LETO XXIX, ŠT. 16 PTUJ, 22. aprila 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA MED DELOVNE LJUDI IN OBČANE PROGRAM JAVNE RAZPRA- VE O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU JE PRI- PRAVUEN. NOSILCI SO V ZDRUŽENEM DELU SINDI- KATI, V KRAJEVNIH IN SA- MOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH PA SOCIALI- STIČNA ZVEZA. Pred vsemi družbeno-političnimi organizacijami in zavestnimi so- cialističnimi silami je izredno od- govorna naloga — izvedba javne razprave o osnutku zakona o zdru- ženem delu. Koordinacijski odbor za spremljanje uresničevanja usta- ve pri občinski konferenci SZDL Ptuj, ki mu predseduje Alojz Gojčič, je pripravil predlog progra- ma javne razprave, določil nosilce in roke za izvedbo posameznih nalog. O tem predlogu programa razpravljajo izvršni organi po- sameznih družbenopolitičnih or- ganizacij, sprejemajo svoj delež na- log, jih konkretizirajo in prenašajo navzdol, na svoje temeljne orga- nizacije. Čeprav bodo naloge podrobneje razdeljene, bo glavno breme ne- dvomno nosila organizacija SZDL, ki je nosilec javne razprave v kra- jevnih skupnostih in v samo- upravnih interesnih skupnostih ter organizacije sindikatov, ki so no- silke javne razprave v organizacijah združenega dela. Zato je vsaka od teh organizacij tudi pripravila svoj program dela in nalog. Na posvetu predsednikov kra- jevnih konferenc SZDL v Ptuju so se dogovorili, da bodo pri vsaki krajevni konferenci SZDL v ptujski občini imenovali najmanj 5-članske koordinacijske odbore za izvedbo javne razprave v krajevni skup- nosti. V koordinacijskih odborih morajo biti predstavniki osnovne organizacije ZKS, ZSMS in drugih družbenih organizacij v KS, pred- stavniki sveta KS in temeljne de- legacije. V okviru koordinacijskega odbora bodo določili najsposob- nejšega člana, ki bo vodil javno razpravo v krajevni skupnosti. Da bi nosilce javne razprave v kra- jevnih skupnostih kar najbolje usposobili, bo v okviru občine za- nje organiziran seminar, zato so krajevne konference SZDL dolžne najkasneje do 5. maja 1976 na OK SZDL sporočiti imena slušateljev tega seminarja. Enako odgovorna naloga je pred sindikati. O tem bo podrobneje razpravljalo predsedstvo OS ZSS Ptuj, nosilec operativnih nalog pa bo komisija OS ZSS za samo- upravljanje. Pri tej komisiji bodo ustanovili sekretariat za organizi- ranje javne razprave v združenem delu, v katerem bodo sodelovali tudi predstavniki OK ZKS, OK SZDL, OK ZSMS, po potrebi pa še predstavniki drugih družbeno-poli- tičnih organizacij. V osnovnih organizacijah sindi- kata bodo prav tako najkasneje do 10. maja oblikovali politične aktive za vodenje javne razprave, v ka- terih bodo predstavniki osnovnih organizacij ZKS, ZSMS, samo- upravnih organov in delegacij ter vodilni in strokovni delavci. Nji- hova naloga bo zagotoviti, da bo- do vsi delavci seznanjeni s po- menom in glavno vsebino osnutka zakona o združenem delu in da bo- do imeli možnost dati pripombe ali predloge za izpopolnitev osnutka zakona. O nalogah na tem področju so razpravljali tudi sekretarji OO ZKS na zadnjem posvetu in sprejeli za- dolžitev, da bodo aktivirali vse čla- ne ZK, ki se morajo v organizacij- ske priprave in v samo javno raz- pravo najaktivneje vključiti kot člani SZDL, sindikata in drugih družbeno-političnih organizacij, kot člani samoupravnih organov in delegacij, enako pa tudi kot vodilni in strokovni delavci. Javna razprava o osnutku za- kona o združenem delu bo v ptujski občini tekla do vključno meseca septembra, ko bo sklenjena na občinski konferenci sindikatov, kjer bodo kot nosilci javne raz- prave, skupno s SZDL, ocenili jav- no razpravo in oblikovali skupne pripombe ali predloge za izpopolni- tev osnutka zakona o združenem delu. F- Fideršek Ob 35-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda in 35-letnici vstaje jugoslovanskih narodov ter 1. maju — mednarodnem prazniku dela ISKRENO ČESTITAMO vsem delovnim ljudem in občanom! Občinska konferenca SZDL Ptuj Spomladanska setev Sin! AU bo ob takih pogojih dela ostal na kmetiji? FotoS.Kerbler Letošnje vreme, čeprav suho, je za kmetijstvo razmeroma ugodno. Dela na poljih so povsod v polnem teku in bodo, vsaj tako kaže, povsod pravočasno opravlje- na. Kmetijski kombinat Ptuj, obrat za kooperacijo in KZ Dravsko polje v Lovrencu sta svoje kooperante oskrbela z dovolj nimi količinami mine- ralnih gnojil, semen in drugega reprodukcijskega ma- teriala. Čeprav je kmetijstvo na našem območju že močno mehanizirano, se tu in tam še kaže slika nekdanjega ga- raštva, zlasti v hribovitih predelih Haloz in Slovenskih goric, kjer so krave tudi nepogrešljiva delavna živina. Širina fronte v teh dneh, ko proslavljamo 35. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, povezano s 35-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in začetkom socialistične revolucije, ko ocenjujemo prehojeno pot - 4-ietni krvavi boj, napore pri obnovi porušene domovine in več kot četrt stoletne graditve samoupravne socialistične družbe - toliko bolj dojamemo veličino zgodovinskega dejanja, ko so predstavniki najzavestnejših sil slovenskega ljudstva, postavili temelje enotni Osvobodilni fronti, ki je pozneje našla svoje mesto v enotni Ljudski fronti Jugoslavije. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, ki nadaljuje delo OF danes, je organizacija, ki na temelju splošne idejno-politične in programske usmeritve Zveze komunistov, ustvarja široko, množično, ljudsko revolucio- narno gibanje za socializem. Svojo moč črpa neposredno iz politične dejavnosti množic, njihovih akcij in naporov vseh delovnih ljudi, ki se uveljavljajo v samoupravljanju kot temeljni nosilci za razreševanje vseh bistvenih družbenih in življenjskih vprašanj našega časa in naših ljudi. Delovni ljudje, samoupravijavci, ki zavestno sprejemajo socialistično samoupravljanje, se zanj odločno zavzemajo in so se pripravljeni tudi boriti zanj, so hkrati nosilci vse naše organiziranosti, s svojo dejavnostjo zagotavljajo ŠIRINO FRONTE VSEH DELOVNIH UUDI, spreminjajoč socialistično zavest v materialno silo družbenega napredka. V SZDL urejajo svoje delegatske odnose, uveljavljajo delegatski sistem, na vseh ravneh oblikujejo svoja politična stališča, na podlag^ katerih samoupravljavci in delegati sprejemajo odločitve o vseh družbenih vprašanjih, sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume. Socialistična zveza delovnih ljudi je danes tisti nujni politično povezovalni dejavnik in usmerjevalec, ki omogoča napredno, demokratično urejeno, skladno in učinkovito delovanje celotnega, na novih ustavnih temeljih zgrajenega političnega sistema naše samoupravne družbe. Sedanja stopnja socialistične zavesti in pripravljenosti za akcijo naših članov, delovnih ljudi in občanov ter organizacij fronte, daje dovolj širok prostor za razgibano politično življenje, za socialistično vsebino celotne ustavne reforme. Dejavnost organizacij v naši družbi, uveljavljanje delegatskega sistema in samoupravnih odnosov, kaže globoko zasidranost SZDL v družbi, zlasti pa v treh glavnih opornikih našega celotnega političnega sistema: v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih. Razredna povezanost delavskega razreda in njegove avantgarde - ZK, z drugimi delovnimi ljudmi in sloji, s kmeti, ki delajo na svoji zemlji, z delavci svobodnih poklicev itd. se uresničuje prav skozi organiziranost v SZDL, ki nenehno ustvarja pogoje, da se delovni ljudje združujejo v enotni politični akciji, da se neposredno in delegatsko sporazumevajo, premagujejo nasprotja med mestom in podeželjem, razvitostjo in nerazvitostjo, med umskim in ročnim delom, v podružbljanju vseh področij dejavnosti - vse do notranje obrambe in zunanje politike. Prav tako kot je zmogla OF pred 35 leti združiti vse napredno in pošteno v boju za obstoj slovenskega naroda, prav tako je SZDL danes sposobna združevati za uresničevanje ciljev naše socialistične samoupravne družbe v svojih množičnih akcijah vse napredne, poštene, za socialistično saditev opredeljene ljudi. SZDL danes združuje v enotni fronti milijonsko vojsko samoupravljavcev ne glede na družben položaj, mrodnostne, nazore, verske in druge razlike, vse, ki jim je pri srcu napredek naše domovine, njena varnost in neodvisnost. V terri času je SZDL sredi akcije za sprejemanje in usklajevanje samoupravnih planov srednjeročnega razvoja, začenja široko akcijo organiziranja javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ki dejansko pomeni ustavo v malem, vodi akcijo za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje in opravlja številne druge naloge Pred SZDL ptujske, pa tudi ormoške občine bo letos težka naloga - prikazati svojemu članstvu nujnost gradnje novega šolskega prostora, če hočemo izvajati usmerjeno izobraževanje, da se bodo vsi člani SZDL zavestno odločili za samoprispevek. Težke in odgovorne naloge postavlja današnji čas pred SZDL, toda O F je bila pred 35 leti še pred mnogo težjimi nalogami pa jih je zmogla. Pod vodstvom KPS je povedla slovenski narod v osvobodilni boj, ki je pod njenim vodstvom uresničil svoje napredne in nacionalne težnje. Prav to nam je najtrdnejše zagotovilo, da bo tudi danes SZDL, v skladu z idejno usmeritvijo ZKS, v okviru enotne socialistične domovine jugoslovanskih narodov in narodnosti, pod vodstvom ZKJ in tovariša Tita, ob enotni podpori vsega članstva opravila naloge, dosegla cilje, ki smo sijih skupno zastavili. Franc Fideršek VSI PO POTEH REVOLUCIJE Občinski štab za organizac^o pohoda PO POTEH REVOLUCIJE in vodstva posameznih odredov so končali z zadnjimi organizacijskimi pripravami na veličastni pohod in proslavo, ki o v soboto v Mostju pri Juršincih. Kaže, da bo prirediteljem naklonjeno tudi vreme, zato lahko pričakujemo rekordno udeležbo. Za pohod v posameznih odredih se je že doslej prijavilo povprečno 1500 udeležencev. ZBIRAUŠČA UDELEŽENCEV POHODA POSAMEZNIH ODREDOV: LACKOV ODRED: ob 7.30 na Slovenskem trgu v Ptuju pred spomenikom heroju Lacku, OSOJNIKOV ODRED: Ob 7.30 pri OŠ „Franca Osojnika" v Ljudskem vrtu. KVEDROV ODRED: ob 7.30 pri OŠ „Toneta Žnidaričav Ptuju. Udeleženci pohoda iz Cirkulan in Zavrča ter Markovec se odredu priključijo pri križišču v Spuhlji, udeleženci iz Gorišnice in Dornave pa v Dornavl KRAMBERGERJEV ODRED: 1. Slovenskogoriška četa ob 7.30 pri domu Slovenskogori- ške čete na Rogoznici 2. Reševa četa, ob 6.45 pri OŠ „Bratov Reš" na Destrniku. 3. Frasovačeta, ob 7.00 uri pri OŠ v Trnovski vasi. 4. Jurančičeva četa, ob 6.30, pri OŠ Vinka Jurančiča v Vitomarcih. 5. Špindlerjeva četa, ob 7.30, pri OŠ v Juršincih, 6. Natašina četa, ob 7,00 uri, pri OŠ Polenšak. Vse čete se združijo v odred v Pacinju ob 9.45. PROGRAM V MOSTJU Ob 10.45 - pred mostom čez Pesnico priprava odredov za mimohod. Ob 11.00 uri do 11.30 mimohod odredov pred spomenikom Slovenskogori- ške-Lackove čete, razvrstitev pred tribuno, raporti koman- dantov in pozdravni govor komandanta pohoda. Ob 11.30 - slavnostni govor Silve Jereb, članice 10 predsedstva Ob 11.30 - slavnostni govor SUve Jereb, članice 10 predsedstva RK SZDL Slovenije, - podelitev priznanj OF, - svečan sprejem v Zvezo komunistov - svečana zaob^uba mladih prostovoljcev v enotah TO - kulturni program: godba na pihala TGA Kidričevo, člani SNG Maribor, pevski zbor OŠ Juršinci, šolskega centra za upravo in gospodarstvo „Jože Lacko" Ptuj in moški pevski zbor Dornava. Po programu ^udsko- rajanje v organizaciji gasilskih društev in odhodi avtobusov po voznem ledu. ^onirji osnovnih šol so narisali in razmnožili okrog 30 tisoč različnih let^ov,ki so jih letala Aerokluba Ptuj raztrosila nad vsemi ^^i v ptujski občini. 