45. štev.
V Ljubljani, v sobot» 23. aprila 1S8I.
Letnik IX.
naeratl »e sprejemajo in yelja H»-opna vrsta
i (rr., «e »e tiska Jkrat.
's
, 'I M	• M
1) » ji 3 ti ?ri večkratnem tiskanji »e «ei» primerno «manjša.
Rokopisi
*e ne vračajo, nerranhovana
Disma se ne sprejemajo. N .roorino prejema opravniStvi
(amninistraeija) in edicija ua Dunajski cesti št. 1o v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
PolitiCei list za slovenski narofl.
Po pošti prejeman velia :
Za eeio leto	10 sri. —	Kr
ta poiieta	6 ., —	„
ea četrt ieta . .	., 50	,,
V administraciji velja: Za eeio iero . . S gi, 40 kr
za pol icta	i ,, 20 „
za četrt ieta	i ., :o
V Linbijani a» ciom pošilinn velja 60 kr. več na leti..
Vredništvo ie Rečne ulice št. 5.
zhaja po trikrat na tedeu m -icer v toreK. četrtek in mniito.
Mešeanje!
Naši kandidati za mestni odbor so:
Za IH» razred, ki voli v pondeljek 25. aprila:
Dr. Karel Bleiwei«>, primarij bolnice.
Vas« Pftrifif, trgovec in hišni posestnik. Peterca France, hišni posestnik in trgovec.
Cioršie France, hišni posestnik. Stupica Ignacij, prodajalec moke.
Bajcr Alojzij, c. kr. računski revident in hišni posestnik. Klemenčič Ferdinand, ingenietir.
Za II. razred; ki voli v torek 26. aprila:
Potočnik France, stavbni svetovalec v pokoji. (»rassell! Peter, deželni odbornik in hišni posestnik.
Za I. razred; ki voli v sredo 27. aprila: Fortuna France, trgovec in hišni posestnik.	| Dr. Alfons Hlode, odvetnik.
Narodni centralni volilni odbor.
Kmetje ps liberalci.
Dokler eo še liberalci gospodovali v našem cesarstvu, spominjali so se kmeta le tedaj, kadar so njegov denar potrebovali. Zdaj pa, ko so zgubili prejšnjo veljavo, štulijo se, kakor da bi bili najboljši prijatelji kmečkega prebivalstva. Ni še dolgo tega, ko so kmete hujskali zoper sedanjo večino državnega zbora, češ, da je ona kriva večjega zemljišuega davka, ki ga bodo morali v nekterib deželah plačevati. Kmetje se povsod najhitreje zdramijo, ako se jim pravi, da gre za denar, zato se je začelo po nemških deželah vsled omenjenega hujskanja živahno gibanje med kmeti, ki so se v ljudskih shodih shajali, da bi se posvetovali o koristih in potrebah kmečkega prebivalstva. Najprej so bili taki shodi v Gorenji Avstriji, kjer so se liberalci na vse moči napenjali, da bi bili poštene konservativne poslance pri ljudstvu spravili ob zaupanje ter jih prisili poslanstvo odložiti. Pa vse to prizadevanje je bilo zastonj in kmečko prebivalstvo je svojim državnim poslancem izreklo svoje zaupanje.
V pondeljek so bili tak shod kmečkih prebivalcev dolenje-avstrijskih sklicali tudi na Dunaji v Schwenderjevem kolizeji, kjer se je bilo zbralo okoli 4000 ljudi. Mislili so, da bode imel boljši vspeh za liberalce kakor enaki shodi v drugih nemških deželah, pa so se hudo zmotili. Kmetje so očitno in glasno izrekli, da o liberalni stranki nečejo nič vedeti, ker je vse njeno ravnanje merilo le na to, da izmolze in na beraško palico pripravi kmečki stan.
Dotični govori bili so jako zanimivi in podučljivi. Vlada je bila ta shod dovolila le s to pogojo, da smejo pri njem govoriti le kmetje, nikakor pa ne advokatje ali državni poülanci. Ko je predsednik župan Riegler to zbrani množici naznanil, je glasovitega kričača Schönerer] a tako spravil po konci, da je zbornico zapustil. Ravno to je za njim storil državni poslanec Für nk ranz, ki bi bil tudi
rad pred kmečkimi poslušalci razkladal svojo politično modrost. Jako bi bilo želeti, da bi bili Schönerer in Fürnkranz in ž njima tudi še mnogi drugi liberalni poslanci ostali v dvorani ter poslušali pritožbe in želje kmečkega ljudstva. Oni bi bili pri tej priliki zvedeli, da kmetje zahtevajo še veliko ojstreje ravnanje proti liberalcem, kakor pa konservativni nemški poslanci. Oni tirjajo postavo, po kteri bi se zemljiša ne smela več samovoljno na drobno razkosovati. Oderuška poBtava, ki jo je letos sklenil državni zbor, se zdi nemškim kmetom še vse premehka in preveč prizanesljiva, ako bi šlo po njihovi volji, morala bi biti ta postava še veliko ojstrejši. Dalje tirjajo, da kmetje ne smejo imeti pravice podpisovati menjic, ker mnogi na ta način zapravijo vse svoje premoženje, in da naj se občinam zopet podeli pravica revnim ljudem zabranjevati možitev in ženitev. Tudi legali-ziranje pisem jim silno preseda in po njihovem mnenji naj bi se dala županom pravica pisma do 1000 gld. vrednosti potrjevati. Tudi borzni davek, kakor ga je nasvetoval g. Obreza, se zdi kmečkemu ljudstvo premajhen, in ako bi šlo po njih volji, moral bi ta davek silno velik biti ter 8e ob enem vpeljati pro-gresivni prihodninski davek.
