljubljano. Na Celovški cesti v Spodnji Šiški je prišel nasproti neki voz. Istočasno pa mu je dal neki aytomobil znamenje naj se umakne. Bačnik. ki ni bogvekaj voznika in ki je bil pri tem še v rožcah, je pri umikanju zadel s tako silo v oni drugi voz, da sta padla z njega dva gosta, ki sta se lahko poškodovala.
— Nepreviden kolesar. Ko je šel petletni sin železniškega delavca Stanislav Cotman v spremstvu svo-3 e matere po čevljarskem mostu, se je pripodil na kolesu v največji naglici nasproti neki trgovski pomočnik, ki je dečka podrl s kolesom na tla. Fantiček je zadobil na glavi znatne poškodbe.
— Tatinski prisiljenec. Dne 9. t. m. le pri stavbi neke nove hiše v Gradišču pobegnil prisiljenec Jože Grili. Za pot se je dobro pobrigal. Ukradel je nekemu zidarju, ki Je tam delal, suknjo in kolo, na katerem se je neznano kam odpeljal. Ukradeno kolo ima znamenje »Diirkop« in je črno lakirano. Grili je dvajset let star, srednje velik in je doma iz Krašnje pri Kamniku.
— Nepošten hlapec. Hlapec Andrej Čerin, ki je uslužben pri Ivanu Zupančiču na Ahacljevi cesti je ukradel te dni svojemu sohlapcu srebrno verižico v štirih vrstah, več drugih predmetov in tudi njegovo izpričevalo. Nato je izginil. Čerin je 19 let star fant, rojen je v Dolenjih Novakih in je pristojen v Tolmin.
— Tatvina kolesa. Stavbnemu mojstru Adolfu Fiedlerju, ki stanuje na Marije Terezije cesti je neznan tat pred kratkim ukradel kolo iz kleti poslopja Kranjske stavbne družbe. Kolo je modela »Pucli«, je črno lakirano in nosi na zvoncu odtis firme »Giovani Fabai, Gorizia«.
—	Kdo je storilec? ta kriminalni roman se predvaja danes zadnjikrat. Jutri »Benečanske sanje« krasna drama pret>resujoče vsebine, izborne igre, in s krasno scenerijo. Benetk Milana Pariza. Predvaja se do pon-deljka, vsak dan ob 3., 4. in pol, 6.. 7. in pol, 9. Cene za 10 v zvišane.
Trst.
Zaloga čevljev ukradena.
V ulici Malcanon št. 8, je že nekaj let zaloga in delavnica čevljev g. Silvija Monica. Iz prodajalne se pride po stopnicah v prvo nadstropje, kjer se nahaja velika zaloga. Ravno pred kratkim je naročil gosodar zopet novega blaga. Na stotine škatelj raznovrsnih čevljev je spravljenih tukaj.
V to zalogo pa se lahko pride tudi s prvega nadstropja hiše št. 7 zagate del Pane.
Androna del Pane in via Mal-canton sta na zelo slabem glasu. Večkrat se vršijo tukaj pretepi in tatvine. Ponoči gori v androni del Pane samo ena svetilka, ki nikakor ne more razsvetljevati cele zagate.
Okoli dveh ponoči je prišel domov neki mladenič. Predno je prišel do doma, je videl kako se pomičejo ob zidu trije možje. Stvar se mu je zdela sumljiva. Z nekakim strahom je šel do hiše Št. 7 zagate del Pane, kjer stanuje. Vežna vrata je dobil Odprta. Sel le oo stODnicah navzgor.
V prvem nadstropju, so bila vrata, ki vodijo v zalogo čevljev tudi odprta. Takoi je znal mladenič, kaj se je zgodilo. Sel je na policijo, ki se nahaja v ulici Muda Vecchia ter povedal vse kar je videl. Vsi stražniki, ki so bili tedaj tam, so šli do mesta, kjer se je morala izvršiti tatvina.