2. stran TEDNIK - četrtek, 22. aprila 1976 Delo inšpekcijskih služb Oddelek za inšpekcijske službe pri skupščini občine Ptuj je bil ustanovljen 1. januarja 1965. Od ustanovitve pa do danes je razširjal in krčil svoje pristojnosti, skladno z veljavnimi predpisi, vendar se število inšpektorjev ni bistveno spremenilo. Na oddelku imajo naslednje inšpekcije; inšpekcija dela, kmetijska inšpekcija, gozdar- ska, veterinarska, urbanistična, gradbena, cestna, komunalna, vodno gospodarska inšpekcija, tržna, sanitarna, požarna, elektro -energetska in inšpekcija cestnega prometa. Posamezne inšpekcije imajo po enega ali več inšpektorjev, nekateri inšpektorji pa opravljajo več inšpekcij. Skupne službe imajo organizi- rane z občino Maribor, Slovenska Bistrica in Ormož. Organizirane so tako, da občina Maribor „posoja" elektro-energetskega inšpektorja in inšpektorja cestnega prometa ptujski občini. Slovenski Bistrici pa ptujska občina „posoja" inšpektorja dela, ormoški občini pa inšpektorja dela, gozdarskega. sanitarnega, požarnega, urbani- stičnega m gradbenega inšpek- torja. Inšpektorji opravljajo svoje naloge skladno z zakoni in z ostalimi formalnimi in material- mmi predpisi po posameznih področjih dela in po zakonu o inšpekcijskili službah. Zakon o inšpekcijskih službah je vnesel v delo nekatere novosti, povečal je pravice in dolžnosti inšpektorjev, in uskladil organizacijo inšpekcij- skih služb. Osnovna naloga inšpekcij je, da varujejo zakoni- tost, s tem, da opravljajo v skladu s posebnimi zakoni nadzorstvo, ali se OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi in občani ravnajo po zakonih in drugih predpisih ter družbenih dogovorih in samo- upravnih sporazuinih. Pri oprav- ljanju nalog pa inšpektorji spremljajo tudi splošne pojave, ki nastajajo v zvezi z izvrševanjem predpisov, ki sodijo v področje, za katero je predpisano inšpekcijsko nadzorstvo. O tem poročajo zainteresiranim organom in orga- nizacijam ter dajejo ustrezna mnenja in predloge. Inšpektorji obveščajo tudi samoupravne organe OZD in drugih samoupravnih orgamzacij in skupnosti, o nepravilnostih in pomanjkljivostih, ki jih ugotovijo pri nadzorstvu in o drugih ugotovitvah. Samoupravni organi so dolžni obravnavati poročilo, povabiti inšpektorja na obravnavo in sporočiti, kaj so ukreniU. Inšpektorji lahko predlagajo tudi preventivne preglede za prepreče- vanje vzrokov, zaradi katerih laliko pride do kršitve predpisov. Pregledi inšpektorjev so preven- tivni in kontrolni, delo pa je lahko organizirano tudi drugače. V zadnjem času dajejo večji povdarek razgovorom v OZD, s tem da opozarjajo na pomanjklji- vosti, nepravilnosti, ki se v teh organizacijah pojavljajo. Inšpek- torji ugotavljajo, da so premalo povezani s samoupravnimi organi, predvsem s samoupravno delavsko kontrolo v TOZD. Nepravilnosti, ki jih inšpektorji ugotavljajo pn pregledih, bi lahko mnogokrat z malo volje in znanja v TOZD odpravili sami in ukrepi inšpek- torja sploh ne bi bili potrebni. Inšpektorji so si v tem letu zadali nalogo, da opozarjajo organe v TOZD na pomanjkljivosti m nepravilnosti na skupnih razgovorih v TOZD. Na teh razgovorih sodelujejo inšpektorji, ki v teh organizacijah nadzirajo zakonitost in usklajevanje s predpisi, s strani TOZD pa samoupravni organi, delavska kontrola, vodilni delavci in vsi ostali zainteresirani. Letos so opravili že dva preventivna razgovora, predvi- devajo pa, da bi v tem letu opravili vsak mesec tak razgovor v eni TOZD ah OZD. Rezultati teh dveh razgovorov so in niso bili uspešni, vendar je to šele začetek. Ptujski inšpektorji pričakujejo, da bodo taki razgovori prinesli uspeh, saj inšpektorji pričakujejo, da bodo taki razgovori prinesli uspeh, saj inšpektorji opozarjajo na napake in pomanjkljivosti, priča- kujejo pa odziv delavcev, v TOZD, tako da sprašujejo, kaj je narobe, kako naj delajo v bodoče in po katerili predpisih se naj ravnajo. Rezultat takih preventivnih razgo- vorov bi torej bil, zakonito poslovanje v TOZD, v samouprav- nih organih in drugih organiza- cijah. N. Poljanšek Pred odhodom na delovno akcijo, ob zak^učku osrednje občinske proslave 3. aprila v Zg. Polskavi MESEC APRIL POSVEČEN DELOVNIM BRIGADAM v občini Slovenska Bistrica je bila osrednja proslava Mladinskih de- lovnih brigad že v soboto 3. aprila 1976 v Zg. Polskavi, kjer se je zbralo okoli 150 mlajših in starejSih brigadirjev na osrednji svečanosti, ko so s krampi in lopatami pričeli akcijo izkopa okoli 8 km dolgega vodovoda. Ta dogodek so mladi sprejeli kot osnovo za nadaljnje delovanje. Sklenili so, da bodo mesec april posvetili številnim delovnim brigadam, ki bodo skrbele za urejanje okolja in drugih krajevnih potreb. Odločitev že prinaša prve uspehe, saj v številnih krajih mladi, ob so- delovanju starejših brigadirjev, vihtijo orodja, da bi svečano proslavili dan mladinskih delovnih brigad, istočasno pa prispevali delež pri urejanju svo- jega življenjskega okolja. Za njimi so številne delovne akcije, tako v Slov. Bistrici, kjer so učenci osnovnih šol očistili mestni park in okolico šole, mladi v Zg. Polskavi nadaljujejo začeto akcijo izkopa vodovoda, v Čreš- njevcu urejajo okolje nove šole, enako tudi v Poljčanah. O akcijah ure- janja okolja poročajo tudi iz Oplotnice. Mladi iz Studenc pa že vse leto delajo na urejanju doma kulture in zbiranju gradbenega materiala za grad- njo lastnih prostorov in so trenutno med najaktivnejšimi v občini. O podobnih akcijah poročajo tudi iz Sp. Polskave, Pragerskega in Ma- kol. Tako pri OK ZSMS Slov. Bistrica, kjer redno spremljajo izvajanje de- lovnih akcij na območju občine, z zadovoljstvom ugotavljajo, da bo le- tošnji april eden najuspešnejših po številu delovnih akcij in tudi po oprav- ljenih delih. Pri tem so močno prisotni tudi vojaki bistriške garnizije JLA. Tekst in foto: V. Horvat Načrt javne razprave o zakonu o združenem delu Sekretarji osnovnih organizacij ZKS Ptuj so se 14. aprila 1976 zbrali na rednem mesečnem posvetu. Potem, ko so pregledali sklepe rednega in izrednega posveta sekretarjev osnovnih organizacij ZKS, je sekretar komiteja, Alojz Gojčič, podal načrt javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in samoupravnih inte- resnih skupnostih. Za izvedbo javne razprave se moramo tako organizirati kot smo se za javno razpravo o osnutku ustave, je med drugim povdaril Alojz Gojčič. Zakon, ki je obenem celovita, enotna zakonska ureditev združe- nega dela kot temeljne sestavine naše družbe, terja od slehernega delavca in občana, da se seznani z njim in ne samo to, potrebno je poseči globje. Ob sami razpravi naj se poda ocena stanja v združenem delu, krajevnih skup- nostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Nosilci javne razprave v OZD so sindikati, v krajevnih skupnostih in samoupravnih inte- resnih skupnostih pa SZDL. Na posvetu so se sekretarji seznanili s sklepi 24. seje komiteja OK ZKS Ptuj, ki je razpravljal o razmerah na področju planiranja in doslednosti uveljavljanja novega sistema samoupravnega družbe- nega planiranja v občini Ptuj in sklepi 9. seje občinske konference ZKS Ptuj o oceni integracijskih gibanj v občini. Ko je Alojz Gojčič govoril o pripravah na občinski referendum za izgradnjo šolskega prostora, je dejal, da se problem šolstva javlja kot problem celotne družbe. Sekretarji so soglašali s predlogom referenduma za šolski prostor v občini Ptuj ne samo za srednješolski prostor, čeprav vemo, da je ta najpotrebnejši, ker se nahajamo pred reformo srednjega šolstva in sumerjenega izobraževanja, vendar je prostor za osnovno šolstvo tudi nujno potreben. MG EP V lokalnih sredstvih obveščanja Na sestanku upravnega odbora združenja slovenskih lokalnih ra- dijskih postaj in pokrajinskih čas- nikov, sestanek je bil v sredo v Slo- venj Gradcu, so se predstavniki omenjenih informativnih sredstev med drugim pogovarjali o pro- blemu ekonomske propagande, ki predstavlja pomemben vir do- hodkov radijskih postaj in časo- pisov. V novih plačilnih pogojih bo potrebno podvzeti vse razpoložljive možnosti in z doslednim izvaja- njem obveznosti, pristopiti z vso resnostjo k temu pomembnemu ekonomskemu področju v naših občilih. Predstavniki radijskih postaj in časopisov, ki so vključeni v slo- vensko združenje, so se v sredo pogovarjali o vsebini dela zdru- ženja in o številnih drugih vpra- šanjih, ki jih morajo v najkrajšem času urediti, tako z osrednjo ra- dijsko hišo v Ljubljani kot z ne- katerimi republiškimi organi, ki imajo neposredni vpliv na vso našo dejavnost. mš... Tovarna perila LABOD Novo mesto, TOZD DELTA PTUJ, priporoča svoje visoko /kakovostne srajce. Delovnim ljudem in občanom iskrene čestitke ob prazniku OF in prazniku dela— 7. maju. Čestitkam se pridružujejo tudi delovni kolektivi TOZD LIBNA - KRŠKO in LOČNA - NOVO MESTO. Počastili spomin železničarjev v počastitev dneva jugoslovanskih železničarjev in XV. srečanj bratstva in prijateljstva, je bila v četrtek, 15. aprila pred spominsko ploščo na železniški postaji v Ptuju, žalna svečanost povezana polaganjem vencev na pominska obeležja železničarjev-revolucionarjev, ki so bili prve žrtve revolucionarnega klica delavstva. Zbrani množici je b tej priložnosti spregovoril Peter Vrtič, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev prometa in zvez. Svoj čar svečanosti pa sta pridala godba na pihala DPD „Svoboda" Ptuj in mešani pevski zbor prosvetnega društva ,,Alojz Amuš" iz Rogoznice. Z „večerom medžimurskih plesov, pesmi in običajev" pa je v ptujskem gledališču nastopilo kultumoumetniško društvo ,J[van Knez" iz Kotoribe v občini Cakovec. Prireditev spada v okvir XV. srečanja bratstva in prijateljstva. MG Pred spominsko ploščo padlim železničarjem za svobodo je spregovoril Peter Vrtič, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah. Ptujskemu občinstvu, ki je napohiilo gledališče do zadnjega kotička so se prvič predstavili člani KUD Ivan Knez iz Kotoribe v občini Čakovec. S prikazom medjimurskih plesov, pesmi in običajev so ptujsko občinstvo navduali. Foto: Kosi TUDI NA NAŠEM OBMOČJU VEČJA SKRB ZA ZDRAVO OKOUE Varstvo okolja Proces industrializacije in urba- nizacije prostora, intenzivni razvoj gospodarstva ter dvig osebnega in družbenega staridarda, imajo za posledico vse večje in večje izko- riščanje naravnih bogastev v člove- kovem okolju. Naša največja na- ravna bogastva so brez dvoma zrak, voda in zelene površine, brez katerih si tudi življenja na zemlji ne moremo zamisliti. Le-tem pa grozi v zadnjem času že tudi v Slo- veniji in v našem ožjem bivalnem prostoru tolikšna onesnaženost, da presega ekološke zmogljivosti naravnega razvoja. Zdravo okolje mora biti poleg materialnih dobrin, osnovni cilj vsake človekove dejavnosti zato še tako nagel razvoj gospodarskih dejavnosti, ne sme zmanjševati človeku njegovega zdravega življenjskega prostora. Konflikt med ekonomsko rastjo in var- stvom okolja pa ni potreben, če bo ekonomska rast, ki upošteva okolje, razvila nove tehnologije, s pomočjo katerih bo zavarovala človekov življenjski prostor. Tudi na našem območju je okolje vedno bolj onesnaženo, premalo pozornosti posvečamo zbiranju, odstranjevanju in kon- čnim postopkom uničevanja smeti. Ob tem moramo opozoriti tudi na primernejši čas odvažanja različnih odpadkov, na čas, ko se čistijo uU- ce; saj sredi dne in ob prometu, ki je prav zjutraj precej gost, tega gotovo ne bi smeli početi. Veliko- krat pa tudi najmanjši vetrček pri- pomore, da se ljudje na ulici znaj- dejo sredi oblakov prahu in nepri- jetnih vonjev, ki prihajajo iz smet- njakov. S smetmi in odpadki pogosto zatrpavamo razne mlake ali jame sredi naselij, kar je v neki meri celo potrebno in koristno. Ne sme- mo pa pozabiti, da je vsak dovoz smeti potrebno sproti pokriti z zemljo, da preprečimo smrad in možnost sežiganja ter razvoj različnega mrčesa pa tudi zbiranje podgan in miši. Vse prepogosto pozabljamo, da z neodgovornim ravnanjem ogrožamo ljudsko zdravje. Sedanji hiter tempo gradenj za- sebnih stanovanjskih hiš je v šir- šem območju mesta Ptuja povzro- čil problem obveznega odlaganja ter odvažanja smeti in drugih od- padkov, pbčani, ki se selijo v nove stanovanjske zgradbe v večini ne upoštevajo določil 7. člena odloka skupščine občine Ptuj, ki govori o obveznem odlaganju in odvažanju smeti. Sedmi člen omenjenega odloka, jasno določa, da si mora investitor stanovanjske zgradbe, še pred predajo prostorov svojemu namenu, nabaviti potrebno število posod za odlaganje smeti, s komu- nalnim podjetjem pa skleniti po- godbo za odvoz smeti in sicer za območje Ptuja in Kidričevega. V razgovoru sta sanitarni in- špektor skupščine občine Ptuj, Francem Petrovičem ter cestno- komunalnim in vodno-gospodarski inšpektor Francem Vambergerjem, posebej poudarila, da pri inšpek- cijskih pregledih ugotavljajo, da si lastniki novih stanovanjskih zgradb pred vselitvijo ne priskrbijo potrebnega števila posod za smeti, da jih sami odvažajo in odlagajo v opuščene gramoznice, bližnje gozdove, v vode ali na bregove Drave in Grajene ter drugih poto- kov. Vse to je seveda v nasprotju z določili zakona o obveznem odla- ganju in odvažanju smeti. Občinski inšpektorji zato opo- zarjajo, še posebej vse lastnike sta- novanjskih in poslovnih zgradb, da si do 1. junija letos priskrbijo potrebne posode, ker bodo po tem roku proti vsem kršilcem zakona postopali v skladu z določili odlo- ka o obveznem odlaganju in odva- žanju smeti. Verjetno le zakon in občinski odlok ne bi smela biti Usta vrsta prisile, ki bi ju spoštovali, ob tem pa se ne bi zavedali, da je to kar delamo tudi potrebno, da je naš življenski prostor vse bolj ogrožen in da narava sama ne zmore v toli- ki meri nadomeščati vsega, kar ji pogosto neodgovorno jemljemo. V čistem in prijetnem okolju, na sve- žem zraku in obbistrihvodah ne bo prijetno samo nam, temveč tudi tistim, ki k nam prihajajo — saj imamo navsezadnje tudi polno želja in smelih načrtov