izvolili
smo
delegate
Več mesecev smo se pripravljali na volitve naših delegatov. Sedaj so volitve za nami. V četrtek, 28/marca; smo odšli na volišča. Tudi v nedeljo, 31, marca, smo volili. Obakrat smo volili svoje delegate, ki bodo prenašali našo voljo in naše odločitve v občinske skupščine in se tam dogovarjali o tem, kar je pomembno za naše življenje in delo.
Te volitve so nekaj drugega, kot so bile volitve doslej. Na njih nismo volili predstavnikov, ki bi odločali namesto nas, temveč delegate, po katerih bomo odločali mi sami, mi, delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje. S temi volitvami smo začeli uresničevati zgodovinsko pomembne odločitve, ki smo jih pravkar zapisali v našo zvezno in republiško ustavo. Z izvolitvijo delegatov si omogočamo, da bomo na vseh mestih v naši družbi sami odločali o sadovih našega dela, pa tudi o vseh drugih pomembnejših družbenih zadevah.
Delegati, ki smo jih izvolili v zbor združenega dela 28. marca in delegati, ki smo jih izvolili 31. marca v zbore krajevnih skupnosti in družbenopolitične zbore, bodo živeli z nami in mi z njimi. Skupaj bomo reševali probleme in se odločali o naših interesih, skupaj bomo uresničevali naše samoupravljanje pod vodstvom Zveze komunistov.
Na volitvah 28. marca smo izvolili naslednje naše delavce v delegacije za zbore združenega dela občinskih skupščin: Delegacija TOZD Ločna: Danica Judež, Valerija Kralj, Vera Travi-žan, Dunja Obrč, Jože Muhič, Anka Petrovič, Kristina Vidmar, Sonja Penca, Mara Hrovat in Marija Turk.
V	TOZD LOČNA je od 355 vpisanih volilcev glasovalo 323 ali 90,9 odst. Neveljavnih je bilo 25 glasovalnih listkov. Delegacija TOZD LIBNA: Alojz Hruševar, Alojz Mlakar, Tilka Udvanc, Tina Zagorc, Anica Juršič, Slavica Tomše, Nuša Lapuh, Fanika Lekše, Marija Bračun, Marija Dobravc, Milka Hribar, Anica Knavs in Stanka Rihter.
V	TOZD LIBNA je od 377 vpisanih volilcev glasovalo 343 ali 90,9 odst. Neveljavnih je bi-
lo 68 glasovalnih listkov. Delegacija v TOZD DELTA: Stanislav Gulc, Cirila Ivčetič, Marija Krničar, Elizabeta Kunstek, Cita Murko, Josipa Petrovič in Vladka Šprah.
V	TOZD DELTA je od 333 vpisanih volilcev glasovalo 297 ali 89,1 odst. Neveljavnih je bilo 8 glasovalnih listkov. Delegacija skupnih služb: Stane Vesel, Božo Galič, Peter Koše le, M. Anica Janežič in Slavko Jerman.
V	skupnih službah je od 104 vpisanih volilcev glasovalo 96 ali 92 3 %. Neveljavnih je bilo 15 glasovalnih listkov.
V	podjetju smo imeli na dan volitev vpisanih v volilne imenike 1.169 volilcev. Glasovalo jih je 90,6 odst.
Visok odstotek udeležbe je prav gotovo tudi odraz naših hotenj in pripravljenosti, da čimprej in dosledno uresničimo ustavna določila o delegatskem sistemu v praksi.
Milan Bratož
ogrožanje nase
ozemeljske
nedotakljivosti
Predsedstvo in izvršni odbor RK SZDL Slovenija sta na skupni seji razpravlja o ogorčenju in protestih prebivalstva v zvezi z noto italijanske vlade, kakor tudi o svojih stališčih, in
sprejela naslednjo protestno izjavo:
„Vsebino note italijanske vlade, ki je v nasprotju z veljavnimi mednarodnimi sporazumi in politiko dobrih sosedskih odnosov in ki grobo posega v suverene pravice SFRJ in SRS nad delom našega ozemlja, naši ljudje ogorčeno zavračajo in protestirajo proti takemu ogrožanju naše ozemeljske nedotakljivosti.
Stališča in zahteve neofašističnih, iredentističnih in drugih reakcionarnih sil v Italiji smo zmeraj dosledno zavračali in opozarjali nanje kot na stalno nevarnost za meddržavne odnose in za mir v tem delu Evrope. Zato izziva sedanje ogorčenje dejstvo, da je vlada, ki je ves čas izražala potrebo po razvijanju dobrih odnosov s sosednjo Jugoslavijo in potrebo po strpnem obravnavanju in reševanju odprtih vprašanj, v celoti in brez rezerv dejansko postavila zahteve enake vsebine. Ta korak italijanske vlade kakor da zanika vse dosedanje izjave in dokumente italijanske države o urejanju in razvijanju medsebojnih odnosov. Posebej preseneča dejstvo, da je bila ta poteza storjena v času, ko si napredne sile povsod po svetu in še zlasti v Evropi prizadevajo za odpravljanje medsebojnega nezaupanja in sporov in iščejo skupna izhodišča za dosego trdnejšega miru, varnosti in sodelovanja.
Nota italijanske vlade po našem mnenju ni samo napad na naše medsebojne odnose, tem-
več tudi hud udarec za napredne demokratične sile v Italiji. Ta udarec še posebej prizadeva prebivalstvo in družbene dejavnike na obeh straneh meje, ki so uspeli premagati mnoge ostanke fašistične preteklosti in ustvariti odprto mejo sodelovanja, medsebojnega razumevanja in zaupanja.
Ker je politika dobrih sosedskih odnosov eden bistvenih elementov jugoslovanske zunanje politike, ta napad na našo suverenost prizadeva v enaki meri vse delovne ljudi in občane, narode in narodnosti jugoslovanske socialistične skupnosti. Zato predsedstvo in izvršni odbor RK SZDL Slovenije najostreje obsojata in zavračata tako ravnanje in opozarjata na številne posledice. Obenem zahtevata od pristojnih državnih organov, naj doma in v mednarodnih okvirih ukrenejo vse, kar je potrebno, in da o tem tekoče obvestijo našo javnost. Obenem izražata pripravljenost storiti vse za dobre odnose med državama, saj so se doslej pokazali kot koristni in plodni, vendar pa poudaijata, da je to odvisno predvsem od druge strani in njenega dejanskega doslednega spoštovanja sprejetih dogovorov in pogodb ter uveljavljanja načel o enakopravnem sodelovanju med državami."
Tudi delavci Laboda smo se pridružili protestom, ki so se spontano pojavljali po vsej Jugoslaviji. Iz vseh teh protestov je vela ogorčenost in pripravljenost, da, TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO!
tudi
mladi
drugače
Predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije je sprejelo dokument, v katerem so zastavljena načelna stališča tretje konference ZKJ, posvečene organiziranju mladine.
Hkrati z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela začenjamo organizirati tudi politične organizacije v okviru teh TOZD. Mladinska organizacija je bila ena od tistih, s katero smo najdlje odlašali. Ustanovili smo osnovne organizacije sindikatov, v okviru katerih deluje aktiv mladih kot nova oblik^ dela organizirane mladine. Pred nami pa je tudi dokument in stališča tretje konference ZK.
„Mladinska organizacija se mora konstituirati in razvijati kot enotna socialistična fronta mlade generacije, ki združuje mlade ljudi kot posameznike in vse njihove organizirane oblike družbene dejavnosti." To pomeni, da mladinska organizacija „na široki podlagi boja za samoupravni socializem organizira in aktivira vse tiste mlade ljudi, ki so pripravljeni bojevati se za razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov, za vodilno vlogo delavskega razreda v družbi, za enakopravnost, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, za krepitev neodvisnosti in neuvrščene politike naše države, našega revolucionarnega gibanja." Mladinska organizacija prav tako „s širino in raznovrstnostjo svojega delovanja uresničuje vpliv med tistimi mladimi ljudmi, ki še niso politično aktivni in katerih ideološko-politična usmeritev se še oblikuje ter jih ob konkretnih vprašanjih vedno bolj priteguje v družbenopolitično življenje v duhu programa bitke za samoupravni socializem, kije
izražen v programskih ciljih, ideologiji in političnih smernicah ZKJ."
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE
Predsedstvo ZKJ predlaga, naj se mladinska organizacija imenuje „Zveza socialistične mladine Jugoslavije". To ime označuje socialistično naravo organizacije in hkrati njeno nalogo, da združuje in družbenopolitično angažira najširši sloj mladine. Glede na stališča, da mladinska organizacija temelji na enotnih organizacijskih načelih v državi, je v dokumentu rečeno, naj zveza socialistične mladine, kar zadeva način delovanja in notranje odnose, v statutu zagotovi takšne rešitve in uveljavi takšno prakso, da bo delavska, vaška, šolska, študentska in druga mladina postala sestavni element organiziranja mladih na vseh ravneh. To naj zagotovi njeno enotnost v programskem in akcijskem smislu. Tako bi premostili sedanji položaj, v katerem je zveza štu-
dentov posebna družbenopolitična organizacija dela mladine.