V zalogi je bilo vse v neredu. Namesto prejšnjih polnih škatelj. je bilo vse polno praznih. Na stotine čevljev najrazličnejših vrst, za moške, ženske in za otroke je bilo pokradenih. Tatje so pokradli tudi ne kai usnja in nekaj še ne dodelanih čevljev. Napravili so na tisoče kron škode.
Vendar še niso vsega pobrali. Vznemiril jih je omenjeni mladenič.
V naglici so pustili v zalogi še dva Žaklja, kamor so spravljali roko in en žepni robec modre barve. Kako so prišli tatje v zalogo? Skoz vežo hiše v zagati del Pane št. 7 (od veže so imeli ključ), so prišli v prvo nadstropje, kjer so vrata v zalogo. Vrata niso močna. Tatje so izrezali v vratih precejšen kos. Skoz to luknjo
i se je eden spravil v zalogo ter od-! pahnil zapah od znotraj in tako od-! pri vrata. Fden pa je moral biti na straži na cesti.
Tako se je izvršila tatvina. Kje so tatje in kam so odnesli okradene reči. se ne ve še.
Sicer je policija aretirala tekom enega dneva že tri sumljive osebe, do sedaj se ne ve še ali imajo z ome-njnim vlomom kaj skupnega. rl udi se je poskrbelo, da omenjeni tički ne prodajajo tako lahko ukradenega blaga.
Poskrbeti bi bilo treba, da bi bil, v tako nevarnih krajih saj en stražar. Luči je seveda tudi treba, zakaj tema ie prav dobra pospeševalnica takih ponočnih tatvin.
Epilog k ponesrečeni tatvini. Onj Micheluzzi. ki je hotel okrasti blagajno pri mestni plinarni, je sedaj zaprt. Še trenotek in bi bil bogat, v blagajni je bilo namreč 39tisoč kron. Bil je pri koncu dela zato se je hotel oddahniti. Šel je iz tega lokala v vežo. da še enkrat pogleda ali mu preti kaka nevarnost. Tam v veži pa je bil mož. ki mu je pomolil revolver pred prsa in alarmiral vse. Baš ta iz-prememba: namesto velikega bogastva — zapor, je tako slabo vplivalo nanj, da je duševno precej oslabel.
V zaporu je zelo nemiren. Sedaj se je hotel celo umoriti. Z kosom stekla si je prerezal žile na roki v upanju, da si napravi konec temu nesrečnemu življenju. Ta slučaj so takoj opazili pazniki. Poslali so po zdravnika, kateri mu je še pravočasno ustavil kri in rano obvezal. Micheluzzi še ne umrje.
*
Od Sv. Mar. Magdalene smo
prejeli: Že precej dolgo ni bilo v »Dnevu« nobenega poročila iz Sv. Mar. Magd., čeprav je naš okraj tako velik ter v veliki večini slovenski. Pa saj tudi ni nič kaj posebnega pri nas. Trst nam leži pred očmi, s tramvajem se lahko peljemo v mesto, in prilika nam je dana, da vidimo, kako se godi v drugih krajih. Povsod se prirejajo shodi in veselice, pri nas je pa vse mrtvo, kakor v kaki gorski vasici. Društveno življenje Je zelo revno pri Sv. Mar. Magd. Imamo sicer pevsko društvo »Slava« iu podružnico Ciril Metodove družbe, toda če pomislimo., vidimo, da ni v naših društvih posebnega življenja. Neka mlačnost se opaža pri naših ljudeh, to pa le zato, ker nimamo agilnih voditeljev, ki bi stopili krepko na dan. Pevko društvo »Slava« ni priredilo že par let nobene veselice. Čemu ne? Vsaj eno veselico bi lahko imeli v letu. Tudi podružnica, ki je delovala v pričetku naravnost sijajno, opažamo, da peša. Torej niti svojih veselic nimamo, kai še da bi imeli kake druge prireditve, predavanja ali kaj podobnega. To zimo bi se dalo marsikaj napraviti. Za to pa je treba več ljudi, ki bi delovali v pro-speh Magdalenčanov. Naj omenim končno, da bi se dalo ustanoviti tudi pri nas »Sokola«, kakor se ga ie ustanovilo pri Šv. Jakobu. Naraščala je pri nas silno veliko, in mladina ne ve kam. »Pri Miklavcu« je krasna dvorana, ki bi se dala vporabiti za telovadnico in prireditve. Je res žalostno, da se pusti Sv. Mar. Magd. tako v nemar. Poživljamo naše voditelje in vse delavne moči. da razmišljajo o tem, kako naj bi razvilo pri Mar. Magd. malo več društvenega življenja. Dvigniti narodno zavest naj bo naša skrb.