v razvoju turizma. Vsa načrtovanja pa brez realnih možnosti in potrebnih vla- ganj, ne pomenijo nič. Čas bi že bil, da bi se končno zavedali, da še vedno nismo poskrbeli za najo- snovnejše, kar je poleg prijetne okolice in gostoljubnih ljudi še po- trebno za dobro, prijazno in hitro postrežbo v naših gostinskih loka- lih, ki so zaradi nas gostov in ne mi zaradi njih... M. Sneberger Inšpektor Franc Vamberger je odkril „diyje" smetišče v gozdu. Foto: J. Slodnjak Ključavničarstvo ALOJZ FORSTNERIC Ptuj, Cankarjeva, telefon 77-818 Priporoča svoje ključavničarske storitve, kakovostno in hitro. Ob prazniku OF in prvem maju iskrene čestitke! TEDNIK - četrtek, 22. aprila 1976 3. stran V krajevni skupnosti Juršinci se skrbno pripravljajo na pohod „P0 POTEH REVOLUCIJE" Pomemben delež pri organizaciji pohoda „PO POTEH REVOLU- CIJE" daje vsako leto krajevna skupnost Juršinci v Slovenskih go- ricah, ki je gostiteljica več tisoč udeležencev pohoda. Poleg tega bo tudi letos neposredno sodelovalo v pohodu okrog 570 občanov, članov raznih organizacij in društev iz te krajevne skupnosti. Na dveh sestankih, ki so jih imeli v okviru krajevne organizacije SZDL, so se podrobneje pogovorili o sodelovanju v pohodu in določih komandirja, komisarja in inten- danta. Izvolili so tudi poseben ko- ordinacijski odbor, v katerem so predstavniki vseh družbenopo- litičnih organizacij in društev. Na- tanko so določili pot in program SPINDLERJEVE čete, v kateri so občani iz KS Juršinci, četa pa je v sestavu KRAMBERGERJEVEGA odreda. Sodelovali bodo gasilci iz Grabščinskega brega in Gabernika, člani zveze združenj borcev — kra- jevne organizacije Juršinci, mladin- ci, krajavna organizacija RK, strel- ci, lovci, turistično društvo in upo- kojenci. Pomembno mesto imajo v pohodu enote civilne zaščite. Vsi skupaj bodo nato v Sakušaku pri Vučakovih, kjer je bila partizanska postojanka, pričakali NATASINO četo, ki bo prišla iz KS Polnešak. Po krajšem kulturnem programu bodo družno krenili pred zdravstveni dom v Juršincih, kjer bo prav tako krajša spominska slo- vesnost. Gasilska društva bodo tudi letos v Mostju poskrbela za prigrizek, mladinci pa pripravljajo veliko kre- sovanje. Tajnica OO ZSMS v Juršincih, Katarina Holc, ki je tudi tajnica krajevne skupnosti, nam je povedala, da je v Juršincih vse na- red za sobotno srečanje v Mostju in da se zavedajo, da je od dobrih pri- prav in sodelovanja vseh organi- zacij in društev, odvisen uspeh ce- lotne prireditve. Marjan Sneberger Tovarna volnenih izdelkov Majšperk proizvaja vse vrste volnenih tkanin za moške in ženske obleke iz česane volnene preje; vse vrste tkanin za moške in ženske plašče iz mikane volnene preje; volnico za ročno pletenje v čisti volni in mešanici volna — sintetika. Delovni kolektiv tovarne čestita vsem občanom in delovnim ljudem k prazniku OF in prazniku dela! OPLOTNICA Lopate in krampi v rokah mladih v Oplotrdci ob vznožju Pohoga se lahko pohvalijo, da imajo pridne mladince. To je mogoče videti tudi v praksi, saj je naselje Oplotnica urejeno kot malokatero v občini Slov. Bistrica. Med najbolj prizadevnimi so prav gotovo učenci osnovne šole Pohorski bataljon, ki so si v okviru praznovanj dneva mladinskih delovnih brigad, zastavili obširen program dejavnosti, predvsem na področju urejanja okolja šole in tudi naselja Oplotnica. Ker vseh teh nalog ni bilo mogoče uresničiti v enem samem Učenci Oplotniške OŠ pri urejanju dcdja šole. dnevu so si izdelali načrt, da bodo dan MDB spremenili v mesec. Tako so že uredili okolje svoje šole, očistili vaški park, kateri sodi med zanimivosti kraja in širše okolice, očistili so tudi okolje kinodvorane, telovadnice in otro- škega vrtca. V okolici svoje šole bodo posadih tudi cvetje in okrasno drevje. V vsaki od organiziranih skupnih akcij urejanja okolja sodeluje dcoli 200 učencev, ki delajo tudi po več lu: dnevno. V delovni akciji 2. aprila pa je sodelovalo kar 296 učencev, ki so končali akcijo s tabornim ognjem in veselim rajanjem. VH Svet proizvajalcev mleka v TOZD Mlekarna V Kmetijskem kombinatu v Ptu- ju, TOZD Mlekarna so se delavci na zboru odločili, da bodo usta- novili svet proizvajalcev mleka. Ta je že na prvem sestanku izvolil 6- članski izvršni odbor, ki mu predse- duje Franc Zupanič iz Hajdine. Zaradi želje po hitrejšem in uspešnejšem razvoju proizvodnje ter predelave mleka je naloga sveta, da usklajuje interese in programe v tej dejavnosti, koordinira vlaganja, določa ceno mleka v okviru ob- stoječih predpisov in sporazumov, sklepa o odpiranju in urejanju zbi- ralnic, o nagradah proizvajalcem mleka, stroških zbiranja, organi- zira strokovno izobraževanje mle- karjev in podobno. Svet proizva- jalcev mleka sestavljajo njihovi iz- voljeni delegati s celotnega ob- močja kjer odpravlja TOZD Mle- karna odkup mleka ter organi- zatorji proizvodnje delegati živi- norejsko veterinarskega zavoda in delegati TOZD Mlekarna. Na predlog TOZD Mlekarna je bilo v Ptuju, 5. aprila 1976, sre- čanje proizvajalcev mleka, ki so v letu 1975 oddali več kot 10.000 li- trov mleka. Na odkupnem območ- ju TOZD Mlekarne je v ptujski in ormoški občini doseglo to količino 41 proizvajalcev mleka — koope- rantov in osem delovnih enot TOZD kmetijstvo. Vsi so dobili za uspehe na področju mlekarske pro- izvodnje priznanja, posebej pa še kmet — kooperant Janez ŽAMPA iz Levajncev, ki je na svoji pre- usmerjeni kmetiji pridobil okrog 40.000 litrov mleka, nekaj več kot 30.000 pa ga je oddal mlekarni. V lanskem letu je bilo na ob- močju ptujske in ormoške občine zbranih skupno 10,5 milijonov li- trov mleka. Vzpodbuden je tudi podatek, da se vse več zasebnih kmetijskih proizvajalcev odloča za preusmerjeno kmetovanje v pro- izvodnji in prodaji mleka. Poudar- jeno pa je bilo, da bomo morali v prihodnje še bolj smotrno skrbeti za potrebno selekcijo živine, ki je tudi porok za rentabilno proizvod- njo. M. Sneberger LENART Spomenik revolucije in zmage pri Lenartu že vrsto let obstoja ideja in želja za postavitev centralnega spomenika revolucije in zmage NOB. Priprave za postavitev spomenika, ki bi naj bil dokončan in odkrit na občinski praznik občine Lenart, 9. maja letos. Gradbeno podjetje Stavber iz Maribora je že pričelo z deli. Avtorica spomenika je akademska kiparica Tihec- Zorko Vlasta Najpomembnejši vir sredstev za postavitev spomenika po dose- ženem dogovoru, je enodnevni zaslužek zaposlenih delavcev, s katerim bi po ocenah zbrali 140.000 dinarjev. Po predvi- devanju bo potrebno zagotoviti še 70.000 din iz sredstev sklada skupne porabe delovnih in drugih organizacij. Preostala sredstva, do 250.000 dinarjev pa bo prispeval občinski proračun in občani. Tako je ob sodelovanju in podpori vseh občinskih družbeno- političnih organizacij v občini prevzel pobudo za postavitev spomenika občinski odbor ZZB NOV Lenart. Spomenik, ki bo postavljen v središču Lenarta bi naj bil centralni spomenik NOB v občini. Med idejnimi osnutki je na podlagi ankete bil izbran tudi osnutek, ki najbolj nazorno prikazuje značaj NOB v Sloven- skih goricah ter povezanost delavca, kmeta in delovne inteligence v NOB, ki bo poznejšim rodovom kazal veličino našega boja in naše zmage. J. Lorber PROIZVODNO PODJETJE „OLGA MEGLIC" PTUJ, Vošnjakova 6 Delovnim ljudem in občanom česti- tamo ob prazniku OF in mednarod- nem prazniku dela ter jim želimo pri- jetno praznovanje! KRATKE NOVICE CIRKULANE: V osnovni šoli Maksa Bračiča se skrbno pripravljajo na športni dan, ki ga bodo izvedli ob obletnici zmage nad fašizmom, pod naslovom ,,Pionirji in SLO". V ta namen so izdali tudi svoje glasilo, ki poleg sestavkov in risb, motivov iz NOB, vsebuje tudi podrobnejši opis in navodila za športni dan. MB DESTERNIK: Osnovna organizacija RK uspešno deluje na vseh področjih, zlasri pa v skrbi za pridobivanje krvodajalcev. V zadnji akciji v četrtek je darovalo kri 15 občanov s tega območja. Tudi v osnovni šoli so aktivni mladi člani te humanitarne organizacije. mš... GRADIŠČE V SLOV. GORICAH: Pred kratkim je bil izredni občni zbor strelske družine. Ocenili so svoje delo, ki je bilo lani precej uspešno, tako za pionirje in mladince kot tudi za člane, saj so redno vadili, sodelovali na raznih strelskih tekmovanjih, na katerih so dosegali vidne rezultate. Prav tako bogat program so sprejeli tudi za letošnje leto. J. L. KIDRIČEVO: V osnovnih organizacijah sindikata v TGA ,,Boris Kidrič" potekajo kandidacijski zbori, na katerih delavci obravnavajo predloge kandidatov za nove samoupravne organe. Volitve v samoupravne organe bodo opravili 29. aprila 1976. FM Prejšnji teden so na krajevni konferenci SZDL izvolili novega pred- sednika in to Janeza Sršena iz TGA. V nadaljevanju konference so delegati poslušali še predavanje o uveljavljanju in delovanju delegatskega sistema v občini in v SIS. ¥M Na osnovni šoli Borisa Kidriča so, 15. aprila, v okviru praznovanja krajevnega praznika, izvedli že drugi samoupravni dan na tej šoli. Tudi tokrat so učenci prevzeli vse obveznosti od ravnatelja do tehničnega osebja in jih tudi uspešno opravili. NP LENART V SLOV. GORICAH: Predsedniki zborov so sklicali za 29. aprila sejo posameznih zborov skupščine občine Lenart. Zbori se bodo najprej sestali na skupni seji in obravnavali 4. točke dnevnega reda, na ločenih sejah pa bodo obravnavali še po 6 točk, vsak zbor s področja svoje pristojnosti. f PODLEHNIK: V delovni enoti KK Ptuj uspešno deluje osnovna organizacija sindi- kata in aktiv mladih delavcev. Vključeujejo se v akcije, ki jih na terenu organizira krajevna skupnost, v okviru delovne enote pa si prizadevajo, da bi delavcem s tega podeželskega območja omogočili tudi aktivno rekreacijo v obliki raznih športnih srečanj in izletov. V delovni enoti je 23 mladih delavcev ki si po vzgledu starejših članov kolektiva enako prizadevajo v družbeni aktivnosti. mš... POLENSAK: V krajevni skupnosti imajo 4 zbiralnice mleka, le dve pa sta oprem- ljeni z zasilnimi hladilnimi napravami. Kljub temu se je v lanskem letu po- večal odkup mleka za dobro tretjino v primerjavi z letom 1974, saj so od- kupili nad 51.000 litrov mleka. NP Člani turističnega društva so že začeli s skrbnimi pripravami na tradi- cionalni praznik žetve. Tudi za letos načrtujejo razstavo kruha, ki ga bodo spekle gospodinje v starih kmečkih pečeh, v znanju in spretnosti se bodo pomerile žanjice, pripravljajo pa še tudi nekatera druga presenečenja za obiskovalce praznika žetve. NP PTUJ: Na seji upravnega odbora sklada za dopolnilno izobraževanje delav- cev v zasebnem sektorju, so odgovorno in kritično spregovorili o dose- danjem delu, ki ni bilo povsem zadovoljivo. Ta ocena je tudi opozorilo, da pri izvajanju letošnjega programa nalog ne bodo delali podobnih napak kot lani. MG Izvršni svet kulturne skupnosti Ptuj je na seji, 14. aprila imenoval po- seben odbor za pripravo kulturnega programa, ki bi ga izvajali v okviru mladinske delovne akcije Slovenske gorice — 76. MG Krajevna skupnost je skupno z OK ZSMS in komunalnim podjetjem organizirala delovno akcijo, v kateri bodo mladi iz Ptuja očistili zelenice, nasade, obacestne jarke in nabrežja potokov. Tako bo Ptuj v nekoliko či- stejšem okolju pričakal začetek turistične sezone. NP ROGOZNICA: V delovnem kolektivu Labod, TOZD Delta so se dogovorili, da bo vsak zaposleni delavec sodeloval pri urejanju okolice. Vsak bi naj opravil najmanj tri delovne ure. Doslej so že očistili okolje tovarne, uredili zelenice in zasadili nekaj okrasnega grmičevja. n-k TRNOVSKA VAS: Delegatski sistem je zaživel v ŽEUI, KAR SE DA PODROBNO SPOZNATI UVEUAVUANJE DELEGATSKEGA SISTEMA V KRAJEV- NIH SKUPNOSTIH, JE SEKRETARIAT SO PTUJ SKLENIL OBISKATI POSAMEZNE KRAJEVNE SKUPNOSTI V OBČINI IN SE NA KRAJU SAMEM, OB NAVZOČNOSTI DELEGATOV IN PREDSTAVNIKOV DPO, SEZNANITI S PROBLEMI, KI SE PRI NJIHOVEM DELU PORAJAJO. Eden takih obiskov je bil tudi v ponedeljek, 12. aprila 1976 v Trnovski vasi. Sestanka s pred- stavniki te krajevne skupnosti se je poleg Marice Fajtove, generalne sekretarke SO Ptuj, Maksa Kampla, predsednika in Janeza Drevenšica, sekretarja zbora kra- jevnih skupnosti, udeležil tudi gost iz Ljubljane, Peter Bekeš, predstavnik delovne skupine za spremljanje in izvajanje delegat- skega sistema pri družbenopoli- ričnem zboru skupščine SRS. Uvodoma so domačmi gostom predstavih svojo krajevno skup- nost, ki se razprostira na 23,5 kvadratnih kilometrih in ki je izrazito kmetijskega značaja. V Trnovski vasi je od 1.300 prebivalcev zaposlenih v industriji (v Ptuju, Mariboru in Lenartu) le 60 do 70 ljudi. Prav toliko jih trenutno dela v tujini, le 22 delavcev je našlo zaposlitve v kraju same m. Krajani so se leta 1968 odločih za samoprispevek, katerega so leta 197 3 ponovno izglasovali in ga podaljšaU za nadaljnjih 5 let. S sredstvi, zbranimi na ta način, krajani postopoma urejajo vaške ceste, ki so še vse makadamske. V letošnjem letu načrtujejo, ob pomoči lokalne skupnosti za ceste, akcijo asfaltiranja občinskih cest v dolžini približno 4,5 km. S pomočjo ZZD Ptuj je krajevna skupnost leta 197 3 uredila splošno in zobno ambulanto, tako, da se prebivalcem ni potrebno voziti v Ptuj in tam iskati zdravniške pomoči. Pereč problem, ki se zadnje čase kaže v vse hujši obliki, je dotrajana zgradba osnovne šole, zgrajena v prejšnjem stoletju in v kateri je le pet razredov. Od šestega razreda dalje se šolarji vsak dan vozijo v Ptuj. Doslej je gradnja novega šolskega poslopja že dvakrat izpadla iz prioritetnega programa. Prav tako ni organizi- ranega varstva predšolskih otrok, ki jih je trenutno 250, iz česar sledi, daje v kraju nujno razmisUti o obliki varstva in vzgoje najmlajših krajanov. V kraju uspešno deluje pro- svetno društvo, katerega člani nimajo primernih prostorov za vaje, kaj šele, da bi se lahko občinstvu predstavili v svoji dvorani. Kot posmeh vsem potrebam prizadevnih članov prosvetnega društva in ostalih krajanov, stoji v Trnovski vasi zadružni dom, ki so ga zgradili že v letih 1948-1949, pa do danes še ni pričel v celoti služiti svojemu namenu. Odgovor je samo eden - pomanjkanje sredstev. Tudi zadnji poskus, urediti v domu ustrezno dvorano za kulturno življenje, je spodletel. Občinska gradbena komisija je namreč ugotovila, da je zaradi preslabih temeljev neizvedljiva kakršnakoli sanacija ali dograditev. Krajani so ob tem dejstvu očitno močno prizadeti in prav nič čudno ni, če se v svojih kulturnih perspektivah čutijo potisnjene nazaj, v prva leta po osvoboditvi, saj bodo morali, če bodo hoteli imeti svoj dom kulture, pričeti znova, pri temeljih. Vsi ti problemi, ki smo jih namenoma podrobneje prikazali, povezujejo krajane Trnovske vasi, saj v vseh gori močna želja, da bi svoj kraj izvlckh iz dediščine preteklosti, ki jo strokovno poimenujemo s pojmom - zaostalo, agrarno področje. Zaradi vsega tega so tudi ob sprejetju nove ustave pred dvema letoma sklenili, da bodo njena določila temeljito izvajali in bodo kozi delegatski sistem javnost opozorili na svoj položaj, ki je vse prej kot privilegiran. Takrat so si izvolili trdno in aktivno krajevno vodstvo, ki ga predstavlja 30-članski zbor delegatov, 11-članski svet krajevne skupnosti in 3-članski nadzorni odbor. Pri krajevni skupnosti deluje še komisija za plan in druge splošne akte, socialno zdravstvena komisija, odbor za družbeno samozaščito, komisija za splošni ljudski odpor in poravnalni svet. Aktivno delata tudi be delegaciji - za SIS in temeljna delegacija za občinsko skupščino, ki šteje sedem delegatov, v skupščini pa ima eno delegatsko mesto. Iz besed predsednice delegacije je bilo razvidno, da so se delegati krajevne skupnosti Trnovska vas doslej udeležili vseh sej občinske skupščine, da pred vsako sejo skupščine obravnavajo prejeto gradivo, na sestanku delegacije, ki je navadno ob sobotah zvečer ah v nedeljo zjutraj, ker je takrat edino možno zagotoviti polnoštevilno udeležbo (večina delegatov je namreč iz vrst kmetov in delavcev, ki delajo v kmetijstvu), da na sestanke delegacije vabijo tudi predsednike: sveta krajevnih skupnosti, konfe- rence SZDL, splošne delegacije za SIS in pa tajnika krajevne skupnosti, ki skrbi za strokovno administrativno in tehnično delo delegacije. Glede na to, da se našteti predstavniki dokaj dobro odzivajo vabilom na seje delegacije, so delegati dobili občutek, da so uspeli najti zaodovoljiv stik z bazo, kar pa je bistvo in cilj sega delegatskega sistema. Delegacija se sestaja pred vsako sejo skupščine in temeljito obravnava vse gradivo, še poseben poudarek pa daje tematiki s področja kmetijske dejavnosti. Kar zadeva gradivo za seje, so delegati izrazili željo, da bi bilo koristno, če bi vsak delegat prejel izvod gradiva, saj bi bila na ta način možna širša javna razprava o skupščinski problematiki. Pri- poročljivo pa bi tudi bilo, da bi bili za posamezna vprašanja, o katerih odloča skupščina, podani variantni predlogi, v kolikor je to seveda možno. Na torkovi delovni seji so torej delegati krajevne skupnosti Trnov- ska vas pozitivno ocenih bistvo delegatskega sistema in s tem dokazali, da je edino v načinu neposrednega odločanja možnost za uveljavljanje pravic neposrednih proizvajalcev in ustvarjalcev druž- benih dobrin. Naj naše poročilo zaključim z besedami predsednice temeljne delegacije za občinsko skupščino, ki je dejala: „Ko delegati obeli delegacij KS Trnovska vas kritično ocenjujemo naše dosedanje delo, menimo, da nismo funkcionirali najslabše, ne trdimo pa, da ne bi mogli še boljše. V prihodnje bomo poskušali navezati stike tudi z OO ZSM Trnovska vas, ter tako tudi njili čim bolj vključiti v naš samoupravni delegatski sistem. Žehmo pa si tudi boljšo povezavo z delegacijami sosednjih krajevnih s kupnosti in pa tudi z delegacijo za republiško skupščino." S. Brodnjak 4. stran TEDNIK - četrtek, 22. aprila 1976 Se vedno težave ' zaposlovanja absolventov Posebne osnovne šole Pred nedavnim je bil v Slovenski Bistrici občni zbor društva za pomoč nezadostno razvitim ose- bam, na katerem so široko osvetlili dosedanje delovne uspehe in težave, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, tako učitelji kot tudi otroci. Od skupno 360 vpisanih učencev v Posebno osnovno šolo v Slovenski Bistrici je doslej izstopilo 124 učencev. Od teh je največ izstopilo po dokončani osemletki, medtem ko je precejšen odstotek učencev zapustil šolanje pred 8. razredom. Med učenci, ki so zapustili šolanje se pojavlja problem zaposlitve, saj podatki kažejo, da se je od skupno 124 učencev zaposlilo komaj 74 ab blizu 60 odstotkov. Takšno stanje je, spričo težav v katerih so učenci PbŠ, toliko bolj zaskrbljujoče. Nekateri med njimi sicer najdejo zaposlitev v zavodih, težji invalidi pa le težko dobijo zaposlitev. Dobra četrtina učencev, ki so končali POŠ, je našla zaposlitev v domači občini, največ pa v delovnih kolektivih IMPOL in Steklarna Slovenska Bistrica, kjer kažejo za njihovo vključevanje v življenje veliko razumevanje. Precej je tudi učencev, ki uKirajo čakati na zaposlitev leto in več ali pa se zaposlujejo drugje v Mariboru, Slovenskih Konjicah in v Celju. Na občnem zboru so osvetlili tudi nujnost po načrtnejšem sodelovanju strokovnih služb pri zaposlovanju v občinah. Več bi moralo biti pokhcne habilitacije, katera bi omogočala tem učencem pridobitev poikvalifikacij na de- lovnih mestih. Dogaja se namreč, da takšni učenci v delovnih kolektivih dobivajo predvsem zaposlitve na nekvalificiranih delovninih mestiii. Prav zaradi tega se v Slovenski Bistrici zavzemajo, da bi bilo potrebno odpreti več poklicnih šol za učence POŠ, v krajih in občinah, kjer je število takšnih otrok večje. Nujna bo tudi zgodnejša katego- rizacija predšolskih in šolskih otrok. Pii tem je potrebno tudi ,Mladi iz POŠ Slovenska Bistrica se enakopravno vključujejo tudi v svobodne dejavnosti, med katerimi jim urejanje okolja pomeni veliko veselje privoljenje staršev, kateri niso vedno pripravljeni usmeriti svojih otrok v POŠ. Na občnem zboru so osvetUU tudi potrebo, da se s problematiko POŠ seznani kar najširši krog občanov, učence pa je potrebno širše vključevati v vsa družbena dogajanja in akcije mladih v občini. Na podlagi dosedanjih delovnih uspehov in potreb za uspešnejše izobraževanje in zaposlovanje učencev POŠ v Slov. Bistrici so sprejeli delovni program za letošnje leto, v katerem bodo posebno pozornost posvetih po- živitvi dejavnosti društva za pomoč duševno nezadostno raz- vitim osebam v občini, pomoči društva pri ureditvi delovnih pogojev POŠ, akcijo enodnevnega zaslužka vseh zaposlenih občanov za obnovo POŠ v Slovenski Bistrici, povezovanju s samo- upravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičniini organiza- cijami pri reševanju problemov in zaposlovanju učencev POŠ. Tekst in foto: V. Horvat ZBOR SLAVA KLAVORA IN JOŽE GREGORCN PTUJU v Narodnem domu na Ptuju bo jutri zvečer nastopil moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora pod vodstvom prof. Jožeta Gre- gorca. Ob 16. uri bo imel koncert za delavce Kmetijskega kombinata Ptuj, zvečer ob 19.30 pa za občane Ptuja. Oba koncerta je organizira- la kuhurna skupnost občine Ptuj. Zbor Slava Klavora in njen diri- gent Jože Gregorc občanom Ptuja niso neznani, saj so že večkrat koncertirali na Ptuju, Jože Gre- gorc pa je svoje uspešno kulturno poslanstvo glasbenega pedagoga začel na Ptuju, kjer se je zaposlil že pred vojno in nato po njej vse do odhoda v Maribor, kjer je pro- fesor na glasbenem oddelku Peda- goške akademije Maribor. V času svojega delovanja na Ptuju je Jože Gregorc, poleg službenih dolžnosti direktorja glasbene šole in pozneje direktorja ptujskega gledališča vodil tudi razne amaterske ansamble: pihalno godbo, orkester, pevske zbore, ki so pod njegovim vodstvom bili vedno na izredni umetniški višini in večkrat tudi zmagovalci na tek- movanjih. Pihalna godba Ptuj je bila že pred vojno med najboljšimi v državi, z zborom Jože Lacko pa je osvojil prvo mesto na drugem zveznem tekmovanju pevskih zbo- rov Jugoslavije. Prof. Jože Gregorc je bil tudi umetniški vodja drugih znanih slo- venskih zborov, ki so pod njego- vim vodstvom dosegli svoj zenit. Z učiteljskim pevskim zborom Emil Adamič iz Ljubljane je bil večkrat prvak Slovenije, uspešno pa je na- stopal z njim tudi po odrih Evro- pe. V Mariboru je vodil učiteljski pevski zbor Slavko Osterc in prav tako žel z njim priznanja in nagra- de. Umetniški vodja zbora Slava Klavora je prof. Gregorc že več kot dvajset let. V tem času je pel zbor po vsej Jugoslaviji, lepote na- še pesmi pa je ponesel po vseh znanih odrih Evrope in dosegel z zborom najvišjo mednarodno ra- ven. Slava Klavora se lahko poh- vali z največ domačimi in medna- rodnimi priznanji in nagradami med slovenskimi zbori, prav tako pa je zbor znan po tem, da izvaja praizvedbe skladb slovenskih av- torjev najtežje stopnje. Na koncertu bo zbor izvajal skladbe od renesanse do modernih avtorjev in pesmi raznih narodov Evrope in Amerike. S koncertom v Narodnem domu na Ptuju se bo Jože Gregorc po- slovil od kulturnega življenja Ptuja, saj se z glasbo ukvarja že 45 let in bo to njegov zadnji javni nastop v Ptuju. Občane Ptuja vabimo, da se polnoštevilno udeležijo koncerta Slava Klavore in njegovega diri- genta, ki je eden najzaslužnejših za kulturno življenje v Ptuju. ..............M.M. Zmagovalna ekipa Ptuja podeljeni pokali. Posameznikom, zmagovalcu poni kolo, vsem pa spominska knjižna darila. Mentorji ekip, ki so za uspeh ekip najbolj zaslužni pa so prejeli v spomin monografijo Ptuja. Tako si je ekipa Ptuja pridobila pravico na- Foto: Kosi stopa na zaključnem republiškem tekmovanju, ki bo v nedeljo na Jesenicah. Po končanem tekmovanju in zakuski so si tekmovalci ogledali še znamenitosti ptujskega muzeja na gradu. anc NOGOMET Medobčinska nogometna liga Ptuj V nedeljo je bilo odigrano drugo kolo v obeh skupinah MNL Ptuj. Po doseženih rezultatih sodeč, so v A skupini štiri moštva, ki izstopajo in so boljša od ostahh in to vodeča Hajdina, drugo Markovci in tretje Videm, dočim je četrta Gerečja vas prijetno presenečenje, če primerjamo njene jesenske rezultate. Prav tako so ta moštva v obeh spomladanskih kolih tudi zmagala. V ,,B" skupini je v derbi srečanju Slovenja vas po sreči odnesla iz Lovrenca točko, saj so bili domačini bliže zmagi, imeli so več priložnosti za dosego gola, čeprav so bih oni na koncu tisti, ki so se borili za dosego točke, saj je Lovrencu uspelo izenačiti na 2:2 šele nekaj minut pred koncem srečanja. Največje presenečenje pa predstavlja v tem kolu poraz Leskovca v igri proti Varnici in visoka zmaga Tržca proti Gorišnici Rezultati „A" Markovci:Makole 2:0, Apače:Hajdina 0:5, Videm:Skorba4:3, Kidričevo:G. vas 2:3, Rogoznica: Graj ena 3:5, Stojnci:Zlatoličje 1:6 (protest domačinov), „B" Lovrenc:Slov. vas 2:2, Zavrč:Draženci 2:1, Tržeč:Gorišnica B 13:3, Lcskovec: Varnica 1:3, Mladinec prost. Pari 3. kola: „A" - G. vas - Markovci (ob 8.30), Stojnci - Kidričevo, Zlatoličje - Apače, Hajdina - Rogoznica, Grajena - Videm in Skorba - Makole „B" - Draženci - Lovrenc, Slov. vas - Mladinec (ob 10. uri) Gorišnica - Zavrč, Varnica - Tržeč in Leskovcc prost. T. R. Kovinar - Aluminij 2:1 (0:0) Aluminij je na igrišču Kovinarja v Mariboru pred okoli 200 gledalci izgubil prvenstveno nogometno srečanje z istoimenim moštvom z 1:2 (0:0), vendar je še nadalje zadržal dobre izglede, da se uvrsti v sredino razpredelnice. Težje od poraza je padlo rdečo-belim popolna neučinkovitost ekipe, saj so bili po tem, ko je bil v 55 minuti povsem pravilno izključen domači vratar, številčno močnejši in so od 52 minute celo vodili z 1:0, niso dosegli kaj več, pa