490 Ventil 15 /2009/ 6 50 let študija tehnike v Mariboru Štiri mariborske tehniške fakul- tete, Fakulteta za elektrotehniko, raïunalništvo in informatiko, Fakulteta za gradbeništvo, Fa- kulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakulteta za stroj- ništvo, so pred kratkim sveïano proslavile 50-letnico svojega obstoja. 26. novembra 1959 je bila namreï ustanovljena Višja tehniška šola (VTŠ), predhodni- ca današnjih fakultet. Danes so fakultete svetovno priznane usta- nove, urejene z naïeli Bolonjske deklaracije, glede raziskovalne- ga dela pa predstavljajo elitni del mariborske univerze. Maribor s takrat zelo moïno industri- jo ni mogel naïrtovati svojega razvoja zgolj na osnovi tedanjih poklicnih in srednjih strokovnih šol. Nujno so bili potrebni tehniïno izobraženi ljudje z višjo stopnjo izobrazbe. Višja tehni- ška šola v Mariboru je nastala z zako- nom o ustanovitvi šole 26. novembra 1959, potem ko so v Zvezi inženirjev in tehnikov Maribor, predvsem pa v Društvu orodjarjev in Zvezi tekstilnih inženirjev in tehnikov, že leta 1957 razpravljali o šolanju tako imenova- nih pogonskih in obratnih inženirjev. »50-letnica je dobra priložnost za naš skupni razmislek o vlogi znanja, raz- iskovanja, ustvarjalnosti in inovacij v današnjem ïasu in v naši družbi, vse v tesni povezavi z gospodarskim, eko- nomskim in socialnim napredkom, h kateremu nujno težimo tako mesto Maribor kot celotna slovenska druž- ba,« je uvodoma povedal slavnostni govornik predsednik republike dr. Danilo Türk, ki je v nadaljevanju svo- jega govora kratko povzel razvojno pot mariborskih fakultet. Ob ustanovitvi so Višjo tehniško šolo v Mariboru sestavljali strojni, elektro- tehniški in tekstilni oddelek, kar je bil pravi odraz tedanje sestave ma- riborske industrije. Kasneje so se iz tega razvile štiri strokovne inštitucije znanja – Fakulteta za elektrotehniko, DOGODKI – POROČILA – VESTI raïunalništvo in informatiko, Fakulte- ta za gradbeništvo, Fakulteta za kemi- jo in kemijsko tehnologijo ter Fakulte- ta za strojništvo. Prva naloga nastale Tehniške fakul- tete je bila predvsem izobraževalna – usposobiti študente za kvalitetno, uporabno inženirsko delo v go- spodarstvu. Šele po letu 1973 je z ustanovitvijo visokošolskega študija tehnike nastala možnost za doda- tno raziskovalno delo, ki je nujna sestavna kompo- nenta vsake vi- sokošolske usta- nove. Tako so se poleg inženirjev študentje lahko odloïali tudi za nadaljevanje š- tudija do stopn- je magisterija in doktorata. Pomemben mej- nik je bil storjen leta 1985, ko se je Visoka tehni- ška šola preime- novala v Tehni- ško fakulteto, 10 let kasneje pa so v okviru Univer- ze v Mariboru zaïele delovati samostojne fa- kultete, kot jih poznamo danes: to je skupaj 8 znanstvenoraziskovalnih in pedagoških organizacijskih enot ozi- roma inštitutov. Glavni cilj razvoja tehniških fakultet v vsem tem ïasu je bil izobraževa- ti sposobne mlade strokovnjake, ki bodo bodisi v gospodarstvu ali na podroïju raziskovalnega dela kos iz- jemno hitremu tehnološkemu razvo- ju doma in v svetu. Veï kot 17.000 Slavnostni zbor ob 50-letnici študija tehnike v Mariboru FERI – Fakulteta za elektrotehniko, raÏunalništvo in infor- matiko 491 Ventil 15 /2009/ 6 DOGODKI – POROČILA – VESTI diplomantov, 900 magistrov in 420 doktorjev je rezultat dela v tem ïasu. Danes so misli bolj kot v preteklost uprte v prihodnost. Z dejstvom, da tehnika študentom nudi dobre mo- žnosti za zaposlitev in nenazadnje tudi doseganje visoke vrednosti v gospodarstvu, se strinjajo vsi dekani tehniških fakultet in tudi predsednik republike: »Posvetimo naša razmišlja- nja temu, kakšna znanja potrebujemo v bodoïe, kako jih lahko hitreje in uïinkoviteje prenašamo v inkubator- je in nato v novo nastala podjetja, ki bodo zaposlovala mlade strokovnjake ter ustvarjala izdelke z veliko dodane vrednosti. Slovenija doslej ni dovolj izkoristila inovacij in patentov naših izumiteljev, ki po svetu dobivajo za svoje izume visoka priznanja – morda je prav Maribor s tehniškimi fakulteta- mi pravo okolje za ta novi izziv.« Znanost je namreï tista dejavnost, ki na podlagi stroge znanstvene metode zagotavlja novo in resniïno znanje ter novo bogastvo. Zato se mlada ma- riborska univerza, ki je že v preteklo- sti stremela k visoki stopnji avtono- mije in razvijala tudi svoboden duh tehniških znanosti, zaveda pomena, ki ga daje mestu ob Dravi. Na to, da je Maribor spremenil svojo socialno in intelektualno podobo, so vplivali tudi številni študentje tehniških fakul- tet. Nekoï tipiïno industrijsko mesto z veliko delavstva in starejšega prebi- valstva je danes tudi mesto velikega števila študentov, mladih raziskoval- cev in univerzitetnih profesorjev. To daje mestu nov utrip, ki se kaže tudi v kulturni, športni in turistiïni ponudbi mesta in okolice. S preimenovanjem v univerzitetno mesto Maribor pa je tudi uradno potrdil zavezo, da bo svoj nadaljnji razvoj gradil na znanju, ustvarjalnosti in inovacijah, zato ima ta obletnica tudi širši pomen. »Prihodnost je na strani pogumnih, pogum pa izvira iz samozavesti, zna- nja in dobro opravljenega dela. Tega je bilo že v preteklih 50 letih veliko, želim, da bi ga bilo v prihodnosti še veï,« je svoja razmišljanja od jubileju fakultet sklenil predsednik Türk. Darko Lovrec Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo