PRIPRAVE NA MLADINSKI KONGRES
Neizkoriščene možnosti odločanja
Priprave na kongres Zveze sociali-stične mladine Slovenije ne pomenijo le premlevanje dokumentov, ki so jih po-samezne skupine pripravile kot osnov-no gradivo za kongresne razprave. Mla-dini v naši občini pomenijo priprave na kongres, kj so dobro pripravljene in ki skušajo zajeti prav vso mlado populad-jo v občini ne glede na lokacijo delov-nega oziroma življenjskega okolja, priz-nanje vseh napak, ki so jih«namerno in nenamerno storili, iskanje odgovornosti za slabe rezuJtate, pa tudi poti, ki bodo vodile v bolj premišljene, bolj organizi-
rane in predvsem uspešnejše aktivnosti. Da bi o problemih viške mladine zve-deli kaj več, smo se zapletli v pogovor z mladind, ki aktivno delujejo ne le v osnovnib sredinah ampak tudi v organih občinske konference ZSMS.
IZO SARAČEVIČ, član Centra za mla-dinske delovne akcije, šestkratni brigadir sicer pa študent FNT-Kemija, se je kajpak razgovoril o problematiki na področju orga-niziranja in vodenja mladinskih delovnih akcij: »Velika napaka, ki jo organizatorji MDA delajo je pravgotovo ta, da skušajo sedanje delovne akcije enačiti s tistimi takoj po NOB. Opisujejo jih z istjmi gesli in jim pripisujejo isto vlogo, kar pa seveda ni prav. Narobe je tudi, da so nekatere akcije orga-nizirane zaradi akcije in ne na takšnih delo-viščih, na katerih bi brigadirji res videli ko-ristnost svojega dela. Akcije morajo biti or-ganizirane tam, kjer živega dela ne morejo nadomestiti tolikokrat hitrejši stroji. Prila-gojevanje akdj sedanjemu času in sedanji mladini pa se mora začeti na republiškem centru za MDA, kjer se je potrebno dome-niti tudi za enotno vodenje vseh akcij. Vod-stva akcij se nemalokrat namreč ne zaveda-jo, da so MDA prostovoljno delo mladih in brigadirje omejujejo s celo vrsto obveznih popoJdanskih aktivnosti. Zavedati se mora-mo, da je brigadir tudi osebnost in da bo samo kot tak lahko tudi dober samouprav-ljalec. Na kongresu moramo povedati, da so MDA splošen problem mladih ne pa neka posebna aktivnost prepričevanja«.
DARJA ERHATIČ, aktivistka v konfe-renci mladih iz krajevnih skupnosti pri OK
ZSMS je sicer študentka FSPN, kot mladin-ka pa je posebno aktivna v krajevni skupno-sti Iška vas. Mladina naše občine jo je izvoli-la za delegatko na bližajočem se mladin-skem kongresu. Z njo smo se pogovarjali predvsem o aktivnosti mladine v KS.
»Dejstvo je, da je mladina aktivna le v tistih krajevnih skupnostih, v katerih je ak-tivna tudi krajevna konferenca SZDL. Vse prevečkrat se v krajevnih skupnostih pojav-lja problem, da mladi premalo poznajo pro-blematiko svoje KS, da ne vedo, kaj je to krajevna samouprava, kako se v delo mladi-na sploh Iahko vključi, kje je njeno mesto, na kakšen način in kje lahko uveljavljajo svoje interese. Skratka, močno šepa izobra-ževanje, posledica tega pa je, da drugi odlo-čajo v imenu mladih in da v skupščinah KS in v drugih organih v krajevni skupnosti ni mladih. Ko smo premlevali statut ZSMS smo se zaustavili pri problemskih konferen-cah, za katere menimo, da morajo še naprej eksistirati, da morajo biti povezovalec ob različnih aktivnostih v KS. Kar pa zadeva sam kongres upam, da bo delovnega značaja
ponižujoč, kar je posledica predvsem slabe-ga informiranja osmošolcev. Dejstvo je, da imamo mladi v šolah z Zakonom o UI veliko možnosti odločanja, pa tega žal ne znamo izkoristiti, samoupravljanje jemljemo kot dolžnost ne pa kot pravico. Tudi o tem mora kongres spregovoriti.«
ALOJZ INTIHAR je aktivist konference mladih iz krajevnih skupnosti in osnovne organizacije ZSMS v KS Želimlje, sicer pa se veJiko ukvarja s problematiko mladih kmetijcev, o čemer smo se z njitn tudi pogo-varjali.
»Biti kmet, ni lahko, še težje pa je, če si mlad in si želiš kmetovati. Veliko predpogo-jev mora biti namreč izpolnjenih, da se s to dejavnostjo sploh začneš ukvarjati - imeti moraš zemljo, ustrezno mehanizacijo, biti moraš član katere od zadrug. Najtežje je seveda z zemljo, saj jo starejši le neradi dajo iz rok, mladi pa tudi nočejo delati na tuji zemlji, pa čeprav je ta očetova. Da pa bi se število mladih kmetijcev povečalo, bi mora-le biti OO ZSMS pa tudi občinska konferen-ca veliko bolj aktivne. Poskus, da bi usta-
navljali aktive mladih kmetijcev ali celo konferenco na občinski ravni ni uspel pred-vsem zaradi majhnega števila mladih kme-tov, kar pa še ne pomeni, da to ni pametno. Mislim pa, da bi imeli veliko več kmetov, če bi delo na kmetiji bolje cenili, če bi družba več storila za izboljšanje njihovih delovnih pogojev, lažje vključevanje v zadruge in za boljše kreditne pogoje. Zavedati se mora-mo, da smo od mladih kmetov odvisni in kolikor jim bomo dali, toliko bomo od njih lahko tudi zahtevali.«
MIROSLAV PETJE deluje v konferenci mladih delavcev, izhaja iz osnovne organiza-cije ZSMS DS Mercator Rožnik, mladi iz občine pa so ga izvolili tudi za svojega dele-gata na mladinskem kongresu.
»Mladina v združenem delu nima pravza-prav svojih posebnih problemov, saj so vsi ti problemi tudi problemi ostalih delavcev. Dejstvo pa je, da je vedno več mladih, ki ne
in ne, kot se je v preteklosti dogajalo, mani-festacija. Kongres mora opozoriti na nujnost stalne aktivnosti mladih, biti mora vzpodbu-jevalec in pokazati, kaj in kje naj mladi delajo«.
BOŠTJAN ZALAR je sicer dijak viške gimnazije sicer pa aktiven mladinec v konfe-renci mladih v vzgoji in izobraževanju.
»Pri mladih, ki se še izobražujejo je seve-da najbolj aktualno vprašanje usmerjeno izobraževanje, o njem se razpravlja na vseh nivojih. Od kongresa seveda pričakujemo predvsem usmeritev, kako naj se mladi vključimo v reformo šolstva. Veliko je na-mreč še odprtih in nerešenih vprašanj - od dijaških domov pa do prehrane in učbeni-kov. Mnenje, da je šel proces reforme prehi-tro ni upravičeno. Res pa je, da ni v redu pristop in to predvsem pri mladih, ki usmer-jeno izobraževanje odkla.njajo, saj ne vedo, kaj jih še čaka. Dejstvo je namreč, da je bilo v starem sistemu lažje priti do ustrezne izo-brazbe, ta nov sistem pa bo izbral le najspo-sobnejše. Skrajšani program se mladim zdi
dobijo zaposlitve, čeprav se je ta problem sedaj nekoliko omilil, ko so OZD dolžne sprejemati pripravnike. Kljub temu pa je še vedno nerazumljiva zahteva po delovni praksi, saj nehote razvrednoti pripravništvo.
Strokovnjake pa lahko pridobimo le skozi prakso, nenehno usposabljanje. Strokovnja-ke ne dobimo iz šole, pa tudi brez nje ne. Mladi pa imajo probleme tudi na stanovanj-skem področju, saj vsem pogojem za prido-bitev družbenega stanovanja ne morejo za-dostiti, posebno sedaj, ko praktično ni več kategorije mladih družin. Tudi s štipendira-njem smo se veliko ukvarjali. Še vedno pa ni znano, kdo je krivec, da vse razpisane ka-drovske štipendije niso zasedene - mladi ali OZD, ki nimajo izdelanih kadrovskih pla-nov. Govorili bi lahko tudi o višini štipendij, ki ne vidijo razlike med dijaki, ki študirajo v kraju bivanja in med vozači. Zelo odprto pa ostaja še vedno proizvodno delo, ki smo ga natančneje opredelili le za prve letnike, za ostale pa ne.«
NINA LEGAT-ČOŽ