Mlada tatica. K gospej Cecilji G., ki stanuje v ulici Domenico Ros-setti, je prišlo lepo, mlado dekle, Vprašalo je gospo, ali jo hoče morda sprejeti za deklo. Ta ji je dala naslov neke svoje znanke, katera še ni imela služkinje. Neznanka se je napotila takoj k oni gospej. neki Kreutzer. stanujoči v ulici Pasquale Revoltella št. 26. Gospa je bila zadovoljna sprejeti Pino, kakor je povedala neznanka, da se imenuje. Popoldne, ko je bila gospodinja v eni sobi. se odpravi služkinja ven;
pri vratah je zakričala: »Gospa, grem snažit preproge na dvorišče!« Dolgo časa je čakala gospa na svojo Pino. a ker je še ni hotelo biti, jo je klicala. Pina! Pina! A vse zaman. Služkinje ni bilo. Črna misel ie stopila gospe v glavo. Šla ie v soboto. Tam je bilo vse razmetano. Skrinja je bila odprta in iz nje je zmanjkala vsa zlatnina. Dve zlati uri, dvoje zlatih verižic, dve zapestnici in uhani, vse to je manjkalo. Vrednosti vseh teh reči se ceni nad 500 K. Mlado tatico pridno zasledujejo.
Tatvina v knjigarni. Neki uradnik nemške banke, ki se nahaja na Borsnem trgu, je naznanil, da je eno okno Schimpffove knjigarne, ki je na dvorišču odprto. To je bilo zelo sumljivo. Vratar te hiše je takoj poklical stražnika in v spremstvu tega je skočil v knjigarno. Najprvo sta se obrnila do blagajne. Blagajna je bila vlomljena. Tat se je pustil zapreti v knjigarno, vžgal Je plin ter začel pridno delati pri blagajni. V kratkem času se mu je posrečilo odpreti blagajno ter vzeti iz nje 140 K srebrnega denarja. Tedaj pa ga je moral kdo ostrašiti. zakaj okoli 700 K papirnatega denarja, ki se je nahajal pod tem. je pustil tat popolnoma nedotaknjenega. Zbežal je skoz okno na dvorišče in potem na prosto. Tata se še ni posrečilo vloviti. Škoda ie je pokrita z zavarovalnino.
Nenavaden študent. Ponoči okoli 3 je prišel v kavarno »Miramar« neki mladenič. Oblečen ie bil zelo elegantno. vedel se je sumljivo— originalno. Vsedel se ie pred kavarno ter je naročil eno butiljo piva, dve kavi. dva vermoutha in 12 cigaret. Mladenič se je kazal zelo nervoznega. Večkrat je menjaval tudi prostor, tako, da je prišel do zadnje stolice. Natakarju se je zdelo to počenjanje zelo sumljivo Ovadil je gospodarju. Ta ie prišel ter zahteval od mladeniča naj plača takoj račun, ki znaša 3 K 68 v. Mladenič pa nikakor ni bil zadovoljen tako hitro računa plačati, temveč povedal je. da že plača predno se odpelje z vlakom, ki odhaja ob 6. zjutraj. Ker je šel ravno mimo stražar. ga je gospodar poklical, naj ga on prisili plačati. Tedaj pa ie mladenič segel v žep, a bil je prazen, tako vsf drugi. Rekel ie, da je pozabil denarnico v čakalnici prvega razreda. Moral je iti torej s stražo na kolo-dvor, kjer pa ni bilo ničesar. Stražar ga je peljal potem na policijo. Povedal je. da se imenuje Janez Narobe, star 19 let. doma iz Selšaka. študent in je brez stanovanja. Nekaterim se je študent smilil. Bili so zadovoljni plačati mu vožnjo do Ljubljane. Na postajo ga je spremljal stražar, in sicer prav do vagona. Šele par tre-notkov pred odhodom vlaka, je dal policaj študentu list in se ie odstranil. Študent pa je stopil iz vagona, da izpije še eno pivo, — v resnici pa zato, da se ne odpelje. Vlak je odšel, on pa je prodaj listek in se vrnil v mesto, kjer je zopet nekoga ukanil. Študent pride pred sodnijo.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročna.
SRBIJA IN GRŠKA.
Belgrad. 15. septembra. (Kakor znano, so srbska - grška dela v svr-ho določitve meja. vsled nespora-zumljenja med delegati morala prenehati. Med tem. ko so namreč Grki pod pojmom »selo« razumeli le selo samo. so Srbi razumevali pojem ekonomsko, tedaj selo s svojim gospodarskim ozadjem. Sovražniki Srbstva so si že meli roke.) Po obojestranskem sporazumu med srbsko In grško vlado bo obmejna komisija s svojimi deli nadaljevala In sicer od Gevgelija dalje. Med tem časom se bo pa rešila zadeva spornih obmejnih točk južno od Gevgelija diplomatkam poto-n in siccr, kakor ?e na merodajnih mestih zatrjuje, pristane grška vlada na srbsko stališče.
TIZSA IN KOALICIJA.
Budimpešta, 15. septembra. Potrjuje se, da začne grof Tlzsa v najkrajšem času s srbsko - hrvatsko koalicijo s pogajanji.
AUFFENBERG POJDE.
Praga. 15. septembra. Govori se. da pojde Aulfenberg takol po dokončanih manevrih v penzijon. Hetzendor! Ima tudi že naslednika v osebi Cslcserlcsa.
STANJE KOLERE.
Sarajevo. 15. septembra. Sedaj je v Bosni I-# na koleri bolnih In 4 bacilonoscl: v Brčki sta 2 umrla za kolero: v Glagovacu eden zbolel.
DRŽAVI SE MEJE DOLOČAJO.
Skader. 15. septembra. Medna-‘ rodna komisija za določitev severnih
albanskih meja je začela danes s svojim delom.
»PREGANJANI« BOLGARI.
Belgrad. 15. septembra, ({izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.}
Z ozirom na zopetne vesti \r sofijskega vira o nekakih preganjanjih io celo mučenjih bolgarskih učiteljev in duhovnikov v Macedoniji po srbskih vojaških in civilnih organih izjavljajo na merodajnem mestu ponovno kategorično, da so vse te vesti neresnične in se razširjajo z edinim namenom po možnosti škodovati Srbiji ia ugledu, ki si ga ie v veliki meri pridobila ravno z lepim postopanjem vojaških in civilnih organov s prebivalstvom nove Srbije brez razlike vere in narodnosti.
Izgnani so pa bili nekateri hujskači. ki so prišli delati v Macedoni-jo nemir, ker takih hujskačev nobena urejena država ne bi trpela in jih tudi Srbija ni mogla trpeti. Zdi se. da so iz Srbije nalašč zato tudi pošiljali v Macedonijo te hujskače, da bi jih srbske oblasti pognaJe čez mejo. samo da bi se potem moglo govoriti o preganjanjih. To se vidi iz tega, da so ti ljudje hujskali tako očitno in izzivalno proti Srbiji, kakor bi jim bilo naravnost stalo do tega, da jih obla* stl primejo, kar se je. seveda tudi zgodilo.
Danes teh hujskačev ni več v Macedoniji, domače Prebivalstvo je pa s srbsko upravo zadovoljno In zato vlada na celem novem srbskem ozemlju popolni mir in red.