To so jako važne reči, ki morajo zaupanje imenitnih in bogatih družin do liberalne vlade do dna uničiti. Liberalci zdaj vedo, da kmečko IjudBtvo zanje nikakor ne mara, in da veliko bolje ve, kje ga čevelj žuli, kakor pa njegovi liberalni zagovorniki. Kmetom se sicer očita, da so neumni, in da malo umejo svojo korist; toda nißo tako zabiti ne, kakor nekteri ljudje mislijo, in zlasti dejanske razmere bolje poznajo, kakor najbolj učeni profesorji in najbolj zanesljivi advokati. Liberalizem je med našimi kmeti v kratkem času svojega obstanka napravil toliko nezgod in nadlog, da so jih kmetje naposled morali zapaziti. Osemletno šolstvo, čedalje višji davki in še mnogo drugih reči, je kmetom oči odprlo, da so začeli spo-
znavati njih slabe nasledke. In v tem trenutku, ko so začeli vse to spoznavati, je ujih poštenje vskipelo, da so se odločno nasproti postavili ljudem, ki so jim ves ta blagor pripravili. Ko bi naši liberalci ne bili tolikanj enostranski in samopridni, bi si ravnanje kmečkega prebivalstva k srcu vzeli, in vse svoje moči obrnili na to, da popravijo škodo, ki so jo za časa Bvojega vladanja prizadejali našemu kmečkemu ljudstvu. Tako pa so vsi ti glasi za nje le bob v steno, in ko bi danes zopet dospeli na državno krmilo, bi gotovo ne bili nič drugačni, ter bi se podvizali še to pokvariti, kar dozdaj še niso mogli!
£ par si muove!
„In vendar se vrti!" — rekel je boje Galilei tistim, ki so ga zavračali in mu hoteli doza-zati, da zemlja mirno etoji in da se ne vrti; on pa je vse njih dokaze mirno poslušal, ko-nečno pa vskliknil: „in vendar se vrti." Da se zemlja vrti, o tem danes ni dvoma več, vsi učenjaki to priznavajo, samo naši avstrijski nemško-liberalci ali „ustavoverci" tega ne morejo zapopasti in nečejo verjeti. Kajti zemlja se ne vrti samo okoli svoje osi, vrte se okoli zemlje tudi ideje, ki človeško družbo navdajajo in vodijo. Zemlja se je presukala tako, da svojega središča nima več v Parizu, ampak v Berlinu. Ker se je pa solnce politične moči in zavednosti pomaknilo dalje proti iztoku, začelo se je tudi po slovanskih zemljah bolj in bolj daniti , Slovani so se zbudili in stopajo na pozorišče. Probujenje avstrijskih Slovanov, slavna slovansko-turška vojska, osvobodjenje južnih Slovanov, okrožnica sv. očeta o slovanskih apostolih Cirilu in Metodu, vse to bo prikazni ene in iste resnice, da „Slovan prihaja na dan", da se je zemlja v duševnem oziru toliko zavrtela, da bodo Slovani kmalo na površji svetovne zgodovine stali. Naši nem-cemani ali „ustavoverci" (pri nas nemškutarji
imenovani), v nemško-birokrat čutni duhu iz-gojeni, pa nikakor nečejo verjeti, da se časi spreminjajo, da se zemlja vrti, da ju prišlo solnce tudi do Slovanov, kakor so prerokovali naši pesniki, — out so okamneli v svoj h nazorih, da mora Slovaa na veke tlačan in zaničevan državljan druge vrste ostati, da njegov jezik nikdar ne sme do veljave priti. Ti ljudje v svoji slepoti ne vidijo velikanskih sprememb, ki so se izvršile v nekdajni Turčiji, kjer so se osvobodili in novo življenje pričeli Bolgari in Srbi, ne vidijo velikega napredka pri drugih Slovanih , oni ostanejo pri svoji trmi, da se avstrijskim Slovanom ne sme nič dovoliti, da mora Avstrija nemška ostati, da mora vse njeno duševno življenje b:ti nemško, da se mora mladina izgojevati nemški, da se mora uprava vršiti in voditi s pomočjo nemškega jezika. Da so Bolgari postali iz sužnjev svoboden narod, da Srbi gredó slavni bodočnosti naproti, nemškutarji tajé; da je Avstrija posedla Bosno, bi najraje utajili, ko bi mogli; da Rusi, Poljaki, Čehi, Slovaki, Slovenci iu Hrvati velikausko napredujejo v vedah in umetnostih, nemškutarji tajé; da so slovanski jeziki že toliko izobraženi, da zamo-rejo služiti v vseh uradih iu po najviših šolah, to vse nemškutarji tajé; z eno besedo, oni bi najraje celó vtajili, da se zemlja vrti.
Pa kaj jim koristi tajiti, ko jih pa dogodki tako jasno na laž postavljajo, ko jim od vseh strani na ušesa doni: „e pur si muove — in (zemlja) se vendar vrti!"