čeravno so imeli številne priložnosti za zadetek. Nasprotno dovohh so domačinom, da se po prvotnem šoku izberejo in celo spremenijo poraz v zmago. Aluminij je povedel v 55 minuti z golom Vidoviča, izenačili pa so domačini v 80 minuti preko Zoboviča po napaki gostujoče obrambe. Ko so že VSI pričakovali, da se bo srečanje končalo z rezultatom 1:1, sledi nova groba napaka vratarja Zagorska in Vesiču ni bilo težko zatresli mreže in postaviti končni rezultat 2 : 1 v 84 minuti. Srečanje je bilo odigrano zelo nervozno, gostje so bili skozi vso srečanje boljši nasprotnik. Sodnik Sekercš iz Lendave je sodil srečanje brez napak. Še postava gostov: Zagoršek, VrabI (Mujkič), Skrjanec, Murat, Panikvar, Kokot, Vindiš Marjan, Vidovič, Husenovič, Vindiš Janko, Kajič (Jeza). Hinko Vodušek Partizan-Ptuj-Hoče 2:2 (1:1) V nedeljo je bila prvenstvena tekma na igrišču v ljudskem vrtu, kjer so domačini po povprečni igri dosegli neodločen rezultat. Nedvomno pa sta k temu pripomogla tudi sodnika. Tekma je bila ostra in enakovredna. Zadetke so dosegli za Partizan Majcen 12 min, Emeršič 49 min., za goste pa Volk v 7 in 65 min. Pred 50 gledalci je sodil Cvirn II iz Maribora. anc MOTOKROS Ponovni uspeh Vesenjaka v nedeljo je bila v Savskem Ma- rofu dirka za državno prvenstvo v motokrosu za posameznike. V prvi ligi sta nastopila Šegula in Lacko. Med 32 tekmovalci je Šegula v I. vožnji pričel slabše, ,,zaspal" je na startu in ob mali neprevidnosti je na strmini zapeljal s proge, za kar je izgubil dragoceni čas, ki pa ga je na koncu dobro nadoknadil in kon- čal na 6. mestu. Prav tako je v dru- gi vožnji zamudil na startu in se je uspel iz 14. mesta do konca prav ta- ko uvrstiti na 6. mesto. Lacko je tudi tokrat vozil so- lidno, z večjo borbenostjo pa se bo kmalu pričel uveljavljati v novi sre- dini, uvrstil seje na 22. mesto. V II. ligi je Silvin Vesenjak po- novno potrdil svoj uspeh ter v brez- hibni in odlični vožnji obakrat zmagal. Vozil je prepričljivo in svo- je sovrstnike pustil za seboj z veli- kim naskokom. Proga je bila trda in suha ter zelo valovita, nad 10000 gledalcev pa je bilo nad vožnjami navdušenih. Ostali so se uvrstili na 8. mesto Habjanič, 9. mesto Štrafela J. 16. mesto Štrafela D. Organizacija tek- movanja je bila zelo dobra. anc Račke bodo namakale, ne kljunov, temveč trnke Tudi letos bo v Podlehniku že tradicionalno srečanje slovenskih novinarjev v tekmovanju športnega ulova rib. Tokrat bodo novinarji pomerili svoje znanje v ribarjenju že 19. junija, tako so sklenili na se- ji, ki je bila prejšnji petek v Pod- lehniku. Organizacijski odbor srečanja bo povabil na tekmovanje tudi slo- venske novinarje iz tujine ter no- vinarje iz pobratenih občin. Po- krovitelj letošnjega srečanja bo trgovsko podjetje ,,Izbira" Ptuj, da bo srečanje kar najbolje uspelo pa bodo z raznimi prispevki pri- pomogle tudi nekatere delovne or- ganizacije iz Ptuja, Ormoža in Ma- ribora. Kot vsako leto bo tudi letos vo- dila tekmovanje komisija Ribiške družine Ptuj, ki je gostiteljica slovenskih račk in racakov. N. P. Končana namiznoteniška liga v četrtek, 16. aprila je bilo odigrano zadnje kolo v II. ligi. NTK ,,PETOVIA" iz Ptuja, ki je mimogrede povedano, dobila novo ime po svojem patronu — Živilski industriji Petovia, je gostoval v Mariboru in z Mariborom II po pričakovanju izgubil srečanje z rezul- tatom 1:5. Edino igro za naše je dobil Slaček. Od rezultata tekme med ,,Muro" iz M. Sobote in Gornjo Radgono je od- visno ali smo na koncu pristali na 5. ali na 6. mestu. V nedeljo, 18. aprila pa je bil Ptuj go- stitelj ekipam pionirske hrvatsko-slo- venske področne lige, ki so v Ptuju odi- grali zadnja tri kola. Rezultati Ptuj- čanov so bili: Maribor I —Petovia 9:0, Sobota I—Petovia 8:1 in Petovia—Ca- kovec 6:3. Končni vrstni red med devetimi eki- pami še ni znan. M. J. Ptuj zmagovalec v soboto je bilo v Ptuju pri šoli T. Žnidariča področno tekmova- nje „Kaj veš o prometu", ki gaje organizirala SO Ptuj, svet za preventivo in vzgojo. Sodelovale so ekipe Maribora, Slovenske' Bistrice, Ormoža, Lenarta in Ptu- ja. Ekipni rezultati so naslednji: Ptuj 3344 točk. Slov. Bistrica 3245 točk, Maribor 3200 točk, Ormož 3085 točk in Lenart 2984 točk. Med posamezniki je zmagal Boris Šegula iz Dornave 845 točk, Zlatko Mere T. Ž. Ptuj, 840 točk, Oto Težak I. S. Ptuj 835 točk itd. V področno ekipo so se uvrstili Šegula, Mere, Težak, vsi Ptuj, Kotnik, Slovenska Bistrica in Škulj iz Maribora. Prvim trem uvrščenim so bih SAH Šahovsko društvo „1 zbira" Ptuj in Dom JLA v Ptuju sta v soboto 17. aprila 197 6 priredila simultan- ko šahovskega velemojstra Sveto- zarja Gligorica. Na simultanki na tridesetih deskah so nastopili predstavniki ptujskega garnizona, dani organizacije ZB ter nekateri mladinci in člani šahovskega društva. Na zanimivi propagandni prireditvi, ki si jo je o^edalo večje število ljubiteljev šaha je velemoj- ster Svetozar Gligorič dosegel 15 zmag, 14 remijev ter en poraz. Remizirali so: Kneževič, Šeruga, Sedlašek, Dajnko, Razlag, Tatjana Vaupotič, Mijatovič, Martin in Dušan Majcenovič, Zupančič, Jaušovec, Inčič, edino zmago pa je dosegel Polajžer. Velemojstra Svetozarja Gligo- rica je pred simultanko sgrejel predsednik občinske skupščine Ptuj Branko Gorjup, po simultan- ki pa si je velemojster ogledal vinske kleti v Ptuju. J. Bohak Velemojster Gligorič pri začetnih potezah. Foto: Kosi Vsem svojim poslovnim prijateljem in cenjenim gostom želi osebno zadovoljstvo \n prijetno počutje čez praznike. Gostilna Stanko Šegula, Rogozniška cesta 20, Ptuj. Cenjenim gostom se še naprej priporočal Gostilna „PRI LIZIKI" — Elizabeta Horvat v Gorišnici 34, čestita k mednarodnemu prazniku dela! Dnevno nudi več vrst toplih in hladnih jedi, vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač po okusu in željah gostov. Konkurenčno nizke cene! IZBIRA PTUJ trgovsko podjetje na veliko in malo čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob obletnici ustanovitve O F in mednarodnem prazniku dela! TEDNIK - četrtek, 22. aprila 1976 5. stran FOTOKLUB - NOVA SEKCIJA DPD SVOBODA PTUJ V petek zvečer, 16. aprila 1976, so se ptujski fotoamaterji zbrali na ustanovnem občnem zboru in ustanovili fotoklub Ptuj, ki bo deloval kot nova sekcija DPD Svoboda Ptuj. Na ustanovnem zboru so sprejeli pravila, izvolili upravni odbor, ki mu predseduje Srdan Mohorič, predvsem pa so se pogovorili o programu dela za letošnje leto. Med prve naloge delovnega na- črta spada ureditev foto temnice, za katero bodo našli prostor v zgradbi narodnega doma v Ptuju. Člani novega fotokluba bodo s svojimi fotokamerami zabeležili vse kulturne in druge prireditve v okviru DPD Svoboda Ptuj, tudi samostojno fotografirali in s svojimi deli sodelovali na raznih razstavah ali pa jih tudi sami prirejali. Za svoje strokovno izpopolnjevanje bodo skrbeli tudi tako, da bodo organizirali debatne večere, na katerih bo sodeloval mojster umet- niške fotografije, inž. Stojan Kerbler, ki bo v določenem smislu tudi men- tor fotokluba. jf Ženski pevski zbor DPD ,3voboda" Slovenca Bistrica Žene in dekleta se združujejo tudi ob pesmi Temeni ženskemu pevskemu zboru v Slovenski Bistrici so biU postavljeni že v letu 1973, redno pa so se pričele sestajati na skupnih pevskih vajah šele v letu 1975. Vzrokov je bilo več, med glavnimi pa sta bila pomanjkanje vaditelja pa tudi premajhna odločnost posameznih pevk, da bi se že prej aktivneje vključile v ženski pevski zbor, kateri od ustanovitve deluje v okviru DPD „Svoboda" Slovenska Bistrica. Sedaj, ko so začetne težave premagane, je stalen priliv novih pevk, tako iz vrst zaposlenih, gospodinj pa tudi študentk, katere združuje domača pesem pa tudi prijateljski pomenki o domačih skrbeh in prizadevanjih. V zboru trenutno deluje 25 pevk, vodi pa ^a pevovodja Marinka Kocbek. Številne naloge žene, gospodinje in matere doma in na delovnem mestu, pa tudi skrbi študentk v šolskih klopeh, so včasih ovira za nemoteno delo. Kljub temu se redno sestajajo enkrat tedensko, pred pomemb- nejšimi nastopi pa vadijo tudi večkrat. Njihova prisotnost je v zadnjem času vse pogosteje še na številnih prireditvah, iavnostih in proslavah, predvsem na območju krajevne skupnosti Slovenska Bistrica. Tekst in foto: V. Horvat OBČINSKI SVETI ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE IN ZVEZE SINDIKATOV HRVATSKE ČAKOVEC -KOPRIVNICA - KRAPINA - ORMOŽ - PTUJ - SLOVENSKA BISTRICA - VARAŽDIN PRIREJAJO V POČASTITEV 35. OBLETNICE VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV IN 15. OBLETNICE SODELOVANJA MED OBČINAMI CAKOVEC-PTUJ-VARAŽDIN XV. delavska srečanja bratstva in prijateljstva Program prireditev: V OBCINI ČAKOVEC: - Kotoriba, 2. 4. 1976 ob 19. uri v kino dvorani, nastopata: Tamburaški orkester DPD ,,Svoboda" Ptuj in Mešani pevski zbor prosvetnega društva Alojza Arnuša iz krajevne skupnosti Rogoznica. - Cakovec, 20. 5. 197 6 ob 10. uri: Tekmovanje ribičev občin Cakovec-Koprivnica-Krapina- Ormož-Ptuj -Slovenska Bistrica- Varaždin za prehodni pokal ,,Bratstva in enotnosti". - Cakovec, 6.6. 197 6 ob 10. uri: Revija mladinskih pevskih zborov osnovnih šol občin Čakovec-Koprivnica-Krapina-Ormož- Ptuj-Slovenska Bistrica-Varaždin. Iz občine Ptuj sodeluje pevski zbor osnovne šole Juršinci. - Cakovec, junija 1976, nastopa: Osnovna glasbena šola Krapina. V OBČINI KOPRIVNICA - Koprivnica, 30. 4. 1976 ob 18. uri v tovarni obutve „Sloga", nastopa: DKUD ,,Vilko Jurec" Varaždin. - Kuzininec, 3. 4. 1976 ob 15. uri v domu kulture, nastopata: Pevski zbor in zabavni ansambel Viktorija Črnega KUD „Ilirci" Krapina. - Koprivnica, 18. 6. 1976 ob 19. uri v domu kulture, nastopata: Moški komorni pevski zbor Ptuj in narodno zabavni ansambel Toneta Kmcteca DPD „Svoboda" Ptuj. - Koprivnica, julija 1976: Srečanje borcev Narodno osvobodilne vojne občin Čakovec-Koprivnica-Krapina-Ormož- Ptuj-Slovenska Bistrica-Varaždin. V OBČINI KRAPINA: - Krapina, 28. 4. 1976 ob 18. uri v festivalski dvorani Ljudske univerze „Ivica Božič", v počastitev praznika dela 1. maja nastopajo: Pevski zijor DPD „Svoboda" Kidričevo, folklorna skupina in tamburaški orkester prosvetnega društva Cirkovce, narodno zabavni ansambel Toneta Celana Slovenska Bistrica in KUD ,,Ilirci" Krapina. - Hum na Sotli, 8. 5. 1976 ob 19- uri v kino dvorani „Naprijed" v tovarni Straža, nastopata: Folklorna in tamburaška skupina „Seljačka sloga" Prelog iz občine Cakovec. - Krapina, 12. 6. 1976: Srečanje mladine občin Čakovec-Koprivnica-Krapina-Ormož-Ptuj- Slovenska Bistrica- Varaždin. - Pregrada, 12. 6. 1976: Srečanje tabornikov občin Čakovec-Koprivnica-Krapina- Ormož-Ptuj-SLovenska Bistrica- Varaždin. - Krapina, 14. 5. 1976 ob 18. uri v tovarni Krapinske tekstilne industrije, nastopata: Tamburaški orkester in folklorna skupina DPD „Svoboda" Ptuj. - Desinič, 13. 6. 1976 ob 15. uri v parku, nastopata: Godba na pihala sindikata tovarne „Impor' Slovenska Bistrica. - Džurmanec, 19. 6. 1976 ob 19. uri v domu kulture, nastopata: Folklorna skupina in tamburaški orkester MKUD ,,Mihca Pavlic-Kata" Varaždin. - Hum na SotU, 3. 7. 1976 ob 18. uri v kino dvorani „Naprijed" v tovarni Staža, nastopata: Godba na pihala KUD „Železničar" Koprivnica. - Krapina, september 1976 (v festivalskem tednu Krapina 76): Srečanje delavcev SR Slovenije in SR Hrvatske občin Čakovec-Koprivnica-Krapina-Ormož-Ptuj-Slovenska Bistrica- Varaždin. - Krapina, september 1976 (v festivalskem tednu Krapina 76): Razstava dokumentov o sodelovanju občin Čakovec-Koprivnica— Kiapina-Ormož-Ptuj -Slovenska Bistrica-Varaždin. - Hum na Soth, od 10. 10. do 20. 10. 1976 v tovarni stekla in plastičnih proizvodov „Starža": Likovna razstava slikarjev amaterjev občin Čakovec-Koprivnica-Krapina-Ormož- Ptuj-Slovenska Bistrica-Varaždin. V OBČINI ORMOŽ: - Središče ob Dravi, 6. 6. 1976 ob 15. uri nastopajo: Folklorna skupina in tamburaški orkester DKUD „Vis-Svoboda" Varaždin ter KUD „dr. Vmko Žganec" Vratišinec iz občine Cakovec. V OBČINI PTUJ: - Ptuj, 15.4. 1976 ob 18. lui v ptujskem gledališču, nastopata: Folklorna skupina in tamburaški orkester KUD „Ivan Knez" Kotoriba iz občine Cakovec, v počastitev dneva jugoslovanskih železničarjev. - Vitomarci, 18. 4. 1976 ob 15. uri v prosvetni dvorani, nastopata: Narodno zabavni ansambel Bratje Benc iz občine Krapina. - Ptuj, 30. 4. 1976 ob 17. uri na trgu Mladinskih delovnih brigad, nastopata: Godba na pihala tovarne stekla in plastičnih proizvodov „Straža" Hum na Soth iz občine Krapina, v počastitev praznika dela 1. maja. - Grajena, 9. 5. 1976 ob 15. uri v domu Franca Osojnika, nastopata: Folklorna skupina in tamburaški orkester ŽKUD „Ivo Mikac" Varaždin, v počastitev Dneva zmage. - Apače, 23. 5. 1976 ob 18. uri v Domu kulture, nastopata: Tambura^ci orkester in folklorna skupina KUD „Bratstvo" Koprivnica. - Trnovska vas, 4. 