Kaj je s t. zv. Novakovo
milijonsko dedščino?
Bajka ali resnica?
Lansko leto se ie po naših časopisih raznesla vest. da iščejo na Francoskem dediče po nekem Novaku. ki je zapustil 62 milijonov denarja. Naravno ie. da se je za tako veliko dedščino marsikdo zanimal. — Tiste čase je marsikdo pregledal vrsto svojih prednikov; kajti kljub temu, da ie »žlahta raztrgana plahta« bi bil vendar v tem slučaju s to plahto marsikdo pokril razne vrzeli v svojem premoženju. Najbolj so sc razveselili seveda oni, ki se pišejo Novak in — predno ie bilo o dedščini kaj več znano je nastalo med raznimi družinami napeto razmerje, kajti vsi so se ba'i. da bi ne bilo dedičev preveč in bi tako prišlo na vsakega premalo.
Kako ie nastala ta bajka?
Županstvo v Ribnici je prejelo sledeče pismo:
Pisarna C. Chambert, notar ruc Gambetta 2. a Bonne Algerie.
B o n n e 27. dec. 1910.
Na gospoda župana v
Ribnici. Avstrija.
Blagovolite mi storiti uslugo in mi sporočiti, komu sedaj spada hiša in zemljišče, ki ga je podedoval 1. 1858. v Ribnici gospod Jurij Novak ali plemeniti (de Novak), ki je bil za časa svojega življenja v Marseilleu. Ali ni zapustil on vsaj enega nečaka. sina svojega brata — Matija Novaka, in če ga je zapustil morda morete povedati, v kateri dobi je ta nečak umrl — in kdo so njegovi dediči — ali ni rodbina Martinengo Novak (plem. Novak) od ravno te rodbine?
Chambert m. p.
Kie so dediči?
Ker denarja nikjer na svetu ne dajejo zastonj, ie naravno, da se je vest o milijonski dedščini zdela malo verjetna. Županstvo v Ribnici je odgovorilo. kar je našlo v knjigah zapisano in ie vprašalo tudi za kaj se iščejo dediči. Odgovorilo se je, da gre za veliko dedščino nekega Jurija Novak, ki se je v francoskih vojnah izselil iz Kranjske in si je pridobil ogromno premoženje. Toda previdni ljudje so to smatrali za bajko. Na to pa je prišlo drugo pismo.
Drugo pismo.
Oran 1. junija 1911.
Gospodu županu občine
Ribnica.
Z dovoljenjem gosp. Martinengo. ki ima enake interese kakor rodbina Novak, Vam naznanjam. da dedščina Martinengtf de Novak ni Izmišljena bajka. To sem sporočil tudi avstrijskemu konzulu v Oran.
Vsa pisma in pisanja, ki sem jih mogel tekom 7 mesecev do biti, so v mojih rokah. _
Pričakujem natančnejših poročil, ki jih moram imeti in za katere sem Vas že f^osil da jih še tekom meseca bmij& dobim. Prosim Vas. pošljite mi popolni rodovnik rodu Novak o'd 150 let nazai
Sprejmite, gospod župan, zagotovilo mojega spoštovanja.
Chambert m. p.
Rodovina Novak.
Rod Novakov ie zelo obširen. Rodbine s tem priimkom se nahajajo 0a češkem, na Poljskem, na Slovenskem. na Hrvaškem, da zanesla
!ie je celo v sosedne narode. Ko se e slišalo o milijonski dedščini so se načeli odlašati razni Novaki. Seveda feo vsi skušali dokazati svojo dedšči-no z ribniškim Novakom. Pa tudi družine z drugim priimkom so se priglasile. Pisali so po natančneje informacije na Francosko in so od tam dobili tudi odgovor.
Odgovor Iz Franclje.
Marseille 14. dec. 1911.
Gospod Egon Ivanc,
Sodražica. Kranjsko.
Z ozirom na Vaše pismo od 1ne 11. t. m. Vam odgovarjamo ia Vaše vprašanje,, kar se tiče mane zadeve glede milijonske ledščine Marka Novak in Jurija Angela Martinenga.