Ni še deset let od tega, kar so ti bro-krato-liberalci in njih judovski časnikarji v svet trobili o Cehih in čeških zahtevah ravno v takem zaničljivem tonu, kakor zdaj o nas
češki univerzi, da se bodo češki študentje sami raje v nemške visoke šole upisovali itd. Hitrim korakom napreduje češka literatura, brzo si pridobiva jezik češki veljavo v šolah iu urad-uijah, iu kui&iu bodo morali onuškutarji priznati. da so češke dežele za nemštvo zgubljene Da si Ceh pribore ravnopravnost, to koristi tudi nam Slovencem ; kajti s tem je uui-čeua iluzja birokrato-centralistov, da mora biti Avstrija nemška, s tem je zid predrt, uadvlada uemškega jezika postane nemogoča in naredi se prostor tudi za nas Slovence. Brez dvoma bodo naše zahteve še en čas odbijali iu smešili, vendar se ne bodo mogli dolgo upirati, ker bodo dejauski razlogi proti njim govorili. Pomisliti je tudi, da se našim težnjam ne upirajo toliko pravi Nemci v Sol-nogradu, ua Tirolskem in v obeh Avstrijah, ampak najbolj zagrizeni sovražniki naše ravnopravnost! so b.li od nekdaj nemški Pemci in moravski judje in uemškutarji. Ako se češko vprašanje tako reši, da bodu ti fanatični psevdo-nt inci ugnani m ukrotim , potem tudi slovenske želje ne btido vtč nahajale tako odločnega nasprotstva. Kakor skala sredi šumečih morskih valov, tako stoji češki narod sredi nemškega naselenja, ob severu, zapadu in jugu butajo vanj grmanski valovi, vendar se ne vda, ampak vedno krepkejši postaja. Ali ni tudi to dokaz , da prihaja slovanski dan , da Slovani stopajo na pozorišče, veano bolj zavedni, vedno bolj krepki in odločni? Tudi pri Slovencih se narodna zavest vedno bolj utrjuje , tudi oni so v neprestanih bojih toliko
zamogli ua braniku
krepki postali, da bodo stati zoper germanstvo in niti slovanski jug, da se
lahonstvo, ter bra-bo ta zamogel raz-
Slovencih pišejo, da je češki narod neveden,lviJati v "»rodnem duhu, neoviran po napadih njegov jezik nerazvit in nesposoben za srednje1" spletkah prodirajočega in na izhod silečega in više šole.	, zapadnjaštva.
Vkljubu temu pa so se začele odpirati) Tudl Madjan se mot,J°' ak° misl|j°- da češke srednje šole, ter se dobro obnesle, 0d-f8lo™uska ldtiJa vogerskih mejah ne bo mogla prlo se bo zdaj češko vseučilišče v Pragi, jn J napredovati, da jo bodo šiloma zadušili. Duh
upati je, da bo tudi to na sramoto postavilo Ise v telesne sPone ukovati ne i vrh« tpga nemškutarske laži, da Čehi nimajo sposobnih i Pa postajajo Slovani, odkar so spoznali svoje profesorjev, da bo znanost škodo trpela pojštevlh m 8V°j° moč> vedn0 boli Ponosni, nisojodpravi ali omeji, učitelje naj imenujejo krajni
več oni ponižni, pokorni, potrpežljivi trpini, ko nekdaj, toraj te tudi madjarske surovosti dolgo več bali ne bodo. Kakor je bilo prej alono, misliti, da mora biti vsa Avstrija nemška, tako je tudi abotno, misliti, da mora biti na pol nemška, na pol madjarska. Slovanski narodi si bodo enakopravnost priborili, naj se Madjari in Nemci še toliko upirajo. Bolj pametno bi storili, ko bi dobrovoljuo potrdili in odobrili, česar itak zabraniti ne morejo ; vsaj bi se ognili smešnosti, ki si jo bodo zaBluž 'i svetovni zgodovini, češ, da so hoteli v svoji otročji trmoglavosti ustaviti ku-o svetovne zgo-vine, da so vkljub toliko jasnim dokazom, da se zemlja vrti, vedno le vpili: „ona se ne
vrti, ker se ne sme vrteti, dovolimo ! '
mi jej tega ne
Politični pregled.
V Ljubljani 22. Avstrijske d««ele. Na Dunaji zbrani dolenje-avstrijski
sostavili svoj točkah , in te
aprila, kmetje
kmečki program v
so: 1. Ojstra postava zoper
oderuhe, 2 kmet ne sme meajic podpisavat', 3 kmečki grunti se us smejo razkosavati, 4. pri eksekutivnih dražbah se mora kmetu tol.ko pustiti, da bo živeti zamogel, in to se mu ne sme nikdar prodati, 5. zemljiške prepire naj razsojujejo mirovne Bodnije, sestavljene iz kmetov, brez advokatov, in zoper te razsodba ni pritožbe, 6. red poverenja ali legaliziranja se mora prenarediti; 7. razprave o dedčči-nah naj doženejo cesarski sodniki; 8. pri prepisu kmetij oi očeta ua sina ali dediča naj cesarska taksa ne preseže 1 odstotek; 9. red za eksekutivne dražbe naj se prenaredi ; 10. naj se naredi postava zoper postopače; 11. volilni red naj se prenaredi in naj se odpravi volilna predpravica trgovinskih zbornic in velikega posestva; 12. dac naj pobira država sama, ter naj ga ne daje v najem ; 13. šolsko breme naj se olajša, osemletno šolanje naj se
Okrožnica o prvih slovanskih pro-svetiteljih.
(Dalje.)
Ni dvombe, da je bil pogovor o poklicu apostoloma najljubši, ker tega bilo je prepolno njuno srce. O tem pogovarjata se na popotovanji v Rim, kakor nekdaj v Bizancu in na potu na Moravsko. Gotovo je, da še posebno nista pozabila za časa bolezni Cirilove pomisliti, kaj pač bode, ako B.ig k sebi pokliče Cirila. In v resnici nam pravijo spominki starodavni, da je Ciril, sluteč zadnje ure življenja svojega, bratu nekako tako-le govoril: Brate moj, čas je, da se ločiva; ja.î grem k Bogu, da dam odgovor o življenji svojem; ti pa ostaneš še na svetu, da delaš in se trudiš. Vem, da obema svet mrzi ; v< m, da se je tebi priljubila samota olimpijska in da bi se naj raje tjekaj vrnil; toda brat, zakliujam te pri telesu raaternem, ki naju je nosila, ne stori tega, ne zapusti čede, ktero nama je izročil Bog; znano ti je, da jej prêté hude nevarnosti, ker ima malo prijateljev, a mnogo protivnikov, ki bi jo radi štrli in vpregli v svoj jarem. Nadaljuj sveto delo, ki bo tebi v izveličanje in glej, da najdejo Slovani v veri in sveti jedinosti ono moč, s katero jedrno j,m je mogoče premagati ovire sveta. Gotovo odgovoril
je brat bratu solzeč se in navdušen: Umiri se brat; res je, da s teboj izgubim več nego polovico svoje duše in moči, — ti si mi bil dozdaj vzor; ali ne boj se, nadaljevati hočem delo tvoje, ti pa prosi Boga, da priteče v pomoč slabosti in revščini moji ter da si reši narod svoj, kterega je s sveto krvjo svojega siua pozval k svobodi in sreči. — Umirjen in potolažen obrne se sveti Ciril k Bogu s krasuo molitvijo, ktero je zajel iz presvetega srca Jezusovega, ker ta molitev je očevidni odziv one molitve, s ktero se je obrnil Jezus pri sv. Ivanu (17) k večnemu Očetu, da naj bodo izveličani vsi, ki vanj1 verujejo, da se združijo in složijo v jedinosti, kakor on in Oče njegov ž vita in delujeta jedina na veke. Sveta je molitev, ktero naj ima vsak kristjan vedno pred očmi, ktero naj promišljuje ter življenje svoje po njej vrejuje, kakor je delal sv. Ciril, ko je molil iz globočine svoje duše: ,,Mogočni Bog, ki si vstvaril vse vrste
iangeljske in moči brezštevilne, ki si razpel nebo in osnoval zemijo, ki si vso iz nič prevel v življenje; Bog, ki poslušaš vsakega, ki izvršujf tvojo voljo, se tebe boji in izpolnjuje zakone tvoje, poslušaj molitev mojo in ohrani verno čedo, svojo, kteri si v pastirja odločil mene nesposobnega in nevrednega služabnika svojega. Reši nas brezbožne in poganske zlobe, ki se gnjusi tebi; razširi sveto cerkev svojo, zateri
v njej razkol in združi vse v sveti jedinosti ; probudi v njej ljudi plemenite, jedine v pravi veri; nudahni njih srca z duhom Sina svojega, ker ti si nas nevredne pozval oznanjevati besedo božjo, da se trudimo in z blagimi deli poveličujemo. Tebi izročim vse, ki si jih meni izreči, brani jih ti s silno svojo desnico, vzemi jih v varstvo svoje, da vsi hvalijo in slave Očeta, Sina in bv. Duha!" Po tej molitvi poljubita Be brata, Uril loči se od pričujočih ter zaspi v miru. — Ni ga človeka, ki bi, čuvši to molitev, ne vskliknil: o molitev sveta! ktero naj vsaki Slovan, ki čuva vero svojo neoskrunjeno, hrani v spominu ter naj jo pooavlja vsaki dan a pobožaim srcem. O ljubezen čista, ki se preseli v večnost, da se na žaru srca božjega vedno bolj razgreva ter za nas deluje! O sveti Ciril, moli za nas! ti vživaš sedai v jedinosti z Bogom večno blaženost, in vse bolj ceniš ono jedinost v veri, ktero si nam priporočal s tako odločnostjo na svetu. Moli za nas, da nam Bog ne odtega dalje te svete jedinosti, ker le v njej je pogoj rešitvi naši na onem, a podlaga sloge in med-sobojne ljubezni na tem svetu; v niej je jedrno poroštvo one prosvete, svobode in čednosti, s ktero jedirio nam je mogoče doseči više namene.	(Dalje prih,)
Šolski sveti; 14. pravica, pričeti obrtnijo, se ne sme nikomur dati brez dovoljenja občine; 15. ženitev se ne sme vsakemu dovoliti, kon-kubinat se ne sme trpeti; 16. naj se napravijo sirotišnice za stare in mlade; 17. pritožbe zoper previsoko vcenitev zemljišč naj se vestno prevdarijo in uslišijo; 18. naj se uvede borzni davek m dohodkom primerni dohodninski davek.
To so čisto pametne in poštene zahteve, katere nam pričajo, da tudi dolenje-avstrijski kmetje niso z liberalci enih miBli.
Izvirni dopisi.
I® Štajerskega, 20. aprila. (Velikonočne misli.) Ni ga menda človeka, ki bi res sam za se ničesar ne mislil, ter prepušča), da bi to zanj delali drugi. Jaz bi se predrzuil celo trditi, da se zdaj marsikje že preveč, dočim se še na drugi plati premalo misli, in tudi meni so se vrinile nekatere v glavo, katere izročam tu belemu papirju.