Novi način organiziranja mladine bi bil, kot je povedano v dokumentu, takle:
KJE SO OSNOVNE ORGANIZACIJE/
Mladi ljudje, ki se individualno včlanjujejo v Zvezo socialistične mladine, se organizacijsko povezujejo in delujejo kot člani določene osnovne organizacije — aktiva. Osnovne organizacije (aktive) bi ustanavljali v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih v mestu in na vasi, v šolah in na fakultetah. Takšne osnovne organizacije Zveze socialistične mladine spodbujajo, ustvarjajo in aktivno podpirajo različne oblike družbenega življenja in dejavnosti mladih v raznih sekcijah, klubih, društvih, političnih šolah itd. Člani takšnih društev (športnih, kulturnih, tehničnih, počitniških) bi postali tako imenovani kolektivni člani ZSMJ in bi svoje pravice uveljavljali preko izvoljenih delegatov. Član organizacije, ki je kolektivni član Zveze socialistične mladine, se lahko tudi individualno včlani v ZSMJ, ni pa to nujno.
Vsak član Zveze socialistične mladine naj torej pripada določeni osnovni organizaciji in v njej uresničuje in opravlja s statutom določene pravice in dolžnosti.
V VSAKI OSNOVNI ORGANIZACIJI SINDIKATA AKTIV MLADIH
Na podlagi prej omenjenega dokumenta in skladno z novo organizacijo sindikata v našem podjetju se je tudi naša mladinska organizacija reorganizirala.
Tudi v naših treh TOZD in skupnih službah :o ustanovljeni aktivi mladih delavcev, ki se bodo povezovali v konference mladih. Mladi v svojem aktivu delujejo kot samostojna organizacija v okviru osnovne organizacije sindikata v TOZD.
Program, ki ga izdelajo skupaj z osnovno organizacijo sindikata, zajema interese aktiva, v katerem delajo, in se mora dopolnjevati s programom občinske konference ZMS, na katerega je vezan vsak aktiv. Pred mladimi je še naloga, da izoblikujejo konferenco na nivoju podjetja in konstituirajo aktive.
Konferenca bo prav gotovo usmerila delo aktivov na tista področja, ki so našemu podjetju in mladini najbližja. Pričakujemo, da bodo mladi zastavljeno reorganizacijo čimprej uspešno izvedli in si tako omogočili delo na novih osnovah.
Milan Bratož
DELTA se vam predstavlja
ne govore našega jezika in so na tisoče kilometrov oddaljeni od nas. Ne poznamo njihovih šeg in navad in tudi ne vemo, kakšna je njihova polt.
Slike levo
Od tkanine do izdelka moške srajce je dolga pot, ki pa traja vendarle samo 17 minut.
Veliko marljivih rok je potrebnih, da se bombaž spremeni v tkanino, ki jo v krojilnici krojimo.
Naj vsi nosijo naše izdelke zadovoljni, srečni in veseli, vsaj en dan. Tako veseli, kot smo bile me za naš praznik dan žena, za praznik Laboda, 8. marec.
Mnogo spretnih prstov in na tisoče vbodov je potrebnih, da dobijo skrojeni izdelki obliko srajce.
Pozabile smo na stroje, delo, skrbi. Osameli in brez življenja so stali po delavnicah in nas zavistno opazovali.
Naši fantje, mladinke, pionirčki ■n pionirke so nas že ob začetku presenetili s pestrim kulturnim programom, ..kuharice" Pa z okusno jedačo . .,
Tudi steklenice sodijo k veselju, smehu in razvedrilu. Kasneje tudi fotograf ni mogel več slikati. Kajti, če me zaplešemo .. .
Lepo vas pozdravljajo proizvajalke Delte!
Slika v sredi:
Ob mislih na fanta, moža, otroke in delo se je treba dan za dnem v celoti posvetiti delu na delovnem mestu.
Slike desno:
In končno se srajca ustavi v likalnici. Zlikamo jo, zložimo, dodamo vse potrebno za lepši zunanji videz in nato na trg!
Dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem krojimo, šivamo, likamo za naše fante, može, sinove in tudi za tiste, ki
II j	\ i
n * l	^—L	
	LgF . i £	■ • ir nbai
M*wgIL JU	JELnrfH	KVs« 1 T M K - Bete* 4
sindikalna lista in naši interni predpisi
Sindikalno listo je sprejel Republiški svet zveze sindikatov Slovenije na svoji seji dne 8. februarja letos, objavljena pa je v 9. številki Delavske enotnosti.
Sindikalna lista je skupen dogovor organizacij in organov sindikata o stališčih glede pravic delavcev in organizacij, na osnovi dela oziroma pravic, izhajajočih iz dela. Tak dogovor naj bi temeljne in druge organizacije uveljavile v naslednjem obdobju, kar potrdijo v sklenjenem samoupravnem sporazumu.
Pravice in dolžnosti iz tega naslova predstavljajo največ oziroma najmanj, kar naj bi vključili v samoupravni sporazum -vsaka grupacija v svojem okviru, tako tudi naša, ki šteje okoli 40 podpisnic konfekcionarjev oblačil Slovenije. Naši udeleženci v teh razpravah zunaj in znotraj podjetja menijo, da so rešitve, ki jih vsebuje sindikalna lista, sprejemljive tudi za nas. Lahko rečemo, da smo večji del teh predlogov sprejeli v Labodu že pred letom in prej. Zato je prav, da bi sprejeli še tista predlagana stališča, ki so nova in poudarjajo skrb za koristi delovnega človeka.
Oglejmo si, kaj prinaša sindikalna lista, kakšen je bil ali je naš interni predpis oziroma kaj velja v letu 1974 na tem občutljivem področju:
priznanja
v jubilejnem letu niso slučajnost
Letos bo minilo 50 let, odkar so pridne ženske roke prvič zabodle igle v blago v mali novomeški šivalnici perila. Iz skromne delavnice je zrasla današnja tovarna perila Labod, katere izdelki so znani in cenjeni po vsej Jugoslaviji.
Na svoji razvojni poti se je
Ostala določila sindikalne liste in naših predpisov niso našteta, so pa skoraj enaka (ločeno življenje, nagrade študentom itd.). Manjša odstopanja bodo usklajena v krajšem času.
JOŽE LUZAR
naša delovna organizacija srečevala z mnogimi težavami. Tudi danes, ko smo dosegli že vidne uspehe, nam stojijo na poti vedno nove zapreke. Sedanja gospodarska kriza vpliva tudi na našo proizvodnjo.
Kljub temu gre Labod vedno novim uspehom naproti. Letos smo sodelovali na ljubljanskem sejmu mode, kjer so razstavljali tekstilni proizvajalci iz vse Jugoslavije. Že veliko zanimanja kupcev na sejmu je pokazalo, da sodijo naši izdelki v sam vrh tovrstne proizvodnje. Konkurenca je bila huda, pa vendar smo dobili najvišje priznanje: občinska skupščina mesta Ljubljane in komisija za ocenjevanje tekstilne predelovalne industrije nam je podelila kip ljubljanski zmaj" za kvaliteto.
Tudi naša udeležba na mednarodnem sejmu „Žena, cvetje, lepota" ni ostala neopažena. Zopet smo zasedli sam vrh: ocenjevalna žirija nam je podelila diplomo za sodelovanje in zlato medaljo za kvaliteto kolekcije.
Ta odlikovanja nam letos, ko praznujemo 50-letnico obstoja Laboda, veliko pomenijo, saj je to potrditev naših naporov za uresničevanje skupnih ciljev, ki smo si jih zastavili.
pravilna prehrana -boljše zdravje
Pod tem geslom se začenja letošnji dan zdravja 7. april. Ta tema je zelo pereča, ker imamo tako, kot vse države v svetu hude skrbi in resne zdravstvene probleme zaradi pomanjkljive
prehrane, slabih prehrambenih navad, higiene in preskrbe z živili.