Marko Novak je bil nizo-lemski general in ie umrl 1. 1876. Imel je enega sorodnika Jur ja ^ovaka v Marseilleu in tega je iloločil za svojega glavnega dediča. Tanimogel dedščine nasto-iti. ker ie že umrl dne 12. okto-)ra 1858. Vsa dedščina, celih 160.000 milijonov — je padla v
r:  ''ko državno blagajno,
Ker ni bilo dedičev. Priglasilo pa »e ie sedaj zanjo več dedičev.
Zgoraj omenjeni Jurij Novak je bil I. 1793. rojen v Ribnici }n je umrl 12. oktobra v Mar-^eilleu. kjer je bil lesni trgovec. Jurij Novak je bil z rodbino Martinengo. posebno z Angelom Jurjem Martinengo v zelo ozki jvezi in mu je tudi zapustil premoženje 100.000 frankov vredno. role g tega pa še svojo trgovino. Jurij Martinengo je bil (po Uradnih podatkih) rojen dne 29.
hra 1823. v Turinu kot sin čevljarja Frača Martinengo, ki e 11. avg. v Turinu umrl. Juri] Martinengo ie umrl dne 19. septembra 1912 kot precej premožen lesni trgovec v Marseilleu. Pedščino. ki jo je podedoval po Turju Novaku (100.000 frankov)
(e Martinengo precel zmanjšal, cer je njegova trgovina slabo uspevala. Tudi njegovi otroci žive v skromnih razmerah, eden teh otrok Edvard živi v Algiriji. Iz tega si lahko razlagate posredovanje notarja Chamberta.
C. kr. generalni konzul m. p.
Marko ali Jurij?
Iz tega pisma, ie razvidno, da gre tu za dva Novaka. Ono milijonsko premoženje je bilo last Marka Novaka — in ta je šele zapustil svole premoženje sorodniku Jur ju Novaku. Nastane vprašanje:	ali	imajo
pravico do dedščine sorodniki Marka Novaka — ali Jurija Novaka? Ako ie bi! od Marka Novaka imenovan Jurij Novak kot glavni dedič — potem imajo seveda Jurjevi sorodniki tudi pravico do Jurjeve dedščine. Enako pa se lahko priglase direktni sorodniki Marka Novaka.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč, last jn tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Dva čevljarska pomočnika, enega za boljša in enega za mešana dela. apreiime takoj Ivan Šober, Škofja Loka. __
2 klavirja, eden nove konstrukcije. drugi preigran, se ceno proda. Kje. pove »Prva anončna pisarna«.
868-2
Sprejme se takoj trgovski podočnik vešč slovenskega in nemškega jezika v trgovino
Josip Seunig
Ljubljana.
Znanje prodaje usnja na drobno (Lederauschnitt). Prednost imajo samo boljše moči. Plača po dogovoru.
Zalivala.
Prigodotn britke izgube naše ljubljene soproge ozir matere, gospe
Vere Tauses
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so čustvovali z nami za časa dolgotrajne mučne bolezni in m ob smrti rajnice -in ki so jo spremili na poti k večnemu počitku. Istotako se še zahvaljujemo vsem darovalcem šopkov in vencev.
V Ljubljani, 15 sept. 1913. Žalujoči ostali.
Laška kuhinja
■v I-ijiaToljanl-
Od danes naprej se dobe vsak dan j
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco.
Sprejme se v trajno delo dva dobra
čevljarska pomočnika in enega učenca.
Alojzij Fabian,
čevljarski mojster, Črnomelj (Belokrajina).
Lokal
na dobrem prostoru, primeren za trgovino, tudi za pisarno se odda takoj. Natančnejša pojasnila daje iz prijaznosti M. Valentič, brivec, Wolfova ulica 6.
Spretnega
pomočnika
in učenca
iz poštene hiše sprejme L. Kuharič, trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom v Ormožu.