Pravim, da se zdaj mnogo misli. To sem hotel reči, da druzih ne omenjam, o naših kmetih. Da bedne duše, ki se s trudom in težavo vkvarjajo s pridelovanjem sebi in drugim potrebnega živeža, ki morajo poleg drugih doižnostij, ki jih njim država naklada, prenašati še sedaj le pregostne vremenske nezgode, ti ljudje imajo sedaj zbog „regulirauja" zemljiškega davka res kaj misliti. Ne samo da bo čisti aohodki po ,.ljudomilih" liberalcih Bkoro povsodi previsoko cenjeni, ne samo da je vsled tega davek Bkoro vsem zvišan, tudi takih naključeb, da je ta ali uni kos zemljišča temu odtrgan in na papirju drugemu prepisan, tudi teh je na stotine. Vsaj pri nas so nekemu kmetu, ki je imel nad 120 oralov zemlje kot pristavo v našem Pohorju, odpisali polovico enemu sosedu, dočem je druga polovica lastnina daleč proč bivajočega posestnika. Tako je tudi pri oralih marsikateremu kaj prirastlo, toda Bog vedi kje, če tudi lastnik vidi in ve da mu povodnji in plazovi rodovitno prst le proč z zemljišča odnašajo. Da, pravi se, da je zoper to treba reklamirati. Prav, toda pozabiti se ne sme, da je še dosti takih, ki se z geometrijo niso toliko soznanili, da bi vedeli, ali se jim krivica godi, ali ne; zraven pa tudi: kdo neki ima zdaj v spomladnem času, ko je toliko druzega dela, še čas, tiste suhoparne številke, ki mu kažejo, koliko mu njegovo zemljišče na leto dobička nese itd pregledovati? Zlasti ako je zgubil, kakor smo sploh pri nas, že vso vero v to, da bo reklamiranje kaj pomagalo. Pri nas je že do tega prišlo, da se sploh ne veruje več, da bo še kedaj boljše, in kaj iz tega nastane, to lahko vsak sam predoči. Nikjer ni toraj opaziti one živosti, katera daje znak čvrstega podvzetnega ljudstva. To je tudi vzrok onej malomarnosti, s katero se uaše ljudstvo svojim voditeljem odziva, dasi tudi menimo, da nima malo odgovornost on, ki je one hibe pri reguli ranji provzročil. Da poskusili bi naj ti gospodje kako se sedaj, ko je že toliko zadolženih kmetov ki so brez vsega kredita, kmetuje in javaljne bi si kateri predrzuil toliko čistih dohodkov naračuniti, ako bi vzel v poštev, kaj vse je treba še druzega našemu kmetu, da svoje zemljišče v dostojnem redu obdržati zamore. Lahko bi to sicer tu navel, pa ker je pametnemu č o veku tako ena beseda dosti, tako nnj to izostan
Dalje pa sem dejal, da se še premalo misli. Mislim namreč glede naše narodne rav nopravnosti, glede zagotovila naše bodoče eksi stence. Naši kmetje, ki morajo težavno breme davkov enako z drugimi prenašati, smeli in
morali ki po vsej reanobi tirjati, da so tudi v uradnijah enakopravni z drugimi, da se ne bo slovenski naš jezik trpel samo tam, kjer se davek plačuje, marveč tudi tam, kjer tudi za-rad drug h zadev treba znanja slovenščiue. Potem bi vsaj imeli za naše z žulji pridobljene krajcarje nekaj odškodnine. Toda kakor je videti, še to ne bo kmalo. Prav zdaj, ko se toliko govori o ravnopravnosti ene narodnosti z drugo, moramo mi podravski Slovenci čutiti jezo naših nemčurskih vradnikov, kateri celo one nedolžne plakate, polu nemške polu slovenske tako izdelavajo, da se mora to pošte ujaku ie gabiti. Zakaj so tedaj vmes slovenski napisi, ako Be pa slovenskemu kmetu vedno le nemška stran izpolnuje, zakaj je Slovenec pri vradniji vedno le poslednji, če pa že celo pri deželni namestniji vedo, da smo popolnoma enakopravni? Nu reklo bi se lahko, kmetje zakaj si ne pomagate, zakaj ne tirjate glasno svojih pravic? Toda v odgovor bodi le to, iar Bem že poprej omenil, da namreč naši ¡judje ne verjamejo več, da bo kedaj boljše zraven pa tudi mnogi kot neizbujeni se še ne zavedajo dosti svojih pravic, in taki Be raje izognejo, ali bolje, ne nakopavajo na glavo nobene sitnosti. Naši poslanci sicer tožijo, da jih narod v marsičem zadosti ne podpira, toda dokler se njih gmotno stanje ne okrepi, bodo oni sploh le mislili, da so svojo domovinsko dolžnost storili, ako bo oddali Bvoj glas, in : njim vred svojo bodočnost, narodnemu kandi datu, kateri ima skoro vso njih osodo v svojih rokah. Naj bi naši gg. poslanci pač te svoje imenitne naloge nikdar ne pozabili 11
Toda bilo bi prečrno, ako bi že na tem prenehal. Mnogim zavednim domoljubom, ki
brez nade le ne moremo živeti, se dozdeva, da že vidimo vzhajati zarjo boljše bodočnosti. Prvo, kar mora vsakega Slovenca radovati, je gotovo nerazrušljiva zveza slovanskih iu druzih pravomislečih poslancev naše narodnosti. Upamo vsaj, da odslej ne bo se treba več bati, da bi Poljaki, podučeni po mnogih izkustvih, začeli Slovanstvu nasprotno delovati, zlasti, ako se, kar Bog daj I tudi Rusija z njimi pomiri. Slovanom je bilo vsikdar, in posebno še sedaj, ko imamo toliko vzteklih neprijate-jev, treba železnega in bratovskega edinstva, in ser je ona celo od višjega namestnika Kristu-i sovega, svetega Očeta, poblagoslovljena, tako bo, vsaj upamo tako tudi njen obstanek vztrajen iu neomahljiv, kar gotovo ne bo v malo korist vsemu Slovanstvu.
Slovani, kateri imajo v svojo bodočnost še vero in upanje, morajo si vzgojiti še tretjo medsobno čednost — ljubezen, in le tako bomo najlepše praznovali novovpostav-Ijeni praznik sv. Cirila in Metoda, kterega nam je milost vidnega poglavarja sv. cerkve podarila. V drugič pa slutimo tudi, da bo potovanje Slovanov k nogam sv. Očeta v Rim, imelo zelo važen pomen tudi zarad tega, ker bodo v tem poslanstvu zastopani, kakor ču-jemo, vsi Slovani. O naj bi pač blagoslov, ki ga takrat tam sprejmejo, dounšal tudi stotere blagre naši bodočnosti 1 Naj bi pač tudi noben Slovenec, ki je svoje slovenske brate vsikdar in vse z enako ljubeznijo objemal in objema, kteremu je le mogoče, te priložnosti ne zamudil, da bi se sv. Očetu Leonu XIII. ne poklonil 1 Važno položje v kterem živimo, zamore biti nam le tedaj v korist, ako bodo naši voditelji navdušeni sreča vsega Slovanstvu, ker to bo vplivalo tudi močno na naš prosti narod, ki bo po njih vnovič prerojen. Da, tega se v Slovanstvu radujemo, Bog, da bi bila naša radost stalna!
Kaj bi še dejal o Slovencih? Kakor so naši časopisi že povdarjali in kakor sami opazujemo, nastopilo je naše slovstveno delovanje letos v izboren tir. Mislimo, da tako vsaj odgovarjamo avojej potrebi in poklicu. Da bi le ne zmanjkalo stanovitne vstrajnosti in pa — sloge, temelja vsakemu podvzetju I Naši domoljubi naj pustč, da sveti njih luč, ktera naj bo enaka vsem, ne pa le posameznim. Radi smo čitalij v „Slovencu" izjavo nemškega mis -jonarja o Rusih, in če tudi lastnosti ruskega naroda že v našem lastnem videvamo, a ona blagodejna prijaznost višjih nasproti podložnim ta nam je res nekaj novega. Naj bi pač našlo to posnemanje tudi pri nas. Literati in drugi voditelji naši naj bodo raji bolj skromni proti nostrancem, kot domačinom, kajti zveza naša mora biti vsaj tudi enkrat dejanstvena. Sicer pa prosimo s ttm vsacega , ki menijo, da so kri naše krvi, pa vendar pri vsaki priliki, kjer le zamorejo, tujcem dvoranijo, in si njih ljubav tem pridobivajo, da naš jezik in svoj izvor prezirajo, — naj se taki vsaj slovenske rodoljube ne imenujejo. Kaj nam koristi cela kopa brezznačajnikov, kteri pa nas le sramote, ker menim, da tudi malo krdelo nima vzroka obupati , ako je le vzorno, domoljubno in — složno. ,,Forfaras ej du Iilla hop" (ne boj se malo krdelo)! začenja se molitev, ktero je za svoje vojaške kroge sostavil švedski kralj Gustav Adolf, in zgodovina nam povč, kako zmagovalno je on vodil svoje četel Toraj tudi nam za brezznačajniki ne bo treba dosta žalovati, ker Bmo prepričani, da nam oni le škodujejo. Bodimo krop ali voda, samo mlačnejši nikari!
Kot Slovence, nas gotovo tudi zanimiva volitev ljubljanskih mestnih odbornikov, ker radi bi znali, kedaj dobi naša metropola pravo slovensko lice. Volilci, zbudite se, in pomnite, da kadar bo enkrat naše jedro zdravo, potem tudi ostali udje ne bodo dolgo bolehali. Na vas so obrnjene mnogih oči, toraj daj Bog, da nas naše pričakovanja ne goljufajo. Mi, ki obhajamo spomin Kristusovega vstajenja, radi bi še doživeli vztrajno vstajenje naših še v letarg čnem spanju se nahajočih Slovencev v narodnem obziru, in ker to za gotovo pričakujemo, tako bo nam gotovo tudi v nekako tolažbo klic, ki ga poje sveta cerkev: Aleluja! Kristus, Odrešenik naš živi 1
K Dunaja, 20. aprila. (Državni zbor. Baron Švegelj. Državna sodnija.) Državni zbor bode imel prvo sejo v četrtek 28. t. m. Na dnevnem redu je državni proračun in denarna postava za tekoče leto. Seje se bodo pričenjale že ob 10. uri dopoldne ter navadno trajale do štirih aii petih popoldne, ker želi zbornica omenjeno postavo dovršiti vsaj do 20. m;i|», da jo bode mogla do konca meseca maja pre-tresti in skleniti tudi gospodska zbornica. S cer bi se moralo začasuo pobiranje davkov vladi podaljšati še za en mesec, ker ta oblast s koncem prihodnjega meseca poteče. Med ženit,vanskimi pripravami in svečauostmi, to je od 6. do 10. maja državni zbor ne bode imel javnih sej. Proračunske obravnave bodo gotovo jako burne in živahne, ker se bodo na obeh straneh čule marsiktere pritožbe. Nemški konservativni poslanci zlasti z nnučnim ministrom niso zadovoljni in mu hočejo pri tej priliki marsikaj na srce položiti in ga prisiliti k odstopu. Hohenvvartov klub bode imel že 27. t. m. zvečer ob 6. uri sejo, da se pogovori o državnem proračunu in o zahtevah, ki jih hočejo poslanci raznih dežel pri tej priliki sprožiti.
Baron Švegelj, kteremu je potekel odpust, je dejan v stalni pokoj. Na njegovo mesto
pride dosedanji ministerski resident v Wa-schingtonu baron Majer, ki je Deki prav izvrsten in vsestransko zanesljiv mož.
Pri državni sodniji se je pričela včeraj obravnava o pritožbi kneza Karlosa Auers-perga zoper veljavnost državnih volitev ve-1 nega posestva v Gorenji Avstriji. Tožnika je zastopal baron Hiirdtl, ki je trdil, da se je krivica storila celemu velikemu posestvu, ker je vlada sprejela v volilni imenik več ve-i.kih posestnikov, kterih posestva še niso bila vsa vpisana v deželno knjigo. S tem je pre-menila volil i. i red, in prememba volilnega reda je reč, ki spada k vstavi. Vlado je zagovarjal baron Plappart, ki je sodniji odrekal oblast to reč presojevati , ker ima pravico soditi o veljavnosti državnih volitev samo državni zbor. Ako bi si to pravico prilastovala tudi državna sodnija, bi se lahko primerilo, da bi dve sa-mosvojne oblasti zoper kterih razsodbe ni nobene pritožbe, morda ravno nasprotno razsodile, česar pa postavodajalec gotovo ni nameraval. Tudi pritožba ni opravičena; pritožniku se ni kratila vstavna volilna pravica, za druge pa nima nobene pravice se pritoževati.