7. 1976 ob 9. uri pri Zadružnem domu: Tekmovanje gasilskili enot občin Čakovec-Koprivnica-Krapina- Ormož-Ptuj-Slovenska Bistrica-Varaždin, v počastitev Dneva borca in 100. obletnice gasilskega društva Biš. - Ptuj, od 15. 9. do 5. 10. 1976 v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra: Likovna razstava slikarjev amaterjev občin Cakovec—K oprivnica-Krapina-Ormož-Ptuj-SLovenska Bistrica-Varaždin. V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA: - Oplotnica, 8. 5. 1976 ob 19. uri v Domu kulture, nastopata: Folklorna skupina in tamburaški orkester „Seljačka sloga" Prelog iz občine Cakovec. - Poljčane, 22. 5. 1976 ob 9. uri: Tekmovanje Zveze rezervnih vojaških starešin občin Cakovec-Koprivnica-Krapina-Ormož— Ptuj-Slovenska Bistrica-Varaždin. - Slovenska Bistrica, 19. 6. 1976 ob 15. uri v parku, nastopata: Godba na pihala ,Jllirci" iz občine Krapina, v počastitev 50. obletnice godbe na pihala tovarne „Impol" Slovenska Bistrica. V OBČINI VARAŽDIN: - Varaždin, 9. 5. 1976 ob 11. uri v parku Vatroslava Jagiča, nastopata: Godba na pihala DPD „Svoboda" Ptuj. - Petrijanec, 9. 5. 1976 ob 19.20 uri, nastopata: Moški pevski zbor in ansambel „Tornado 5' DPD „Svoboda" Majšperk. - Vidovec, 16. 5. 1976 ob 18. uri, nastopata: Moški pevski zbor DPD „Svoboda" Ormož in folklorna skupina prosvetnega društva Obrez. - Kučan Donji, 22. 5. 1976 ob 18. uri, nastopata: Ptujski instrumentalni kvintet DPD „Svoboda" Ptuj. - Varaždin, 16. 9. 1976 ob 9. uri v mah koncertni dvorani Narodnega gledahšča ,,Avgust Cesarec": Slavnostna seja občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije in zveze sindikatov Hrvatske občin Cakovec- Koprivnica- Krapina-Ormož-Ptuj-Slovenska Bistrica- Yaraždin, v počastitev 15. obletnice sodelovanja med občinami C akovec- Ptuj- Varaždin. - Varaždin, 15. 10. 1976 ob 9. un v tekstilnem kombinatu „Varteks": Konferenca žensk občin Cakovec-Koprivnica-Kra- pina-Ormož-Ptuj-Slov. Bistrica in Varaždin. Razen navedenih pprireditcv bodo v letu 1976 številna srečanja, izleti tekmovanja in posvetovanja med organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopohtičnimi organizacijami in skupnostmi. MEDOBČINSKI ODBOR OBČINSKIH SVETOV ZSH IN ZSS OBČIN ČAKOVEC-KOPRIV- NICA-KRAPINA-ORMOŽ-PTUJ-SLOVENSKA BISTRICA- VARAŽDIN KRAPINA 1976 Tragedija Sagadinovih na domačiji v Srečah pri Makolah Spomini Ženke Sagadinove Tam, kjer se stikata meji ptujske in slovensko-bistriške občine, kjer pomeni mejo med občinama le ozka cesta četrtega reda, je naselje Sreče, ki spada pod krajevno skupnost Makole. Od Srec navzdol je ta- kozvano Savinjsko, ki spada pod krajevno skupnost Majšperk. Savinj- sko je dalo ime celotnemu svetu med Dravinjo in Polskavo, gričevnati verigi, ki jo je nekoč od strnjenega kompleksa Haloz odrezala Dravinja in katerega najvišji vrh je Ptujska gora. V tem ne preveč strmem svetu so manjši vinogradi, zasajeni s samorodnico. Lastniki teh vinogradov so večinoma kmetje iz ravninskih predelov, iz Medvec, Sesterž, pa tudi iz Cirkovc, Podove in še iz drugih vasi. Desno od Srec, proti Boču, se razprostirajo gozdovi, s katerimi gospodari gozdno gospodarstvo. Pridni in delovni ljudje živijo tod. Sedanji mladi gospodarji, last- niki večinoma malih površin skope ilovnate zemlje, so si poiskali zapo- slitev. Vozijo se na delo v Maribor, Slovensko Bistrico, Kidričevo, Ptuj, Majšperk itd. Priznati je treba, da je oddaljenost, dnevna vožnja na delovna mesta zelo naporna, zlasti v zimskih mesecih. Prometna sredstva teh delavcev so bila že od začetka kolesa, nekateri s kolesom le 8 km do Pragerskega, potem pa z delavskim vlakom do Maribora. Dej- stvo, da so mali kmetje, ponekod tudi njihove žene, zaposleni, največ v TVI Majšperk, se močno pozna pri standardu tega območja. Povsod, kjer ljudje niso postali sužnji šmarnice, se niso vdali alkoholu, se pozna viden napredek vsakega gospodarstva. Kdor je v prejšnji Jugoslaviji poznal te kraje in jih še danes včasih obišče, toliko bolj opazi spre- membo, vesel je te spremembe, ko vidi lepo obnovljene ali povsem no- ve hiše, celotne domačije. Vse bolj se spreminja tudi zunanji videz teh, nekoč siromašnih krajev. SAGADINOVA DOMAČIJA V Srečah stoji Sagadinova domačija. Njihov rod gospodari tod že preko dvesto let. Tu je nekoč stala skromna s slamo krita hiša, z malim gospodarskim poslopjem. Leta 1910 je to domačijo z malim vino- gradom in sadonosnikom, od očeta Sagadina, ki je kmetoval na Spod- nji Polskavi, prevzel njegov najstarejši sin Štefan, ki je bil tedaj sodnik v Celju, prej pa v Ptuju. V neposredni bližini stare hiše, si je Štefan po- stavil hišo, ki je danes v isti obliki obnovljena. V to hišo je med počit- nicami prihajal s svojimi štirimi otroci na oddih in na počitnice. Ko je dr. Štefan Sagadin po prvi svetovni vojni bil poklican na no- vo službeno mesto v Beograd in mu je bila ta domačija zaradi oddalje- nost od službenega mesta v breme, zato je svojo imovino v Srečah pro- dal bratu Ludviku, s pravico, da preživi en mesec počitnic z otroki vsa- ko leto v Srečah. Dr. Štefan Sagadin je bil nekaj let predsednik držav- nega sodišča Jugoslavije. Vedno pa je rad obiskoval Slovenijo in ob- vezno vsako leto prišel vsaj za štirinajst dni v Sreče na oddih. Brat, Ludvik Sagadin je bil napreden sadjar in poznan daleč na okrog. S svojimi predavanji o sadjarstvu in z raznimi nasveti je poma- gal kmetom pri nasadih in sortiranju sadonosnikov. Svojo službeno do- bo je Ludvik Sagadin preživel v Ptuju kot tajnik pri upravi cest. Po I upokojitvi, se je naseUl v Mariboru, v Metelkovi uHci in okupator ga ni več našel v Ptuju, kljub temu je poletne mesece večinoma preživel v Srečah. Ko je pa leta 1943 pribežal iz Nemčije njegov nečak Gojko z že- no Ružo, kjer sta bila na prisilnem delu, je domačijo v Srečah prepustil njima. Gojkova žena Ružica je bila zdravnica. Oba sta pred drugo svetov- no vojno živela in študirala v Beogradu, pri očetu dr. Štefanu Saga- dinu, ki med okupacijo ni več prihajal v Slovenijo, in tudi nismo imeli z njim praktično nobene zveze. Ruža je bila Ljubljančanka, roj. FiUpič. Bila je odlična žena, ne le žena, temveč kot človek na sploh. Zdravnica dr. Ruža Sagadin je kaj kmalu po bližnji in daljnji oko- lici zaslovela kot dobra zdravnica. Rada je pomagala ljudem, kjer je le mogla. Bolniki so prihajali k njej, v težjih primerih pa so jo klicali na dom. Kmalu po naselitvi v Srečah, sta se tudi povezala z narodno-osvo- bodilnim gibanjem. Zdravnica Ruža je hodila zdravit partizane na Po- horje in v Haloze. Vem, da so jo klicali tudi k težko ranjenemu parti- zanu Karleku v Plajnsko, kraj med Narapljami in Kočicami. Bilo pa je prepozno, ker je imel že težko zastrupitev tetanus. PARTIZANSKA BOLNIŠNICA Po Halozah, na Dravskem in Ptujskem polju in v Slovenskih go- ricah je bilo vedno več partizanov. Ustanovljeni so bili že okrajni cen- tri, TV linije, kurirji, obveščevalci, VDV itd. Nemci so zaradi tega podvojili svojo policijo in ,,vermacht" ter ju usmerili v te kraje. Bilo je vedno več spopadov s sovražnikom, vedno več zased in napadov in tudi — vedno več ranjenih in bolnih partizanov na terenu. Glavna bolnica je bila na Pohorju in v eni noči z ranjencem ali s težkim bolnikom večkrat nedosegljiva zaradi velike oddaljenosti. Pokrajinski komite je z.ato dal nalog, da se zgradi prehodna bol- nišnica na tem območju. Zgradili so jo v Srečah, na Sagadinovi do- mačiji, kjer je zdravnica dr. Ruža že zdravila partizane. V preši do- mačije so izkopali pod cementno ploščo bunker, katerega so opremili s štirimi zasilnimi ležišči. Bunker je imel tudi dobro narejeno zračenje. Ob napadu na Sagadinovo domačijo, nemška policija, von Treck, ni našla ali odkrila bunkerja. (Dalje prihodnjič) (Od leve na desno) PEGGY (Marta Lozinšek), FRANK (Štefan Jurančič), MIMI (Irena Breg), HLADNV (Milan Krojsl), MELLIE (Albina Potrč), PAT (Franci Vaupotič) in nosilec glavne vloge - HARRY (Miiko Vaupotič) Foto: Kosi Namišljeni zdravnik na Grajeni 11. aprila letos so člani dramske sekcije prosvetnega društva na Grajeni uprizoriU komedijo Hansa Weigla - ,,NAMIŠLJENI ZDRAVNIK" v režiji Marije Vaupotičeve. V prejšnji številki „Tednik" smo o tem obširneje poročali, danes pa objavljamo posnetek s predstave na Gr^eni. SREČANJE s PISATELJEM ANTONOM INGOLIČEM Pretekli teden je občino Slovenska Bistrica obiskal pisatelj Anton Ingolič. Na poti po bistriški občini se je na povabilo pionirske knjižnice Slovenska Bistnca najprej udeležil srečanja z najmlajšimi bralci v prostorih matične knjižnice. Za okoh 50 mladih, kohkor se je srečanja udeležilo, je bdo to veliko doživetje, saj jih je pisatelj seznami z nastajanjem knjige, iskanjem materiala za pisanje in tudi z vscbmo nekatenh svojih del. V drugem delu srečanja pa je odgovarjal na vprašanje mladih bralcev. Pretekh četrtek je imel Anton IngoUč podobno srečanje tudi z najmlajširm bralci v novi osnovm šoli Crešnjevec, kjer so gosta toplo sprejeli, za njegova dela pa so pokazah veliko zanimanje. Tudi tukaj je v sproščenem razgovoru pisatelj prisotne seznanjal s svojim knjižnim ustvarjanjem in z deh, katera so iskana v naših knjižnicah. V. H 6. stran TEDNIK - četrtek, 22. aprila 1976 miadi dopisnik PO POUIH SE BO BOHOTIL PAPIR IN PLASTIKA Sedim ob odprtem oknu in vdihavam sveži zrak. Zemljo po- kriva snežna odeja in vsa narava je tako bela in čista. V želji, da bi ob zvokih lepe domače glasbe obču- doval snežno belino, odprem ra- dijski sprejemnik. Namesto po- skočne viže, se oglasi monotoni glas napovedovalca: ,,Pozor! Po- zor! Na vodni gladini Save smo opazili mrtve ribe. Domnevamo, da so ribe zastrupljene. Opo- zarjamo prebivalce, naj poginulih rib z gladine ne pobirajo." Za- vrtim gumb, napovedovalka radia Ljubljana priporoča Ljubljan- čanom, naj ostanejo raje doma in po možnosti naj čim manj zračijo, ker je stopnja žveplenega dioksida v zraku zelo visoka. Ugasnem radio. Narava torej ni tako čista in lepa, brezmadežna belina snežne odeje vara. Pri nas v Halozah, je narava res še dokaj čista, a drugače je v industrijskih krajih. Onesnaževanje okolja je čedalje hujši problem predvsem v visoko razvitih državah. Tako so pri Organizaciji zdmženih narodov ustanovih poseben oddelek za boj proti onesnaževanju okolja. Stro- kovnjaki pesimistično izjavljajo, da se bo človek zadušil v lastnih odpadkih. Narava je čedalje bolj zastrupljena. Tovarne spuščajo v reke vse odpadke, dimniki bruhajo sajasti dim pomešan s strupenimi plini; levji delež pri onesnaževanju okolja imajo avtomobih. V zraku je iz dneva v dan več izpušnih plinov. Po svojih skromnih močeh sodelujemo pri varstvu okolja. Opozorimo šoferja, ki pusti prižgan motor, da s tem po nepotrebnem onesnažuje okolje! Tudi obcestni jarki, polni konservnih škatel, plastičnih vrečk in drugih odvrženih predmetov, nam niso v ponoj. Sklonimo se in jih poberimo! Sicer se bosta čez nekaj let, po poljih, kjer danes valovi rumena pšenica, bohotila papu in plastika. Torej je skrb vseh nas, da čuvamo naravo, zakaj prav vsi smo odvisni od nje. Ivan Hercog, 5/b, OŠ „Maksa Bračiča" Cukulane HODIMO PO NJIHOVIH STOPINJAH Sonce je pošiljalo zadnje, škrlatne žarke na zemljo, ki je ob zahajajočem soncu kazala vso svojo dobroto in toplino. Sedela sem ob oknu in nepremično zrla na ta krasen prikaz. Spomin ini je polagoma odtaval v čas narodno- osvobodilnega boja. Kako težko je bilo življenje naših mater, očetov, babic, dedkov, stricev in tet, ko sije našo prelepo, rodovitno in vabečo domovino hotel podjarmiti, pod- hlapčiti tujec, ki je vsakemu domoljubnemu človeku najdražja. Uporabil je vse moči, vso svojo zlobo in strašnost, ki si je mi danes, ki živimo v svobodi, ne moremo predstavljati. Toda naši narodi niso klonih. Hrabro so se bojevali za svoj svetel in pravičen cilj. Iz ljudstva so rasli narodni heroji,ki so s svojimi nenadomestljivimi žrtvami po- kazali vso tisto neomajno ljubezen do domovine. Med njimi je bil tudi Vinko Megla, ki je s svojimi vzpodbudami, žrtvami in lju- beznijo dokazal, daje domovina le ena. Žrtvoval je svoje življenje kot mnogo drugih domoljubov, za tisti svetel cilj, v katerega so vlagali vero in potrpljenje. Cilja - svobode ni dočakal. Mnogo jih je dočakalo svobodo, izbojevano v pravičnem in veličastnem boju. Mi, mladi, živimo v svobodi že več kot trideset let. Imamo vsega, pa tako hitro klonemo. Malenkost nas stre in pripelje na stranska pota. Toda, kdor se zna vživeti v današnje lepo, vendar zahtevno življenje, preživlja najlepše urice svojega življenja. Mladi smo še in srečni smo, da smo svobodni. Pred sabo imamo odprte cilje, katere so nam omogočili tisti, ki ležijo pod črno rušo ali pa nas s svojimi pripovedmi seznanjajo s svojim trpljenjem in bojem, ki nam kaže vsega našega nehanja začetek in cilj. Hočemo hoditi po njihovih stopinjah. Ponosna sem, da sem Slovenka, in da tudi naša šola nosi naziv enega izmed narodnih heroje, Vinka Megla. Ljubim ta mir in toplino, ki odseva iz vsakega kotička naše domovine. Zavedam se sebe, delam, ljubim in se izobražujem. Vem, daje mladost v svobodi najlepša, in da to lepoto moram ohraniti mnogim po- znejšim generacijam, da bodo še srečnejše od mene. Ohraniti jim moram tudi ponosno zgodovino našega naroda, da bodo vedeli, da svoboda ne nasledi, ampak jo je treba uresničevati. Sonja Gedl, 8 a, OŠ „Vinka Megla" Tomaž pri Ormožu SVOBODA Dan za d nem slišimo po radiu in televiziji, da je Jugoslavija svobodna in neodvisna država. Tudi mnoge dežele uživajo svobodo, vendar se ljudje zelo redko vprašamo, kaj je sploh svoboda. Živimo v svobodi, pa v bistvu le malo kdo ve v čem živimo, v kakšni svobodi živimo. Nenehno se nam mudi in nimamo časa, da bi razmišljali o tem in onem. Torej, kaj je svoboda? Če hoče neki narod obstajati, mora imeti svoj jezik in s-vobodo. To pomeni, da se lahko vsak človek svobodno giblje po svoji domovini, ravno tako kot bel plavajoč oblak, po širnem oboku sinjega neba; da govori svoj narodni jezik brez strahu, da bo prišel žandar in ga odpeljal v temnico; da ima pravico prirejati kulturne prireditve in vzgajati svojo mladino v jeziku, ki ga govore rojaki sirom sveta; da izdaja revije, časopise in za izobrazbo potrebne učbenike, v jeziku, ki ga bo razumel ves narod njegove krvi. Vse to in še mnogo drugega podari svoboda človeku. Podarila pa mu je tudi čustva, s katerimi gradi današnji svet, ki pa je po mojem mnenju odvisen od svobode, ljubezni in njunega sadu. Lidija Svenšek, 7/b, OŠ „Boris Kidrič", Kidričevo POMLAD V MOJEM KRAJU Bliža se pomlad. To je zame najlepši letni čas. Čas, ko narava odloži snežno odejo in sprejme nov, svež dih življenja nase. Tudi v domačem kraju in okohci se da opaziti pomlad, toda le, če znaš odkriti njene čare. Na akacijah čez naše dvonšče se razvijajo rjave gubice in iz njih se bodo čez dan, dva morda več, izvih nežni, lepljivi zeleni hstiči zaviti v dve gubici. Tudi na drugili drevesih bo tako ali podobno. Na češnji sc bodo zraven sramežljivih, zelenih hstičev razbohotih krasni beli cvetovi. Trobentice bodo na prisojnem griču veslo vzcvele in bodo, kakor da so odvzele soncu žarke, ki so veselo poplesavaU po prebujajoči se naravi. Tudi zvonček bo odkril svoje lepote. Ko se bo jutranje sonce pomlajeno vračalo po tej polovici zemlje in se bo zm.rznjena zemlja začela taliti, bo zvonček pokukal iz zemlje. Poslal bo svojo senco na trato, kot da poljublja naravo, ki mu je podarila življenje. Na grmu se bodo iz nežnih svetloijavih sprimkov razvile še nežnejše mačice, kakor da so iz drobnih svilenih nitkic. Tudi vijohca bo vzcvetela in se boječe skrivala pod grmom. Pa še pšenica na polju bo pozelenela in bo dala lepi naravi še svojo lepoto. Ptički se bodo vrnili, zapeli svoje harmonije ter še ustvarjali dom in dmžino kakor človek. Tudi gozdne živah bodo srečnejše, ker ne bo več mraza. Jutra bodo sveža, kakor umita z milom. Vse je tako lepo. Sonce že sedaj mežika izpod neba, rosa pa se suši pO travnikih. Tako doživljam jaz pomlad v mojem kraju, vse dokler se ne prevesi v vroče poletje. Marija Kozoderc, OŠ „Boris Kidrič", Kidričevo STRIČEK CVENK Na naši šoli imamo Pionirsko hranilnico MRAVLJA. Pred nekaj dnevi smo pričeli tekmovati, kdo bo prihranil več denarja. Na šoli so se pojavili veliki plakati. Na njih striček Cvenk vabi, da bi tek- movali. Obljublja nam razne na- grade: nalepke, značke, denarnice in hranilnike. Tisti, ki bodo osvojili vse nagrade, lahko sedejo na sedež v avtobusu strička Cvenka, ki bo izžrebane varčevalce popeljal na izlet. Zdaj je kar naenkrat v naši hranilnici gneča. Vsi bi radi tek- movali in dobili nagrade. Tudi jaz varčujem pri KB Ptuj. Nekaj sem že prihranila. Najbolj mi je všeč, ko striček Cvenk pravi: KAR NE PORABIŠ DANES, PRIHRANI ZA JUTRI. Irena Galun, OŠ, Kidričevo KAJ JE MIR? Po hudem 4-letnem boju, ki je bil poln trpljenja, prelite krvi in darovanih življenj, se je ljudstvo s strahom vprašalo: „Ali je to mir? Je to tisto lepo življenje, o kateremsmo sanjali in hrepeneli že tisočletja?" Poraz sovražnika je potrdil njihovo globoko misel. Da, to je mir! To je tisto lepo življenje pod našim svetlim soncem in dvignjeno zastavo, pod katero živi svobodno in neodvisno ljudstvo. To je čas, v katerem ni tujčevega pohlepa in teptanja, uničevanja, podrejanja in ubijanja komaj, začetih nedolžnih življenj. Vsa knvičnost je morala propasti in se umakmti svetu, ki hoče živeti v svobodi, neodvisnosti in bratstvu ter samostojno uživati sadove svojega dela in truda. Takšen je mir; ponekod ploden sad s krvjo hranjenega drevesa, a drugod slabotno seme umorjenega cveta. Blanka Sovič, 7/b, OŠ „Vinka Megla" Tomaž pri Ormožu MOJ BRAT Moj brat je star sedem let. Hodi v malo šolo. Pouk ima v četrtek in v soboto. Vsak dan sprašuje, kdaj bo šel v šolo. Mamica mu pravi, da čez nekaj dni. Ko pride drugo ju- tro, spet sprašuje. Ko pa pride v šo- lo, je tiho. MARINKA KOREZ, 2. b OŠ Martin Kores Podlehnik GRADBIŠČE Blizu naše hiše zidajo ,,motel Podlehnik". Delo opravljajo de- lavci gradbenega podjetja ,,Stav- bar" iz Maribora. Postavili so že veliko zidov iz betona in opeke. Uredili so mnogo parkirnega pro- stora. Parkirni prostor še ni asfal- tiran. V motelu bodo jedli in spali tuji in domači turisti. V motelu bo zaposlenih mnogo ljudi iz našega kraja. Zdaj je še okrog motela bla- to. Komaj že čakam, da bo motel končan in bo njegova okolica lepo urejena. SIMONA MAUČIČ, 2. b OŠ Martin Kores Podlehnik POMLADNA Ko zima nam slovo podaja, vse bolj zgodaj sonce vstaja, se začne buditi pomlad, vsak človek ima jo rad. Ko sonce se smeje, toplo že greje, nam zvonček prikuka iz vlažne zemlje, se teloh veselo na jasi nam smeje, vetrič pomladni nam piha z gore. Otroci veseli so zvončke nabrali, jih v šopek zvezali in mamicam dali, mamice bik so vesele, in malčke so svoje objele. Ko rožice vse so vzcvetele, ozelenel je gozdič in gaj, so prišle na rožce čebele, saj bliža že mesec se maj. Srečko Vajdič, 8/c, OŠ „Boris Kidrič", Kidričevo DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Ob 35-letnici ustanovitve OF slovenskega na- roda in za praznik dela vsem občanom in delovnim ljudem iskrene čestitke! INTES MARIBOR, TOZD PEKARNE VINKO REŠ PTUJ Vsem delovnim ljudem in občanom za praznik Osvobodilne fronte in za mednarodni praznik dela prisrčne čestitke! Opravlja vsa gradbena dela, vključno visoke gradnje. Naše delo zagotavlja kakovost in zaupanje. Vsem delovnim ljudem čestitke za dan OF in praznik dela — 1. maj! V prodajalni GUMA: tapete, podne obloge (tapisoni, itisoni, topli podi); otroška, ženska in moška plastična obutev po sprejemljivih cenah za tople dni! Izberite pri GUMI v Krempljevi ulici! Pričakujejo vas! Obiščite prodajalno ORODJE — traktorji (FERGUSSON novi in generalno obnovljen) — brane — trosilnike za gnoj (KRPAN) — plugi — motorne žage (ALPINA, STIHL) — samonakladalne prikolice in drugo kmetijsko orodje v prodajalni ORODJE na Ormoški cesti! Kolektiv se priporoča! KREDITNA BANKA MARIBOR PODRUŽNICA PTUJ j opravlja vse bančne storitve za gospodarstvo in občane. j # I K 35. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda ] in k 1. maju — Mednarodnemu prazniku dela vsem svojim varčevalcem,! delovnim ljudem in občanom čestitamo! j ZARJA - ORMOŽ trgovsko podjetje na veliko in malo Ormož, Mestni trg 4 Telefon: 70-052 Komerciala: 70-035 Pijače: 70-047 nudi v svojih prodajalnah na območju občin Ormož, Varaždin, Ljutomer, Ivanec, Novi Marof, Ludbreg, bogato izbiro blaga po konkurenčnih cenah. Vsem svojim potrošnikom in drugim občanom želimo prijetno praznovanje in jim čestitamo k prazniku dela 1. maju! RAZPIS Osnovna šola bratovi Štrafela Markovci pri Ptuju razpisuje prosto delovno mesto učitelja MA-FI za nedoločen čas (pogoj PRU). Na- stop službe možen ta- koj ali po dogovoru. Razpis velja do zased- be delovnega mesta. \ ZAHVALA Ob smrti naše drage tete in botre Elizabete Švajger iz Rogoznice, Žalujoče sorodstvo se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane vence, šopke in pomoč. Posebno se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti in pokazah, da sojo imeli radi TEDNIK - četrtek, 22. aprila 1976 7. stran KURIRČKOVA POŠTA NA POTI SKOZI NAŠE KRAJE Po poteh, po katerih so hodih borci naše revolucije, borci za svobodo, so te dni hodiU naši najmlajši v svoji množični manifestaciji, kurirčkovi pošti. Oživljali so spomine na svoje vrstnike, lid so se v tistih težkih časih prebijali skozi sovražnikove obroče in zasede, ko so nosili partizansko pošto. Za kr^e predaje pošte so izbirali spominska obeležja iz NOB, se srečevali z borci neposrednimi udeleženci viharnih dni in se po tej poti srečevali s tradicijo NOB. ) b predajah pa so pionirji pripravili tudi krajše kulturne programe. Številni pionirji so v šolah pisali spise na temo ,J*RVI ODBORI OSVOBODILNE FRONTE V MOJEM KRAJU \ Spis je skupaj z občinskim odborom ZZB NOV, razpisala občin^a zveza prijateljev mladine. Najboljši spisi bodo nagrajeni. Ptujski pionirji so kurirčkovo pošto sprejeli od ormoških 19. aprila ob 10. uri na forminskem mostu. V svoji posesti sojo, imeli do 21. aprila, ko so jo ob kulturnem programu pri spomeniku na Pragerskem predali pionirjem občine Slovenska Bistrica. M. d Letošnji sprejem, predaja in prenos kunrckove pošte so v občini Slovenska Bistrica počastili že več dni pred pnhodom pošte na območje občme. Dejavnost so f)okazali predvsem pn urejanju okolij spomenikov NOB in tudi šol. Na številnih šolah so ob prihodu kuručkove pošte organi- zirah posebne obrambne dneve, namenjene usposabljanju najmlaj- ših občanov v SLO. Učenci osnovnih šol občine Slovenska Bistrica so v času potovanja pošte na njihovem območju pisah spise o kurirčkovi pošu, imeh so srečanja in razgovore z borci in aktivisti NOB. Občinska zveza prijateljev mladine je v tem okviru razpisala natečaj za najboljši spis na temo: Prvi odbor OF v našem kraju. Najboljše spise bodo nagradili s knjigami. V občini Slov. Bistrica poteka prevzem in prenos kurirčkove pošte samo na „osvobojenem ozemlju", to je na dvoriščih pred šolami in pri spomenikih NOB, kjer tudi organizirajo mitinge in svečanosti. Na njih sodelujejo tudi člani krajevnih organizacij ZB, aktivov ZSMS, družbenopohtičmh in drugih krajevnih organizacij. Kunrčkova pošta je letos prispela na območje občine Slov. Bistrica, včeraj ob 10. uri, ko so jo pred spomenikom NOB na Pragerskem, predali bistriškim pionujem, pionirji občine Ptuj. Te tri dni kurirčkova pošta potuje po bistriški občini. Obiskala bo preko 25 krajev, pomembnih iz NOB, od najvišjih predelov bistriškega Pohorja do številnih haloških vasic. Jutn, 23. aprila dopoldne, bodo pionirji bistriške občine, pn spomeniku NOB na Boču, predali pošto pionirjem občuie Šmarje pri Jelšah. Ob tej priložnosti bo tudi miting s proslavo, katero bodo, kot vse prireditve, posvetih prenosu kurirčkove pošte, 35. obletnici OF, začetku ljudske vstaje. 35. obletnici izgnanstev in 15. obletnici izhajanja revije ,,Kurirček". V. Horvat „Med mladimi veliko zanimanje za šolanje v vojaških šolah..." v vojaških srednjih šolah, gimnazijah in akademijah so Slo- venci slabo zastopani. Najnovejši podatki kažejo sicer že določene premike, vendar rezultati še vedno ne zadovoljujejo. Kako smo se v naši občini vključili v akcijo za pridobivanje mladih v vojaške šole, je bilo vprašanje, s katerim smo začeli naš obisk pri Stanku Megliču, tajniku koordinacijskega odbora za vključevanje mladih v vojaške šole, ki deluje pri OK ZKS Ptuj. ,,Koordinacijski odbor je začel z delom v letu 1973. Združuje pa predstavnike vseh družbenopo- liučnih organizacij, TIS, zavoda za zaposlovanje, delavske univerze, predstavnike JLA in upravnega organa za SLO. Povem pa naj, da je doslej to nalogo opravljal le upravni organ, ostali so bili bolj ,,opazovalci". Kadrovanje v JLA, zlasti v njen starešinski kader, pa ni samo naša naloga, temveč zave- zuje vso družbo, da se polno anga- žira v tej smeri. Precej odgovorno se ta naloga postavlja pred komu- niste s sklepi predsedstva 5. seje CK ZKS. Koordinacijski odbor mora biti mesto, kjer se prepletajo naloge vseh že omenjenih pred- stavnikov. Dveletno delo odbora še ne more dati pravega odgovora in ocene naših naprezanj na tem področju. Koordinacijski odbor si- cer že ima svoj program dela, tega pa še vedno nimajo ostali odgo- vorni dejavniki. Za dosego čim boljših rezulta- tov, smo se posluževali različnih oblik dela, ki so dali že določene rezultate. Predvsem velja to za razgovore s starši in učenci sami- mi. Oboje bo potrebno še po- drobneje kot doslej seznanjati s sistemom vojaškega srednjega in visokega šolstva. Smatram, da smo doslej premalo pozornosti posve- čali staršem, za katere pa vemo, da lahko zelo pozitivno ali pa nega- tivno vplivajo na izbiro poklica svojih otrok. Ugotavljamo pa tudi. da med mladimi sicer vlada veliko zanimanje za šolanje na vojaških šolah, vendar so v nadaljnji fazi starši tisti, ki svojim otrokom odsvetujejo vpis v vojaško šolo. To njihovo odklanjanje otrokove želje pa ni nič drugega kot odraz nepoznavanja današnjega sistema vojaškega šolstva in še manj vo- jaškega poklica danes. Večina ne ve niti tega, da so vse naše vojaške šole verificirane kot vse ostale srednje, višje ali visoke šole. Mla- demu človeku ne dajo samo vojaškega čina, ampak tudi poklic. Vojaška šola naposled bolj kot ka- terakoli druga šola izgrajuje celo- vito osebnost, vsestransko razgle- danega mladega človeka. Člani koordinacijskega odbora so zato tudi soglašali, da se v do- polnilni pouk za nerazporejeno prebivalstvo v letu 1975, za krajev- ne skupnosti na desnem bregu Od 5. do 10, aprila 1976, so slovenski novinarji, med njimi tudi novmarka Tednika, obiskali nekatere centre vojaških šol JLA. Na sliki slovenski novinarji so obiskali tudi tovarno letal S oko v Mostarju in si ogledali naše prvo bojno letalo, izdelano 1957 po načrtih domačih konstruktorjev in povsem iz domačega materiala. Drave, vnese tudi tema, sistem vo- jaškega šolanja (kadri v JLA). Za- beležili smo pozitiven odmev. To nas obvezuje, da s tem načinom informiranja o kadrih v JLA še nadaljujemo. Kakšne uspehe ste zabeležili v preteklem letu in koliko mladih iz ptujske občine se šola na vojaških srednjih šolah? ,,V letu 1975/76 se je na natečaj prijavilo 9 mladih, 6 pa je bilo sprejetih, od teh so 3 mladinci od- šli v gimnazijo Franca Rozmana- Staneta v Ljubljano, 2 v letalsko srednjo-tehnično šolo v Rajlovac, in eden v srednjo vojaško šolo kopenske vojske v Sarajevo. V tem šolskem letu pa se šolajo na vojaških srednjih šolah dodatno še trije mladinciT 2 v vojaški gimnazi- ji Franc Rozman-Stane in 1 v vojaški gimnaziji Maršal Tito v Mostarju. Omenim naj, da imamo v 4. letniku vojaške gimnazije Franca Rozmana-Staneta Martina Jugovca, doma iz Medribnika pri Cirkulanah, ki je med naju- spešnejšimi na tej šoli. Za preteklo leto lahko zapišemo, da je glede na število prijavljenih bilo tudi veliko število sprejetih. Drugi pa so bili odklonjeni zaradi negativnega izzida zdravstvenega pregleda. Kako bo delal koordinacijski odbor v prihodnje? ,,Naše delo v prihodnje bo pote- kalo v dveh smereh. Izvajali bomo vse dosedanje oblike dela, ki so se pokazale kot pozitivne. Aktivirati pa bo potrebno še ostale dejavnike v občini, ki so odgovorni za uspešno delo na tem področju. Delovanje bomo razširili tudi z no- vimi oblikami dela, še posebej pa se bomo angažirali pri informi- ranju staršev o sistemu vojaškega šolanja in pestrosti vojaškega poklica." MG Muzej NOB na Osankarici bodo obnovili Maketa bivakov, poslednjega domovanja legendarnega Pohorskega bataljona v muzeju na Osankarici. V tem času poteka na območju občin Maribor, Slovenska Bistrica, Ptuj, Slovenj Gradec in v drugih občinah, ki mejijo na Pohorje, široka akcija zbiranja sredstev za obnovo in razširitev spominskega muzeja NOB v planinam domu Osankarica, na bistriškem Pohorju. Akcijo razširitve in obnove muzeja vodi muzej NOB v Mariboru, ob sodelovanju občin, katere so tesno povezane s partizanskim bojem na območju Pohoija. Zbiranje potrebnih sredstev poteka tako v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih pa tudi v aktivih ZSMS, šolah in drugih samoupravnih in družbenih organizacijah. Pričakovati je, da bodo z deU pri obnovi in razširitvi tega muzeja na bistri^cem Pohorju pričeli že letošnje leto. Tako prenovljeni muzej bo predstavljal celovit prikaz partizanskih bojev na celotnem Pohorju. Posebno mesto pa bo tudi v pr^odnje posvečeno bojem legendarnega I. pohorskega bataljona. Desedanje dokumente, razstavljene na Osankarici, bodo dopolnili še z nekaterimi novimi pričevanji in prikazi partizanstva na Pohorju. Tekst in foto: V. Horvat DVE HUDI NESREČI NA ORMOŠKEM OBMOČJU Ce ugotavljamo, da je bilo v minulem tednu dokaj mirno na ptujskem območju, tega ne moremo trditi za ormoško območje, kjer sta se dogodili dve hudi prometni nesreči, ki sta zahtevali človeško življenje in dve hudi poškodbi. Obe nesreči sta se zgodili v večernem času, v presledku 23 ur. V četrtek zvečer se je Rudolf Zemljak (5 3 let) iz Mihovcev 51 peljal s kolesom od Vel. Nedelje proti domu. Med potjo gaje začel prehitevati vlačilec z beograjsko registracijo, vozil ga je Danko Suzič iz Beograda. Med prehitevanjem je kolesar omahnil pod avto, katerega zadnje kolo je zapeljalo čezenj. Kolesar Rudolf Zemljak je na kraju nesreče umrl. Druga nesreča se je zgodila v petek zvečer, okrog 19.45 v Pavlovcili. Franc Kovačič, Hum 22, se je s kolesom peljal iz Ormoža v smeri Ljutomera. Na motornem kolesu ga je dohitel Matevž Kosec iz Malega Brebrovnika 51. Verjetno zaradi nepravilnega prehitevanja sta trčila, oba padla po cestišču in se huje poškodovala. Še dve zaradi velikonočnega streljanja Prav tako na ormoškem območju sta se zgodili dve nesreči zaradi streljanja z možnarjem. V soboto popoldne je Jože Voršič, Sardinje 32, „nabijal" možnar s črnim smodnikom, s klinom in kladivom je tlačil cev, dabibolj počilo. Verjetno je udaril premočno, da je eksplodiral smodnik, možnar je razneslo, Voršiča pa vrglo več metrov vstran, pri tem je dobil težje telesne poškodbe. Podobna nesreča se je zgodila tudi na Gomih pri Kogu, kjer je 14-letni deček prav tako nabijal smodnik v možnar. Nastala je eksplozija, pri kateri je deček dobil poškodbe na obeh rokah, na srečo niso hujše. Dokaj mirno na cestah v preteklem tednu Kljub velikemu prometnemu vrvežu, ki je te dni vladal na naših cestah, zaradi povratka velikega števila naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, so na po- staji milice v Ptuju, zabeležili le malo prometnih nezgod. To je dokaz več, da vozniki na naših cestah postajajo vse bolj disciplinirani. 14. aprila se je na cesti izven naselja Spuhlja, ob 10. uri pripetila prometna nezgoda, zaradi nepravilnega prehi- tevanja našega zdomca. Vlada Lesko- varja iz Varaždina. V nezgodi je bil težje telesno poškodovan drugi udeleženec prometne nezgode, Alojz Ritonja iz Ptuja, ki je vozil avtomobil zastava 101. Leskovar je vozil osebni avtomobil znamke FORD granada. Na obeh vozilih je nastala materialna škoda za 80 000 di- narjev. Voznik tovornega avtomobila Stanko Obrč iz Donje težke vode pri Novem me- stu je z nenadnim zavijanjem v levo povzročil prometno nezgodo, v kateri sta bili dve osebi lažje telesno poškodo- vani; nastala pa je večja materialna ško- da za okoli 45.000 dinarjev. Nesreča se je zgodila 16. aprila ob 9.45 na Rogoz- niški cesti v Ptuju. Lažje telesne po- škodbe sta dobila sopotnika voznika osebnega avtomobila Mirka Kokola iz Dornave; Oto Kokol in Rozalija Kekec; oba iz Mezgovec. 18. aprila se je ob 23.30 pripetila nezgoda na cesti 4. reda v Gerečji vasi potem, ko je voznik osebnega avtomo- bila zastava 750, Franc Keinsesberger, iz neznanega vzroka zapeljal najprej na desno stran, nato pa nenadoma na levo; zapeljal izven vozišča, čelno udaril ob drevo pri cesti in se pri trčenju prevrnil. Pri nezgodi se je lažje telesno poško- doval. MG Prisrčen sprejem Krapine v Vitomarcih v okviru 15. tradicionalnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva, je v ne- deljo 18. aprila gostoval v Vitomarcih narodno zabavni ansambel Bratov Benc iz bratske občine Krapina. Dvorana v prosvetnem domu je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so prišli prisluhnit melodijam in pesmim Hrvatskega Zagorja, zato so se iz dvo- rane morali preseliti na prosto, kar do- kazuje, kako naše prebivalstvo ceni gostovanje kulturnih skupin iz SR Hrvatske. Goste iz Krapine sta s svojim pro- gramom pozdravila tamburaška orke- stra krajevne skupnosti in osnovne šole Vinka Jurančiča iz Vitomarcev. Po dvournem programu so si gostje iz Krapine in Ptuja ogledali novo šolo, v kateri so se s predstavniki šole pogo- varjali o delu in življenju na tej šoli. Prireditev v Vitomarcih je odlično uspela, za dobro organizacijo in trud pa gre zahvala predstavnikom krajevne skupnosti, še posebej sekretarju kra- jevne konference SZDL, Francu TOSU. FB. Pred plenumom občinskega sveta ZSS Ptuj Pri občinskem svetu zveze sindikatov Ptuj tečejo intenzivne priprave na ple- num, ki bo ob koncu tega meseca. Osrednja pozornost plenuma bo usmer- jena delitvenim odnosom v organiza- cijah združenega dela in izva- janju samoupravnih sporazumov o delit- vi osebnega dohodka v občini Ptuj, s posebnim poudarkom na grupacijskih sporazumih. Nič manjša pozornost pa ne bo veljala družbenemu standardu na- šega delavca. Podana bo ocena oziroma analiza letovanja delavcev v preteklem letu. Plenum bi naj dal odgovore na šte- vilna vprašanja s tega področja, kot npr. v kakšni višini se bo izplačeval regres za leto 1976; izoblikovali pa naj bi tudi predloge za izboljšanje pogojev le- tovanja delavcev. Na dnevnem redu plenuma bo tudi na- črt javne razprave o zakonu o združe- nem delu, saj je sindikat odgovoren za njeno izvedbo v organizacijah zdru- ženega dela. MO vreme DO NEDELJE, 2. MAJA 1976. Zadnji krajec je bil včeraj, 21. aprila ob 8.14. Napoved: V četrtek, 22. aprila bodo plohe z nevihtami. Nato bo ob koncu tedna lepo vreme. V nedeljo 25. apjrila bo nestalno vreme. Sledita dva oblačna dneva. Ker je 29. aprila mlaj, bo verjetno 28. in 29. aprila spremenljivo z grmenjem. Ponekod bodo tudi nevihte. Od 1. do 6. maja bo lepo in toplo celo do 27 stopinj Celzija. . Alojz Cestruk BRIGADE v PRIPRAVAH Za večino lanskih delovnih brigad na mladinskih delovnih akcijah je bilo ugotovljeno, da so bile vsebinsko in organizacijsko slabo pripravljene. Da bi se v letošnjem letu ognili tej pomanj- kljivosti, se je že takoj na začetku priprav na letošnje mladinske delovne akcije, pristopilo k enotnemu konceptu mladinskih delovnih brigad. Na gostinsko-turističnem centru v Ptuju te dni vrvi pridnih delovnih rok. Mladi v skupinah po 20 planirajo in urejajo nabrežine bazenov. Njihovo delo se vklju- čuje v priprave na mladinsko delovno akcijo; delajo pa v okviru občinske brigade. Mladi bode- delali 10 dni, z delom pa so pričeli 13. aprila. MG Posebno obvestilo Lovska družina ,,Jože Lacko", Ptuj, obvešča kmetovalce, da ima v zalogi potrebne količine praška MESUROL, to je sredstva za uspešno preprečevanje škode po vranah, srakah in fazanih pred puljenjem kaljive koruze. Kmetovalci! Poslužite se ugodne priložnosti in si ta prašek nabavite pri članici lovske družine BERTI BRATINA, na Tratah 3 v Ptuju. Kdor si tega praška ne bo nabavil, mu lovsKa družina v nobenem primeru ne bo prizanala oziroma povrnila morebitne ško- de. Zaščitno sredstvo lahko dobite le na podlagi predložitve osebne izkaznice. U. O. LD „Jože Lacko", Ptuj osebna hroniUa RODILE SO: Marija Rumež, Kidričevo 34 — Majo; Marta Benko, Ločič 23 — Dušana; Marta Osterc, Gradiščak 2 — Mirando; Marija Korez, Jelovi- ce 29 — Darka; Marija Lesjak, Cir- kulane 28 — deklico; Anica Sa- gadin, ZlatoHčje 64 — dečka; Ma- rija Klemenčič, Hardek 45 — Ro- berta; Margit Vuzem, Hrastovec 141 — Natašo; Marica Soštarič, Podvinci 115 — deklico; Milica Cu- cek, Podvinci 38 — Mirana; Sla- vica Hanželič, Ptujska 17, Ormož — Matjaža; Marija Zupane, Maj- šperk 10 — Darka; Pranja Gomiov- nik, Vošnjakova 7 — Alenko; Sla- vica Karner, Zg. Bistrica 113 — Ingeburgo; Alojzija Cuš, Brati- slavci 45 — deklico; Rozalija Maj- cenovič. Mariborska 7 — Darko; Marija Lepoša, Lahonci 41 — Jas- no; Marija Mernik, Volkmerjeva 8 — deklico; Vika Flajs, Vareja 9 — deklico; Terezija Pauko, Vintarov- ci 2 — dečka. POROKE: Mirko Moran, Volkmerjeva 9 in Marjeta Smigoc, Volkmerjeva 9; Adolf Kuhar, Mestni vrh 110 in Mara Badjura, Bačka Palanka, Kumanovska 4; Branko Karneža, Stogovci 15 in Anica Hergan, Stražgojnca 20; Franc Sulek, Žge- čeva 6 in Vera Žemljic, Zgečeva 6; Zdenko Slana, Anželova 16 in So- nja Vesenjak, Anželova 15; Alojz Korez, Cermožiše 93 in Ana Kram- berger, Slavšina 6; Aleksander Borzokov, Jadranska 18 in Sigried Krebs, Berg, Hohenrain. UMRLI SO: Marija Krašovec, Belšakova 59, roj. 1894, umrla 11. aprila 1976; Jože Nemec, Obrez 63, roj. 1913, umrl 12. aprila 1976; Simon Brmež, Budina 57, roj. 1909, umrl 12. apri- la 1976; Ana Janžekovič, Gorišnica 13, roj. 1928, umrla 13. aprila 1976; FiHp Lončarič, Zetale 28, roj. 1893, umrl 16. aprila 1976; Terezija Orovič, Prešernova 8, roj. 1900, umrla 16. aprila 1976; Marija Bren- čič. Ormoška 5, roj. 1881, umrla 17. aprila 1976. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in upra- va: telefon (062) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.