Letošnji svetovni dan zdravja je hkrati 25. jubilej svetovnih dnevov zdravja in ima predvsem namen:
—	seznaniti prebivalstvo z vsemi zdravstvenimi problemi, ki jih povzroča neustrezna prehrana;
—	opozoriti starše in odgovorne osebe za prehrano otrok v vzgojnovarstvenih zavodih, šo lah, internatih na osnovne zahteve pravilne prehrane, na higienske navade v prehranjevanju, na pravilen in varčen odnos do živil, kar vse sodi v splošno vzgojo slehernega državljana, obenem pa pomeni enega izmed osnovnih pogojev za zdrav telesni in duševni razvoj;
—	informirati in vzpodbuditi pedagoške delavce, da v okviru zdravstvene vzgoje v šolah ponovno poudarijo pomen pravilne prehrane;
—	pridobiti zdravstvene delavce, da bodo ob vsakodnevnih kontaktih z bolniki opozarjali na škodljive posledice, ki jih ima za zdravje nepravilna prehrana;
■- mobilizirati javnost za sodelovanje s sanitarno inšpekcijo in za stalno obveščanje o primerih, ko gre za nehigiensko prodajo živil, bodisi v trgovini ali gostinskih obratih;
—	da se poostri družbena kontrola nad proizvodnjo in prodajo živil.
Torej v tej smeri bomo delovali letos. Strokovne in družbene službe bodo organizirale predavanja po vaseh in mestih. Udeležeinto se teh koristnih predavanj, naj nam ne bo žal časa, saj velikokrat zaradi nevednosti grešimo pri prehrani in si s tem slabšamo zdravstveno stanje. Priporočljive dneve količine posameznih hranil za odraslega človeka:
Mleko in mlečni izdelki
1/2 1 mleka (nosečnica 1 1, doječa mati 1,5 1) ali sir 3( 30 gr sira je približno kozarec mleka).
Meso, ribe, perutnina itd.
Enkrat na dan! Nadomestimo jih lahko z jajci, sirom, stročnicami. Jajca 3-krat na teden.
Zelenjava in sadje
Listnata zelenjava enkrat na teden. Krompir enkrat na dan. Sadje enkrat na dan.
Kruh - žita:
Po dva do štirikrat na dan kos kruha, en dnevni obrok mlevskih izdelkov (kaša, riž, testenine itd).
Najnižji neto OD za redno delo in normalni delovni uspeh
Nadurno delo-dodatek Nočno delo-dodatek Delo ob nedeljah Delo ob praznikih Nadom. za čas bolezni Delov, izkušnje in stalnost Dnevnice 8 - 12 ur nad 12 ur nad 12 ur - 16 ur 4 — 8 ur
Kilometrine: za 1 km Prevoz na delo: delavec prispeva najmanj mesečno Regres za hrano mesečno Za stanovanja bruto Regres za dopust Pomoč ob veliki nezgodi Odpravnine
Nagrade ob večjih jubilejih 10-30 let dobe
	\
Sindikalna lista	Labod - interni
	predpis 1974 w
60 % povpr. cca 1.300 din	1.338 din
50%	50%
25 - 50 %	30%
30- 50%	30%
50%	50%
90%	90%
1-12%	3-10%
80,00 din	60,00 din
120,00 din	90,00 din
-	120,00 din
—	30,00 din.
do 1,30 din	1,00 - 1,30 din
20,00 din	20-100 podjetje
100,00 din	150,00 din
6%	6%
600 - 900 din	900 din
1 povpreč. OD	2 povpreč. OD
2-3 povp. OD	2 povpreč. OD
1-2 povpr. OD	do 1 povpreč. OD
^ V"V v
trzisce, surovine in naši izdelki
V leto 1974 smo stopili z velikimi pričakovanji, in res smo že takoj na začetku dosegli lepe uspehe. Naše skladišče se je hitro praznilo. Odprema blaga je bila v prvih dveh mesecih res idealna, saj smo jo v primerjavi z lanskim letom presegli za približno 30 odst. To je bil za nas velik uspeh, saj imamo to obdobje za mrtvo sezono. Tudi v mesecu marcu smo imeli možnost, da presežemo plan prodaje iz leta 1973. Tržišče nas je čakalo z odprtimi rokami, toda pomanjkanje surovin in kapacitet nam je preprečilo, da bi zadostili njegove potrebe.
To dokazuje, da vlada na jugoslovanskem trgu veliko povpraševanje po naših proizvodih. Kolekcija jesen-zima, ki smo jo začeli prodajati pred dvema mesecema, je že 60 odst. razprodana. Pridobili smo si torej zaupanje kupcev, ki imajo upravičeno naše izdelke za modne. Potrdilo za kvaliteto in pravilno modno usmerjenost sta tudi najvišji odlikovanji na ljubljanskem in sarajevskem sejmu.
Kljub priznanjem in veliki odprtosti tržišča za naše izdelke pa si ne smemo delati utvar in gledati samo lepe strani naše proizvodnje. Zadnje čase se pojavlja namreč kup težav. Ena od njih je nabava tkanin. V prvi vrsti blaga sploh ni mogoče dobiti, veliko pa je tudi primerov, ko surovina sicer pride v skladišče, toda zaradi slabe kvalitete je za proizvodnjo neuporabna. Za napake ne moremo kriviti le metražerja, saj ima tudi on težave z nekvalitetno surovino za tkanine, kar je gotovo posledica neugodnih razmer v svetu in splošne krize v tekstilni industriji. Tudi pri nabavi blaga iz uvoza imamo nemalo težav zaradi novih uvoznih predpisov, kar je že povzročilo velike zastoje našega blaga na carini.
Upravičeno lahko rečemo, da smo v neugodni situaciji, saj nas na eni strani pričakuje pro-
izvodnjas tkanino, na drugi strani pa trg z gotovimi proizvodi.
Težave s tkaninami niso posledice slabo organizirane nabavne službe, saj je Labod kot kupec znan kot firma, ki posluje korektno in dobro izpolnjuje plačilne obveznosti.
Precejšnjo oviro predstavlja tudi nepopolnost delovnih nalogov; dostikrat pridejo iz proizvodnje nepopolni, tako glede barvnega asortimana kot velikosti številk.
Zavedati se moramo, da nam s splošno gospodarsko krizo v svetu, predvsem pa na Zahodu, grozi zmanjšanje izvoza. Posledica tega je lahko prevelika zasičenost domačega tržišča. Le -tega pa bomo obdržali le, če bo naša izbira pestra, kvaliteta proizvodov pa najboljša in konstantna.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da nas v prihodnje čaka še precej težav. Z zaupanjem vase, ki smo ga gradili dolga leta, in z marljivim delom bomo gotovo prebrodili tudi te težave.
DAMJANA JAKŠE
premalo toplote
Kot kaže za centralno kurjavo v Novem mestu ni rešitve. Trije TRIKA kotli dajejo
650.000	cal/h. Že danes pa so potrebe znatno večje, saj temperatura ne doseže nad 60 stopinj C, čeprav je sistem predviden za 90 stopinj C.
Z novimi priključitvami se je položaj še poslabšal, saj so postale preslabe tudi obtočne črpalke. Vse to seveda povzroča zelo slabo gretje novih objektov.
Po strokovnem pregledu obstoječih objektov in naprav je bilo ugotovljeno, da znašajo sedanje potrebe 1.200.000 —
1.300.000	kcal/h. S postavitvijo še enega kotla ne bo nič. Postaviti bi morali namreč še tri, za te pa ni prostora.
Strokovnjaki nam zato predlagajo naslednjo rešitev: kupiti in montirati kotel Buderus--Lollar 55 z gorilcem, ki ima kapaciteto 720.000 kcal/h, zamenjati obtočne črpalke, adaptirati razdelilec ter postaviti cisterno za gorivo s črpalkami pred njo.
S to delno adaptacijo bi že krili sedanje potrebe, kasneje pa je možna postopna zamenjava TRIKA kotlov.
Za tako rešitev bomo v TOZD Ločna in skupnih službah morali odšteti najmanj
250.000	dinarjev, z gradbenimi deli vred pa okoli 500.000 dinarjev. Z odločitvijo torej ne moremo več odlašati.
MILAN BRATOŽ
naša pobuda
Že dalj časa se uredništvo glasila ubada z mislijo, da bi v glasilu vpeljali stalno strokovno rubriko MALI EKONOMSKI LEKSIKON.
Naj vam pojasnimo, za kaj gre:
Pri vsakdanjem delu in življenju se srečujemo z neštetimi ekonomskimi pojmi, kot so: dohodek, cena, stroški, obresti, proizvodnja, ekonomika, ekonomska politika, inflacija, tržišče itd. Ne mislimo, da so ti izrazi in njihov pomen vsem tuji. Verjetno pa si jih marsikdo razlaga laično, po svoje.
Naša zamisel ima namen, da si te pojme podrobneje ogledamo, saj to sodi med osnove našega samoupravljalskega znanja. Rubrika „Mali ekonomski leksi-kon“ bi izhajala vse leto 1974 in po potrebi tudi v letu 1975. V prvih nadaljevanjih bi pojasnili najnovejše pojme, kot so: družbeno bogastvo, ekonomika, gospodarski sistem, ekonomska politika, poslovna politika, proizvodnja, menjava in potrošnja, v kasnejših številkah glasila pa bi prišli na tiste, ki jih srečujemo vsak dan. Med njimi so najpomembnejši: dohodek, produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost, stroški, celotni dohodek itd.
V naslednji številki nameravamo pričeti z razlago prvih pojmov. Pri tej akciji si že sedaj obetamo vašo podporo in pomoč, saj pričakujemo, da nas boste opozorili na razumljivost razlag in izrazili svoje posebne želje. Vse, kar je treba storiti, je to, da predlog ali zahtevo napišete in vložite v skrinjico.
DRUŽINSKO STRELSKO TEKMOVANJE SD DELTA PTUJ
28. februarja so se pomerili naši strelci in dosegli tele rezultate:
1.	Stanislav Golc — 170 krogov (od 200 možnih)
2.	Milan Stergar — 142 krogov
3.	Dušan Letonja — 134 krogov (mladinec)
4.	Čeh Franc - 126 krogov
Podelili smo jim diplome.
Želimo jim čimveč športnega užitka in dobrih rezultatov.
C	^
na čem
gradimo
■	-	■ w ■■
jutrišnji
dan
Včasih se je treba ustaviti, ne da bi obstali, marveč da bi videli, kaj smo dosegli in do kod smo prispeli, na čem je mogoče graditi nove na črte za prihodnost.
Živimo zares hitro, tri tej naglici spregledamo včasih tisto, kar smo napravili, obdani s trenutnimi skrbmi, zavzeti s tistim, kar imenujemo tekoči, aktualni problemi.
V tej naglici in pospeše-nosti nam je postalo naravno, običajno in vsakdanje tudi tisto, v kar smo morali vložiti velik napor, izjemno odrekanje, veliko požrtvovalnost. Ko nove večnad-stropnice spremenijo včerajšnje zakotno mestece, ko tovarniški dimniki nekega jutra nenadoma spremene in zatrpajo znano tihožitje, ko vas dobi vodovod ali elektriko, ko s samoprispevkom sezidamo šolo, se nam to ne zdi vedno dovolj utemeljeno niti za krajevno slovesnost. Vse to imamo za sestavni del našega vsakdanjega življenja in menimo, da ni potrebno o tem posebej govoriti in temu namenjati posebne pozornosti.
In vendar se moramo k vsemu temu občasno vračati, saj nas to „vračanje“ pripravlja za učinkovitejše odstranjevanje sedanjih težav in pomeni zanesljivejšo opazovalnico za jutri, za naše možnosti in pripravljenost.
V__________________________
izvoz konfekcije za 110 milijonov dinarjev
NIŠ, 15. marca. TOZD v Nišu, Aleksincu, Zaječarju, Vranju, Pirotu, Kuršumliji, Leskovcu in druge iz jugovzhodne Srbije, ki proizvajajo konfekcijo, trikotažo in druge oblačilne predmete, so s poslovnimi partnerji v zahodni in vzhodni Evropi sklenili pogodbe za izvoz 3 milijonov oblačilnih predmetov v vrednosti 110 milijonov dinarjev.
sindikati so organizirani
Tako kot leta nazaj, smo v TOZD Ločna tudi letos 8. marca imeli občni zbor sindikalne organizacije. Letošnji zbor je imel pred seboj odgovorne naloge: izvesti reorganizacijo, izvoliti nove organe, evidentirati kandidate za republiško in zvezno skupščino itd.
Po uvodnem poročilu predsednika Jožeta Muhiča, ki je izčrpno poročal o delu v minulih dveh letih, smo sprejeli sklep o ustanovitvi OOS TOZD Ločna, o ustanovitvi dveh sindikalnih skupin ter aktivov mladih delavcev.
V novi izvršni odbor so bili izvoljeni: Dunja Obrč, predsednik; Vera Vampula, tajnik; Slavica Putrih, blagajnik; Slavka Žagar, pover-
jenik I. skupine; Milka Novak, poverjenik II. skupine; Jožica Retelj, Mara Hrovat, Ljubica Dakič in Zdenka Cvjjanovič.
Člana izvršnega odbora pa bosta predstavnika aktivov mladih.
V	nadzorni odbor so bili
izvoljeni:	Tinca Žlogar,
predsednik, Branka Paič in Cilka Šime.
Tudi delavci v skupnih služah so 7. marca ustanovili svojo osnovno organizacijo sindikata. V izvršni odbor so bili izvoljeni: Slavko Jerman, predsednik; Milena Žagar, tajnik: Ruža Štamfelj, blagajnik; Jože Bobič, Peter Horvat in Mara Praznik.
Enega člana izvršnega odbora bo imenoval aktiv mladih.
V	nadzorni odbor so bili
izvoljeni:	Eva Petrovič,
predsednik, Tone Gotlib in Jožefa Kastelic.
Novim vodstvom osnovnih organizacij sindikata želimo veliko delovnih uspehov.
Letos smo imeli v Novem mestu odlično natakarsko ekipo. Kaj ne bi, 8. marec je na srečo le enkrat na leto ...
V soboto, 30. marca, smo imeli prijeten obisk naših sodelavk in sodelavcev iz TOZD Libna Krško. Pokazali smo jim Delti-ne proizvodne prostore, ptujski grad, muzej, nekaj znamenitosti našega mesta; ob prijetnem kramljanju smo se tudi bolje spoznali.
Veseli smo bili obiska in želimo še mnogo takih prijetnih srečanj.
Skupno italijansko-japonsko podjetje za proizvodnjo srajc. Vodilni italijanski proizvajalec moških srajc, firma Basseti-Conelco je sporočil, da je podpisal pogodbo z japonsko tekstilno firmo Shinko Sangy iz Osake o proizvodnji in prodaji srajc italijanske firme na Japonskem. Italijani bodo dobavili tudi stroje. Predvidoma bodo na mesec izdelali 10.000 srajc. Gre za visokokvalitetne modne srajce.
Nova športna sekcija!
V TOŽD Ločna so kegljaški entuziasti prav previdno poskušali ustanoviti žensko kegljaško sekcijo. Če jih bo 10, jih bo veliko, so dejali. Nemalo so bili presenečeni, ko se je prijavilo 40 žensk! Interes je, pripravljenost tudi. Upajmo, da bomo prvi, ki nam bo v Novem mestu uspelo zbrati toliko žensk ob tem lepem in napornem športu.
Osnovna organizacija sindikata v Novem mestu in prejšnji predsednik Jože Muhič sta predlagana republiški komisiji za odlikovanja za podelitev zlatega znaka, ki ga letos prvič podeljuje republiški sindikat najbolj aktivnim sindikalnim podružnicam in posameznikom.
Komisija za odlikovanja v TOZD Ločna je končala svoje delo. Občinski komisiji je za odlikovanje predlagala 22 delavcev iz TOZD. Tudi komisija v delovni skupnosti skupnih služb je predlagala 13 kandidatov.
Dne 19. marca 1973 smo konstituirali občinsko sindikalno konferenco delavcev tekstilne in usnjarske industrije ob-
čine Ptuj. V delegacijo občinske sindikalne konference delavcev v tekstilni in usnjarski industriji Ptuj so bili izvoljeni: Olga Belovič, Labod - OOS TOZD Delta Ptuj, Jožica Gajšt, Konus - OOS TOZD konfekcija Majšperk, Leopold Krneža, OOS Tovarna volnenih izdelkov Majšperk in Živorad Markovič. OOS Tovarna volnenih izdelkov Majšperk.
V delegacijo v občinski svet zveze sindikatov Ptuj so bili izvoljeni: Olga Belovič, Labod OOS TOZD Delta Ptuj, Terezija Kralj, Konus - OOS TOZD Konfekcija Majšperk in Leopold Krneža OOS Tovarna volnenih izdelkov Majšperk ter v nadzorni odbor Zveze sindikatov občine Ptuj Terezija Avguštin, OOS Tovarna volnenih izdelkov Majšperk.
27. marca smo na razširjeni seji političnega aktiva skupaj s člani samoupravnih organov razpravljali o financiranju skupne in splošne porabe v občini Ptuj v letu 1974 in o financiranju prvega dela gradnje rekreacijskega centra v Ptuju.
Medobčinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Ptuj je sklical 30. marca 1974 redni občni zbor. Na tem zboru je bil razrešen dosedanji odbor in izvoljena delegacija sindikata delavcev industrije za 12. občni zbor Zveze sindikatov občine Ptuj.
Delto so zastopali delegati osnovne organizacije: Olga Belovič, Ana Lesjak, Elizabeta Kunstek, Marija Pignar in Marjan Dečman ter dotedanji član medobčinskega odbora Pavla Klinger.
M. Prosnik
labod
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako drugo sredo v mesecu v nakladi 1500 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični urednik: Marjan Moškon. Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska — KNJIGO-TISK, Novo mesto