Prvo prašanje bilo je toraj to, ima li državna sodnija pravico pritožbo sploh razsoje-vati ali ne? Razsodba o tem vprašanju se je danes ob desetih dopoludne razglasila.
Predsednik dr. Unge r je namreč v pri-četku današnje seje razglasil razsodbo, da ima drž. sodnija pravico soditi o tej zadevi, in da se tudi tožniku ne more odrekati pravica za pritožbo. Vsled tega se je obravnava nadeljevala, ter je bila okoli dveh popoludne sklenjena. Razsodba pa se bo razglasila še le v ponde-Ijek 25 aprila o po.udne.
Domače novice.
V Ljubljani, 23. aprila.
(Cesarjevič Rudolf) Be je s svojega dolgega popotovanja zopet srečno povrnil v avstrijske dežele. V sredo 20. t. m. je došel v Trst, kjer je bil od prebivalstva sijajno sprejet in pozdravljen, v četrtek je ogledal parni mlin g. Economa, novo luko, magazine, sv. Roka, kjer ladije delajo in ladijo „Tegetthiff-, lojdov arsenal, kjer je bil pričujoč, ko so novo ladijo „Helios" v morje spustili, ob 6. uri zvečer pa se je z nagličem odpeljal iz Trsta ter je došel ob 10. uri v Ljubljano, kjer je pa brzovlak obstal samo navadnih 6 minut. Na kolodvor sta bila prišla g. deželni predsednik Winkler in župan Lašan pa mnogo občinstva. Ker eo bila pa okna pri vozu, v kterem se je peljal cesarjevič z velikim vojvodom toskanskim, že zagrnjena in se je ljudem naznanilo , da ce-sarjevič že počiva, ostalo je ljudstvo mirno in tiho ne Bamo, ko je vlak stal, ampak tudi ko se je odpeljal.
(O mestnih volitvah ljubljanskih) ima zadnji „Laib. Wochenblatt" članek, v kterem zopet tarna, da stanja vstavoverne stranke na Kranjskem nihče ne more zavidati. Naši vstavoverci so kakor razcerkljani otroci; od vlade do zadnjega cestnega pometača bi se moralo VBe po njihovi volji ravnati in ponižno popraševati, kaj želd in kaj naj se zgodi. Ker pa |vlada svojih vradnikov več za nje na volišče ne ko-mandira, javkajo, da se jim sila dela. Po vsej pravici toraj „Laib. Zeitung" liberalno gospodo vpraša, kaj se je vendar zgodilo in zamorejo li eno reč imenovati, s ktero bi bila vlada njihove pravice žalila? Gledč volitev samih povdarja „Laib. Zeitung', da jih vlada pri agitaciji nikakor ne bode motila, ona hoče ostati nevtralna in neče Btranke hujskati zoper
stranko, ker bi morala b takim ravnanjem zgubiti vse zaupanje pri ljudstvu. Nam je tako ravnanje po volji. Mi za pridobitev zmage, ne kličemo vlade na pomoč, pač pa moramo odločno oporekati takemu ravnanju, kakoršno je bilo prej v navadi, ko so namreč načelniki raznih vradov in šol sklicevali Bvoje podložne vradnike ali učitelje, ter jim zaukazovali, ktere kandidate naj volijo. Naj se le našim vradnikom pusti prosta volja, in videlo se bo, na kteri strani je večina. Iz omenjene opazke „Laib. Zeitung" mora pa vsakdo tudi sklepati, da tisti c. k. vradniki, ki jih je konštitucijo-nalno društvo sprejelo za svoje kandidate, niso kandidati vladini. In ako pomislimo, kako silno je konštitucijonalno društvo v svojem zboru od 18. februarija t. 1. nasprotovalo vladi ter ji napovedovalo odločen boj in vstrajno nasprotstvo, pač ne moremo prikriti začudenja svojega, kako moreta gospoda c. k. vradnika grof Chorinski in šolski nadzornik Pirker privoliti, da ju ravno to konštitucijonalno društvo za svoja kandidata oklicuje? Ministerstvo pač silno rahlo in počasno ravna, ali dokazov imamo dovolj, da ono ravna dosledno in ter odločno, in da se prav zelo motijo oni vraduiki, ki mislijo, da Bmejo proti vladi rogoviliti ; naj kot zgled navedemo le g. barona Svegeljna. Ako bi pa ta zgled našim gospodom vradnikom ne zado-steval, bodejo imeli priliko nad drugimi se učiti, da vladina veljava silno škodo trpi, ako ji njeni lastni služabniki nasprotujejo, in da nebena vlada tega ne sme in ne more dopuščati.
(Občni zbor Vincencijeve družbe) bo 24. t. m. ne o '/s5, ampak o '/a6 v Alojzijevišču. Priljudno povabljeni so tiobrobniki in prijatli.
(Sveto leto), ktero se je v Rimu pričelo 19. marca v god sv. Jožefa in se v Evropi sklene b 1. novembrom t. j. godom vseh Svetnikov, po druzih ozemljah pa z zadnjim decembrom, se v škofiji ljubljanski po knjezo-škofijski vravnavi začne belo t. j. prvo nedeljo po velikonoči. Tedaj se ima papeževo pisanje s potrebno razlago brati vernikom z leče in na večer četert ure po vseh cerkvah z vsemi zvonovi v škofiji naznanjati začetek, 1. novembra na večer pa zvršitek svetega leta. S poglavarjem svojim Leonom XIII. čuti vsa katoliška cerkev v kolikih stiskah se nahaja človeštvo in kako silno potrebno je zoper tolike skupne napade združevati Be v skupni molitvi in z resnično pokoro.