Popolni šivalni stroj je le
„Singerjev“
Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
!fr> 'J
v »ft-v"r1	5»	—' •■'•••v. 'vM
’	_ I
Šolske knjige
za vse srednje, meščanske in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernova uf.3.
Poslopje „Mestne hranilnice".
.ra
Učenke
se sprejemajo v privatni pouk za vsa inodistovska dela. — Poučujem v skupnih posameznih in večernih tečajih.
Od visoke c. kr. dež. vlade konces.
učni zavod za vsa inodistovska dela.
Al. Vivod-Mozetič
Ljubljana, Pred škofijo 21, 11. nadstr.
Prosim zahtevajte prospekte.
ovenci
lili
Kupujte in zahtevajte M
povsod edino-le
Priznano
najboljše!
Ciril-Metodove
m Dobijo se povsod! vžigalice!! I
Glavna ‘zaloga pri IVAN PERDAN-u v Ljubljani. Ji
IBS#
n
V;
I Čiiajte v Vašo lastno korist! |
I
I
I
V današnjih težavnih razmerah zaniorete obogateti le s srečko 1 Turška srečka je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
ker Ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 4000.000, 400.000, 200.000, 200.000 in 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici,
ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-aaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker za dobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
Pozor! Prihodnje žrebanje sc vrši 1. okt. 1913.
1 turška srečka In 1 »rečka italijanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron.
Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.
I
I
I
S
ISganjarna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ulici Scala Belvedere št. \
(prihod Iz ulice Miramar).
Piiporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem ceni. občinstvu.
Dva difaita
g
sprejme učiteljska rodbina v oskrbo. Vpraša se: Levstikova ulica štev. 2.
Oglejte si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in
• 9
šolsko mladino
v trgovini
vr „Pri Škofu.
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu*.
u "Tdg
*H®
2
Vsled sklepa c. kr. deželnega kot konkurznega sodišča v Ljubljani z dne 5.|IX. 1913, opr. št. S 10|13j4 se bodt
trgovina Fr. Igliča
prot. trgovca v Ljubljani, Mestni trg 11
nadaljevala,
vsled česar se bode v konkurzno maso spadajoče blago in sicer: papir, zvezki, pisalno orodje, galanterijsko blago oprava za turiste, žepni in stenski koledarji in dr.
ma drobno razprodajalo po globoko
PT-znižanih cenah.
m
DR FRAN NOVAK,
odvetnik v Ljubljani, kot začasni upravitelj konkurzno mase.
r:
Za jesensko in zimske seziio sem H Mil nad 30.000 komadov !!
blaga najnovejše mode in sicer:
nad 5000 oblek za dečke in gospode po K 8-— 10-— 15 — in naprej
„ 2000 raglanov ali površnikov
za dečke in guspode	po	K	10-—	15— 20'— „
„	2000 otročjih kostumov	„
„ 2000 štofastih hlač in modnih telovnikov	„
*	1000 klobukov za dečke in gosp. „
„ 3000 pelerin nepremočljive
najboljše kvalitete po K 5
nad 15.000 damske konfekcije kostumov, paletojev, kril in bluz za dame in deklice najnoveišega kroja po
pzlzziano aniizlfeilb- cenah. I
Dalje se dobijo tudi pristni pariški modeli.
UBIT" Postrežba točna in solidna. "‘VI
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5
3-	4-__	5-
4 —	5-—	6-—
2-—	3 —	4-—
6-—	1 00	1 O r—*
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Ljubljanska kreditna fsankavLfnblfanl
Ntritft**jeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Rez. fond nad K 1,000.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
41A ~®»
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije”.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane {£} ■ Al/lJ A 66 Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine In kapitalije K 123,257.095-77. W države z vseskozi siovansko-tarodno upravo, vzajemno zavarovalna banka v I* r a g i.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani i!gar Si h°i»Tla,tni Gosposki ulici št. f2.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim »kodam po najnižjih cenah. Škode cenjujc takoj in unj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluie.
Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanj s proti vlom*k! tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte