Teden prometa bo od 5. do 12. junija 1949
Razvoj avtomobilizma je povzročil t zadnjem ča«u neprifakova&i preobrat v cestnem prometu. Dokler še nisrao upo-rabljalj motomih vozil v toliki meri, smo ceste uporabljali v glavnem za pe^ce, živino invozove z živateko vprego. V novi dobi so napolnila ceste moforna vozila, za katere je značilno, da zavze-majo večjo hitroftt, v večini fudi večjo težo in obscg. Cestni promet se je s tem kvantitativno pove^al. Ne le. da se je povečal promet, temvef te tudi uepelo. dci se blago mnogo hitrejp prpnaša na rioloreno mesio, kar vsekakot pospešuje uf^varjanje petletnega plana
Motorra vozila so zaradi veljke hitro-6fi, teže in 7<iradi strojnpga nogona po-stavila nove pogoje za narin gradnje cest. nih objektov i« vrdrževanje varnostd v restnem prornp.tu Da bi se ves promet ra7,vijal v duhu čim boljšega izkorišča-nja vozal in cest, je potrebno, da s« 6leherni driavljan, ki se poslužuje ]av-nih cest, z vozilom ali brez vozila. rav-na tako kot nam narekuje odredba o cestnpm prometu.
Omalovaževanje cestno prometnfh predpisov je če6to krlvo povzročanja ovir našega petletnega plana in isto-časno uničenja ljudskega premoženja Na^boljši primer sta nam prometni ne-STnii na Hajdini in v Spuhlji. Prometna nesreča na Hajdini, ki sta jo povzročila ioferja Horvat in Artenjak, je na eni strani zahtevala 500.000 din veliko §ko-do na Ijudskem premoženju, na drugi strani pa je onemogočila izvedbo načrt-nega dela v tovarni Strnišče To je ja sen dokaz, kaj povzroči pomanjkanie čuta odgovomosti, nepazljivo«ti in nc upoštevanje cestno prometnih predpisov. Predočimo si še drugi primp.r prometn«1 nesreče, ki se je dogodila v Spuhlji, kje-je šofer Plevnlk Srečko pijan upravljal s tovornJm avtomnbilom na katp.rp.m je i bil0 naloženo za 400.000 din vina. V pi-! ianein stanjtt ie zavo7.il t cestni jarek, \ prevrnil vozilo tn razlii naloienn vino Pri tem je nastala škoda na liudfikero premoženju   v   znesk«   250.000   din
Prikazali   smo  saino  dva  pnm?rs   pro n.ptnih    ne^rnr     ki    v   giavnnm    kaž.pta, kakšno škcdo  povzroča   ma!omarnost   in ne^DOŠtevanje    cesino    prometnib   nred-pisov,
C*1 poglednmo drugo Stran in to Dred-vspiti zaradi življenjske nevar-io^ti. lahko trdimo, da so prometne ne-sreče često vzrok smrti in težkih telesnjh po-^kodb, ki se največkrat dogajajo kole-sarjem ali otrokom. Kot primer navaja-mo prometno nesrečo iz preteklega leta v vasi Rogoznica, kjer je cestar Kokot v svoji nepremišljenosti zavil pred to-vorni avtomobil, kar ga je 6talo življe-
nje. Ni potrebno navajati vseh takšnih slucajev, pač pa je potrebno omeniti, da večkrat otroci povzročajo prometne ne-sreče. Zato imamo celo vrsto primerov in je važno, da starši in učiteljstvo po-svete otrokom vso pozornost, da se bodo znali pravilno ravnati na cesti
Za voznike in za vsakega državJjana je važno in dolznost, da čuva vse obiek-\e in znamGtija. ki so v zvezl z normal-nim razvijanjem prometa. Cestno pro-cnetni znaki so za voznike motornih vozil neobhodno potrebni. Te pa naše ljud«tvo premalo čuva in ščiti. Ni za-dcstno. če so ti znaki cilj ža obmetava-nie s kameniem in v zabavo ra-niia šolarjcm, ki ae dobijo zac' pouka o važnostj ce^tnih prometmh m-kov Dogaja se, da iste uničujejo tudi starejži brpzvestneži, ki ne pomislijo. da s tem postavljajo 6ebe in tudi druge v nevarnost. Mnogi ielezniski prehodi zahtevajo žrtve zaradi zlonamernib žkodljivcev. ki ee ne zavedajo, da po-meni odstianitev svarilnih znakov živ-Ijcnjsko nevarnost 4n da vozniki fci np poznajo kraja, ne vedo kaj jih cesti, predvspm v nočnem času znaki so pripomočki. W ^reprečuje]o prometne   nesreče
Teden promela. ki se bo vrši! od 5. do 12. junna, ima naman predložiti širokiro Jjudskim rnnnžicara važnost vseh napak. ki se dogaiajo v ce«tnem prometu in kakšnega pompna eo isle za razvoj na-šeqa go^podarsfva V »Tednu prometa« se bo ljudstvo nevadilo odprsvlja^ vse papake ki se pojavljajo v cestnem pro-rr etu
Ni namen da se v tednu proraeta kršitelie ccsMT?qa reda kaznuj^. ali da bi se jlm prpnrečevala njihova netnota-p^ V17T11?, o^1'" na ljt?di semo opominja in pojasnjuje k^k^no bi nai bilo njir bo^o ?adržanje na cesti
Zaverlni drfavliani ne bodo dovolili, da bi jih kdo opominja! na ce-sti, tem-ve/ bodo tisti ki bodo z obnašanjem dairili vza'ed dru^m. ki hote ali nehote krSijo cestno promotne predpise. S tem bodo dok37?>li di^ciplino na cesti. pre-nrerili marsikatero nesrefo ter se tako mimo nesref in npzgod približaH ciliem petletnega plana.                               B.  J.