(Društvo ljubljanskih kupcev) se je osnovalo in je imelo včeraj v mestni dvorani prvi zbor.
(Čast. p. Beda Vestenek,) sprva Jezuit, potlej Trapist v Bosni, je b papeževim privoljenjem vstopil spet k Jezuitom in biva vže v Šent Andreju na Koroškem.
(Matica Slovenska) bode prihodnjo sredo 27. t. m. ob 5 popoldne imela svoj občni zbor (XVII). Vabila k temu so z dnevnim redom došla družnikom, ter listnica odbornikov, kteri letvs izstopijo, pa se po pravilih lahko zopet volijo. Ker gospoda M. Herman pa Fr. Souvan ne želita več biti voljena, so nekteri vže po Novicah, da se glasovi po nepotrebnem ne razcepijo, nasvetovali, naj se volijo poslednji gospodje odborniki: Karol Klun, dr. Poklukar, Ivan Tomšič, dr. Sterbenec, Fr. Košar, Karol Šavnik, dr. Tonkli, dr. Jeglič in prof. Wies-thaler. Poslednji se sicer v zadnjih Novicah izgovarja s preobilnim delom svojim. Ta pre obilnost pa bode trajala pri njem le prihodnje tri mesece, in tudi drugim odbornikom se opravil ne manjka, toraj hočejo omenjeni druž-niki vendar le voliti po nasvetovanem redu. Opominja se, da se nasveti, kteri se imajo
obravnavati v občnem zboru, po pravilih morajo staviti po odboru in prej temu naznaniti. Kteri doslej niso volilnih listkov vže poslal i, so prošeni, naj to vsaj do srede 27. t. m. storijo ali pa Be zborovanja osebno vdeležijo.
(Najvišje potrdilo) so dobile te-le od deželnega zbora kranjskega sklenjene postave: 1 Postava, kako je novčne dolgove iztirjevati od obč n in skladnih družb; 2. postava, s ktero se spremeni §. 66 občinskega reda za Kranjsko, in 3. postava, s ktero se dajo na-tančneja določila za gospodarstvo cestnih odborov in glavnega pa podružnih odborov za osuševanje ljubljanskega mahu. Prvi dve postavi ste bile sklenjeni že 1. 1878 , pa tedaj niste bile dobile najvišega potrdila.
(Sneg) je pretekle dni padal med dežjem in pobelil strehe, ter nam napravil nei-prijetno hladno vreme.
(Žrebanje kranjskih zemljišnih obligacij) bo v soboto 30. t. m.
(V popravek in v pojasnilo). Kar smo zadnjič poročali o burnem volilnem shodu tretjega razreda, moramo glede g. dr. Zamika ▼ toliko pojasniti, da je on , kakor zdaj zvemo, slučajno palico pri sebi imel, kakor jo ima navado nositi, in ko so se začeli naši možje napadati, je v naglosti vstal in roko dvignil, pri tem pa pozabil, da ima palico v roki, tako je z roko vred tudi palico vzdignil. Na kako teroriziranje toraj ni mislil. To tem rajši popravimo, ker nečemo nikomur krivice storiti, naj menj pa Btaremu boritelju za narodne pravice, ter upamo, da našemu prvemu poročilu nobenih slabih namenov podtikal ne bo.
(Konfisciran) je bil včeraj „SI. Narod" zarad članka o okrajnem sodniku Ogrincu.
(F Ljubljanico skočila in utonila) je pred dvema dnevi gospa Klobučarjeva, rojena Glanč-nikova. Vojaki pri koBarni so jo neki videli, kako se je pripravljala v vodo odloživši klobuk in dežnik, pa je niso mogli rešiti, ker je voda silno velika. Trupla še niso našli. Vzrok samomora so bile neki nesrečne domače razmere.
Razne reči.
—	f Pre č. Jurij Smicikl8s, kri-ževski grško-katoliški škcf, je 20. t. m. umrl.
—	Odlikovanje. Okrajni sodnik g. Janez Košir, ki gre v stalni pokoj, dobil je pri tej priliki v pripoznanje njegovega mar- • Ijivega in izvrstnega delovanja naslov in značaj c. kr. deželnoBodnijskega svetovalca.
—	Iz Kamnika se nam poroča, da je ieželni poslanec Kecelj nevarno zbolel; zdravniki neki nimajo upanja, da bi zopet ozdravil. — V Cel j i pa je menda tudi hudo zbolel tamošnji župan Neckermann.
—	Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: C. g. dr. Josip Marinko pride za kaplana k sv. Petru v Ljubljani. Čast. g. Jakob Sušnik je prestopil v red bosopetih karmelitov. Razpisane so fare : Ig (1. aprila), Vavta vas (20. marca) in Brusnice 18. marca.
—	V Poreško-po 1 j s b i škofiji: V La-binu je 20. sušca umrl preč. g. Ant. Pavlovič, in 2. mal. travna pa preč. g. Ant. Gergorinič; oba župnika v pokoju, č. g. Bern. Maluša je postal korvikar in duh. pom. v Poreču. čast. g. Jem. Rocco, korvikar v Poreču, je postal dopisni ud akademije Tiberinske v Rimu.
—	V Franc Jožefovi kosami na Dunaji, kjer stanuje naš domači Khunov polk, so tatje vkradli 120 parov perilne obleke in 12 vojaških sukenj.
Idatelj in odgovorni urednik ilip ierlap.
J. lazikov nasledniki v Ljubljani.