V e s t n i k. Bratje Srbi, ki se udeleže letošnje nZavezine" skupščine — okolo 20 jib pride — se pripeljejo v Ljubljano dne 23. t. m. opoldne. Na kolodvoru jib pozdravi vodstvo .,Zaveze". Oehi utegnejo priti dan prej. 20. t. m. je namreč na Dunaju sestanek avstrijskih slovanskib učiteljev zaradi osnovanja avstrijske slovancke uciteljske zveze. Našo »Zavezo" zastopa njen predsednik tov. L. J e 1 e n c , ter g. nadzornik Drag Pi-ibil z otoka Krka. Z Dunaja pridejo čehi v Ljubljano, 24. opoldne pa gremo skupno v Eadovljico. Od slovenskega u-iiteljstva, ki se mudi v Ljubljani, pričakujemo, da se udeleži sprejema Ijubih slovanskik tovarišev s severa in juga. Podrobnosti objavimo pravočasno. Udeležencem ,,Zavezine" skupščlne. Yse udeležnice in udeležnike ^Zavezine" skupšeine opozarjamo, dav se pismeno zglase za stanovanje in skupni obed pri tov. Ivanu S e g i , u<*itelju v Radovljici. — Takoj po prihodu v Eadovljico razredi tov. Šega nakazila za stanovanja tistim, ki se zglase zanja. Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo uciteljskega konvikta so darovali: Zdravko, Evgen, Stanislav in Zora L e g a t 20 K namesto venca na grob svoji umrli predobri materi; tvrdka Fran Ksav. Souvanv smislu učiteljskega gospodarskega programa 23 K 52 li. P r i t e j p r i 1 i k i opozarjamo vse organizovano napredno učiteljstvo iznova, da kupujevse potrebščine za obleko edinole pri tvrdki Fr. Ksav. Souvanovi, ker plačuje od izkupička 5 % za učiteljski konvikt in vrhutega dobipa učiteljstvo vsled pogodbe blagoše5% ceneje kakor druge stranke. Torejlesvojik svojim! Pri plačevanju blagovoli vsaka in vsakdo zahtevati, da se svota zabelježi na korist ueiteljskemu konviktu. — G. Anton Podgornik iz Metlike lK;Slavno županstvov T o 1 m i n u 100 K pokroviteljine ; Učiteljsko društvo ljubljanske okolice 3. rok pokroviteljine 50 K. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Lctnino za učiteljski liouvikt je plačal tov. Anton Vode iz Zagradca. Hvala! P. n. c. kr. okrajne šolske nadzornike prosim, da mi blagovolijo poslati za Letopis Slovenske Šolske Matice teme in teze, ki se je o njih razpravljalo pri letošnjih okrajnih učiteljskih konferencijah. V Ljubljani, dne 25. julija 1907. J. Diranik, nadučitelj. Iz seje dež. šolskega sreta kranjskega z dne 17. julija 1907. Imenovani sta definitivni učiteljici v Št. Jerneju provizorična učiteljiea istotam, Evlalija Tavčarjeva in Ivana Premelčeva, za nadučitelja v Smledniku učitelj in vodja šole v Mavčičah, Franc Ciuha. za definitivnega učitel.ja in vodjo šole na Igu provizorični učitelj v Ledinah, Franc Jurjeveič, in za definitivnega ueitelja na šoli v Velikih Laščah provizorični učitelj v Eobu, Konrad Fink. — Premeščena sta definitivni učitelj v Poljanah, Matej Petschauer, kot učitelj in vodja v Svetlem potoku, ter definitivna ueiteljica v Toplieah, Marija Arhova, na šolo v Podkraj. — V stalen pokoj so stopile Marija Janšova, učiteljica na Dovjem, ter začasno upokojeni učiteljici Marijana Tauzher - Jamškova in Terezija Friedriehova v Ljubljani. — Prošnja za razširjenje dvorazrednice v Dornžalah v štirirazrednico se je odklonila ! Zakaj ? Iz seje okr. šolskega sveta v Postojni dne 12. julija 1907. Izza zadnje seje kurentnim potom rešene vloge se vzamejo na znanje. Nadučitelja Eudolfa Horvata v Zagorju se prizna tretja starostna doklada od 1. prosinca 1907. Sestavi se tabela prosilcev za izpraznjeno nadučiteljsko mesto v Senožečah. — Provizorično se nastavita, in sicer: izprašani učiteljski kandidat Slavoj Dimnik za Postojno in izprašana učit. kandidatka Srečka Poljšakova za Planino pri Vipavi. — Premeste se: prov. učitelj Vinko Eoblek, iz Knežaka v Podkraj, prov. učit. Katarina Smrdu iz Trnja v Senožeče, prov. ueit. Marija Jurca iz Hruševja v Knežak in prov. učit. Marija Lampetova iz Postojne v Hruševje. Končno se reši pritožba kateheta proti napačni odmeri kilometrov iz Trnovega v Šembije. — Za učiteljska mesta v post. okraju je prosil e n s a m moški izpr. uč. kandidat, ki je tiidi službo dobil. Toliko v pojasnilo na notico v predzadnji štev. »Slov. Naroda". — BIz učit. krogov." S. Izlet na Triglar. Pretečene dni sem bral v nUč. Tov.", da je vee učiteljev in učiteljic namenjenih po zborovanju BZaveze" pokloniti se mogočnemu Triglavu. Nečem trditi, da bi bilo moje mnenje merodajno, vendar ker dobro poznam gorovje in vse dohode do njegovega previsokega prestola, hocem vsaj deloma ustreči izraženi želji. — Kdor hoče uživati prekrasni panorama triglavskega pogorja, naj podvzame turo z Dovjega čez Kredarico. S Triglava držita v Bohinj dve poti mimo Marije Terezije hiše (ne nazaj na Kredarico!). Prva, pol dneva daljša. drži pod Vršacem mimo triglavskih jezer po Komni do Fr. Ferdinandove hiše; od tu čez Komarčo do izvira Savice in k Bohinjskemu jezeru, ki se pa najbrž ne bo upoštevala. Ta pot je le za prave turiste, ki se zanimajo zatajezera in gorske sklade ter da na lastne oei gledajo puščobne nasledke zlatorogovega maščevanja. Ees, imeaitno za turiste po poklicu! — Drugo pot — zopet le mimo Marije Terezije hiše, ker nudi najlepši razgled in je obenem najzložnejša — drži čez Konjsko planino ponovipoti nad Velim poljem prek Tosca skozi Konjščico — Ie ob prav meglenem vremenu bližnjiea skozi Trstje — v Srednjo vas. (Tolstee iz nTosec" je skoval prav nespreten filološki kovač.) Tura Dovje-Triglav-Tosec-Bohinj ali obratno je najbolj priporočljiva, ker je najzložnejša in za slučaj, da ni razgleda na Triglavu, poplača ves trud prekrasen razgled s sedla nad Konjščico in s Tosca. Eavuo iz tega razloga pa turo na Triglav in po isti poti nazaj priporoeam kot najprimernejšo samo iz Srednje vasi v Bohinju ne z Dovjega. — V Srednji vasi se vsakemu turistu priporoča Hodnikova gostilnica pod lipo, kjer se dobe tudi vešči in zanesljivi gorski vodniki. — Ker se bo najbrž mnogo cenjenih tovarišic in tovarišev udeležilo izleta v Bohinj, bi bilo morda. umestno, ako se podvzame triglavska tura iz Bohinja na Dovje. Okrog poldneva se odrine iz Srednje vasi in prenoči na Kredarici, drugi dan zarana pohod na Triglav in okrog poldueva vrnitev v Srednjo vas ali pohod na Dovje. Isti čas se potrebuje za obratno turo. Vsakega svarim pred povsod priporočano potjo V o j e V e 1 o p o 1 j e. — Natančneja pojasnila bi dala tovariša Ivan Rihtaršič v Srednji vasi ali Fr. J e g 1 i e na Dovjem. Potničistonič nevarna za zdrave ljudi; nervozni ali katere trpinči revma, naj ne hodijo na Triglav. Takim in kateri se strašijo naporne ture na Triglav, pa bi vendar vsaj enkrat v življeoju radi uživali krasea naravni gorski panorama, priporočam pohod na Golico. Z nadrobnirai pojasnili bi morda postregla tovarša Fabine in Guštin na Jesenicah. — Izletuikom, ki gredo k Boh. jezeru in k Savici, je svetovati, da se vračajo na Bistrico Bokrog Bohinja". Kdor ni videl zgornje doline z vsestranskim, divnim razgledom, ta sploh Bohinja videl ni. Oglej si zgornjo dolino ia potem šele se vrni! — Končno priporočamo vsem turistom in zavednim Slovencem hotel nZlatorog" ob izlivu Saviee v jezero. — Navadno se v gore jemljejo vsakovrstae alkoholne pijače. Za vsak morebitni neprevidni slučaj ali nezgodo je prav dobro, ali da se gasi žejo in ohrani tek do jedi, je najbolje vzeti s seboj nekaj sadja, zlasti jabolk. Hruške in drugo sadje, ako se je s kruhom vred dobro ugaja, drugače slabi. Učitelj Jakob P r e t n a r. Anglcški časniki prinašajo poročila angleških časnikarjev, ki so bili meseca junija tudi na Kranjskem. V teh poročilib. se jako laskavo izražajo o vsem, kar so videli in slišali na Kranjskem. The-West Middlesex Advertiser and Chelsea Mail piše: BPotovali smo od Trsta po novi državni alpski železniški progi, ki je priča čudapolne inženerske spretnosti. Ta proga pa je tudi velikanske važaosti za srednjeevropski promet, zakaj ona jako skrajša daljavo od Severnega morja do Adrije. Iz Trsta smo dospeli v 3 urah v Bohinjsko Bistrico v lepo napredujoči Kranjski, deželi jezer, slapov, krasnih podzemskih jam, lepih planin, ki nudjjo potniku prizore, ki jih niti Šviea ne prekosi, dasi morajo v Svici letoviščarji plačevati visoke zdraviške takse. A Kranjska ne zasluži hvale edino zaradi svojih prirodnih krasot. Njeno slovensko prebivalstvo je milo in dobrosrčno; pozdravljalo nas je povsod z vso pozornostjo in največjo radostjo, ki pa ni bila umetna, ampak resnična in nad vse odkritosrčna. Dospevši v Bohinj, smo se odpeljali v Hotel BSv. Janez", ki stoji ob lepem romantičnem bohinjskem jezeru. — Po polurni vožnji smo dospeli iz Bobinjske Bistrice na Bled, kjer smo videli zopet drugo čarobno jezero, ki nas je spominjalo jezera Lago di Oomo, a ima vrhutega muogo večji horizont, katerega obrobljajo veličastne Karavanke. Sredi jezera pa je romantičen otoček, znan po stolpu, v katerem je zvonec, ki uresniči vsako željo, ki jo človek ima ob času, ko pozvoni. V hotelu nLouisenbad" smo prebili radostno noč ter sklenili mnogo prijateljstva. Tu smo imeli priliko slišati enega najfinejšib zborov Evr o p e , ,,Glasbe_o Matieo" iz Ljubljane, ki šteje do 150 vrlo izvežbanib glasov. Pod vodstvom koncertnega mojstra M. H u b a d a so nara zapeli sladke slovenske napeve in narodae pesmi s tako dovršeaostjo ia milobo, ki je vredna najveeje pohvale." Z gluhonemnice. Za začasnega voditelja ljubljanske gluhonemnice je imenovan tov. Fran G r m. Za risarski kurz, ki se vrši na c. kr. učiteljišču v Ljubljani letos od 16. avgusta do 6. septembra, se je oglasilo novih in lanskib udeležnikov, tako, da se bo poueevalo v dveh oddelkih. če bi bilo zaradi vročine treba, se preseli kurz iz risalnice v solčno sobo na severni straui šol. poslopja. Udeležniki, ki imajo svoje rekvizite, so prošeni, da ji prinesejo s seboj. Vitez Kaltenegg-er na — zatožnl klopi. Pod naslovom nVitez Kalteuegger & Oomp" je priobčil dne 26. julija 1.1. ,,Naš List" oster članek, ki se glasi kot težka obtožuica. Iz članka posnemljemo: nKranjske šolske razraere so obupae. To priznava vsa javnost, in teb razraer ne občuti le kranjsko srednješolsko učno osobje, arapak ravnotako, če ne še bolj, tudi kranjsko Ijudskošolsko učiteljstvo kot težek jarera. Ne le, da so plače Ijudskih učiteljev sramotne ter da še daleč ne dosegajo mezde izučenib delavcev, ki zahtevajo in tudi dobivajo dnevne plače 350 do 4 krone, dočim dobiva začasni učitelj ali ueiteljiea 2'20 K, stalni učitelj ali učiteljica pa šele v drugem letu stalnega nameščenja 2*93 kron na dan. Na šolstvu in učiteljstvu leži poleg tega še aeznosna mera šikan in oraalovaževanja zaradi vladajočega ostudnega birokratskega sistema. Ta sisteta je star že nekaj let in izvira iz dobe barona Heina in izza časa neomejene moči liberalne stranke. i>e trdimo, da ga je liberalna stranka naravnost zakrivila, posredno ga je pa podpirala, četudi nevede in nehote. Liberalna stranka se ni brigala dovolj za deželno vlado ter je dostikrat celo zagovarjala in ščitila zagrizenega ia tiranskega birokrata Heina. Liberalaa stranka ni storila drugega, kot da je pobijala klerikalizem ia s klerikaliznflom tudi demokratiško misel, ki je našla v tedanji kat. narodni stranki zavetje. Dernokracija pa je edino sredstvo proti birokraciji. — Heia se je vzgojil in protežiral celo vrsto birokratskik elementov tudi v ljudskošolski upravi. Na videz se je Hein celo zavzel za porišanje učiteljskih plac, zato da je učiteljstra zaprl v javnosti sapo. Na tihem pa je skoval najhujše verige ljudskemu šolstvu. Učiteljska glasila so smela zabavljati proti klerikalizinu, za svoj pravi interesni krog pa so izgubila mnogo smisla, natnreč za avtonomijo šolstva in učiteljstva. V tem tiči vse zlo. (To ni točno. Mi srao n. pr. že pred p e t i m i leti objavljali ostre elanke proti sistemu, ki je pritiskal na učiteljstvo. Naši tozadevni članki [n. pr. nV obrambo"] so zbudili splošrjo pozornost, in Ijudje so se čudili, da imamo toliko poguma. Opomba uredn.) — Pod vlado Schwarzevo, ki je pravzaprav bil poslan le v namenu, da doseže redno delovanje dež. zbora, je dosegla ta Heinova zalega svoj višek. Schwarz je germanizator in, ker gre germanizacija z birokratizmom vedno roko v roki, odobruje korupcijo. Nositelj te nadute in nepoštene birokratiške smeri v šolstvu je slaboznani vitez Kaltenegger, vladai šolski poročevalec. Kaltenegger pašuje v šolskem referatu kakor se mu zljubi. — Kaltenegger je osebno nadut nemški nacionalee ter pajdaš pangermaaskih agitatorjev. Samovlasten značaj, prepotentna osebnost, nedosegljiva douiišljavost, zabitost in bribovska sirovost se združuje v njem. Vse te lepe lastnosti izvaja v popolni meri tudi v svojem delokrogu. Nevredno protežiranje na vse strani in vzgajanje štreberstva in petolizstva mu je namen. — Dež. šolski sret je napram njemu čisto brez pomsna! In kakšni ljudje sede poleg tega v tej korporaciji, ki je vredna kranjskega dež. odbora! Že sestava dež. šol. sveta sama brez ozira na osebnosti jamči, da doseže vladai referent v njem, kar boče. — Kaltenegger oddaja službe sam, vnaprej že določi, kdo dobi to ali ono mesto. Slučajev je znanih na desetine. Dobro leto dni je tega, ko je nekdo, ki se daleč ni mogel primerjati po kvalifikaciji s sokompetenti, ker naravnost ni imel akademičnib študij, dobil dobro mesto. Govorilo seje, da je dotičnik prinašal referentu postrvi ali rake; ljudi, ki so osebno z referentom znani ter so mu ugajali, ker so mu osebuo tlačanili in izkazovali hlapčevska opravila, je spravljal na najboljša mesta. Pedagoškim principom pljuje v obraz. — Za avtonomijo šolstva se raeni slaboglasni Kaltenegger toliko kot za lanski sneg. Mnen.je okrajnih in krajuih šolskih svetov meče prineipielno v koš. Šolski sveti stavijo predloge, ia če ti niso prikroJHni natanko po volji Kalteneggerjevi, jih pošlje naravnost nazaj in zabteva njemu povoljnik predlogov. Oe jib ne dobi, napravi po svoje ter udari v obraz vsem avtonomnim zastopom. Dostikrat se mu niti ne ljubi nazaj pošiljati, nego preko vseb predlogov uveljavi svojo samovoljo. — Specialiteta Kalteneggerjeva je tudi — seveda v prid šolstva! — da zavlačuje razpise in oddaje služb. Zanikrno poslovanje je njegova močna stran. Zgodilo se je, da vloženih prošenj po več nego pol leta niti v sejo spravil ni ter da je izkušal že oddana mesta zopet razpisati. — Vladni referent razvija svoje delovanje med okraj. šolskimi nadzorniki na svoj način, da tako tlači po njih učiteljstvo in korumpira šolstvo. Tudi tu ima svoj sistem. Ne trdimo, da je pokvaril že vse okraj. nadzornike, toda če jib še ni, je to le zasluga zadnjih, ker so nekateri imeli še nekaj poštenosti v sebi. A kdor mu leze v čreva, in na.j še tako zanikrno vrši svoje delo, je vendar pri njem v najveeji milosti. Kaltenegger si izkuša napraviti med uadzorniki eskadron svojih buzarjev, ki bi bili njemu podobni na las. Še tako slab in brezvesten nadzornik pa bo našel v njem svojega zaščitaika. ako je kreatura* ki spada v ujegov sistem. Pripovedujejo o nadzorniku. ki je napisal referat o inšpekciji, pa vendar dotiene žole ni videl odznotraj. V neki šoli je bilQ stranišče v takeui stanu, da vrat ni bilo raogoče odpreti, pa ne zaradi vrat samih, nego zaradi nesnage. — Znano ,j>- še, kako je ravnal in še ravna z ljubljanskim učiteljstvom znani nadzornik, ki ni niti kvalifiko\ran za svojo službo, ker naj nadzoruje učiteljstvo z usposobljeaostjo za meščanske šole, dasi ima sam komaj kvalifikaeijo za ljudske šole in je opetovano zagrešil najhujše nesramnosti. Nadzoroval je pouk pri zaprtih vratih, prisluškovaje za durmi. trgal otrokom na cesti zvezke iz rok in starejšim kolegom, ki jim ne sega po zmožnosti in poštenju niti do gležnjev, napravljal šikano na šikano v svoji omejenosti. Očitali so mu vse te umazaaosti javno v _Učit. Tovarišu" ter ga pozivljali, naj toži. Ali ni tožil. Ia on je tip Kalteneggerjeve ere, največji Kalteaeggerjev proteže. Kaltenegger hoče, da bi postali vsi nadzorovalni organi taki, ter ga drži kvišku vkljub vsemu. Tako hoče korumpirati šolstvo ia učiteljstvo do kosti, iz nadzornikov napraviti kreature, s tem pa oškodovati šolstvo in zatreti njega procvit. Učiteljstvo samo pri svoji mizeriji se gotovo ne bo moglo upirati takim krivim oblastnikom; vdajati se bo raoralo, ker drugega ni mogoče." — Koneno pozivlja rNaš List" obe sloveuski politiški stranki — narodao napredno in S. L. S. — naj storita svojo dolžnost ter prekucneta ta koš sramote, zakaj v interesu obeb strank je to, še bolj pa v interesu naroda in ljudske prosvete. — Slov. časopisje in vsiposamezniki panaj zasledujejo vsak korak in pojav tega sisteraa.dase odkrije in pribije vsak sramotni čin in tako ustvari obtožnica, ki bo izzvala preki sod, da izčisti ozračje. — To so hude, ostre besede, ki jib ponosni nemškonacionalni plemič ne ruore in ne sme mirno vtekniti v žep. Ako se čuti krivega, mora izvajati koasekvence, ki bodo našemu šolstvu samo v korist. Obtožnica je napisana, sedaj pride obsodba! Zatorej čakamo nestrpno, kaj nam prinese bližnja bodočnost! Za častnega občana je imenovala občina Zreče pri Konjicah tamkajšnega nadučitelja, tovariša Ljud. Tribnika. Gospod Tribnik službuje v Zrečab že 18 let in si je pridobil za občino obilo zaslug. Naše čestitke! Eongres bolgarsklh žensk. V Sofiji se je nedavno vršil — kakor smo že poročali — VI. kongres bolgarske ženske zveze. Na tem kongresu se je tudi razpravljalo o tem, da pristopijo Bolgarke mednarodni zvezi za žensko volilno pravieo. Na tem kongresu je bilo zastopanih sedemindvajset bolgarskib društev, ki imajo skupno 1800 članic. Skupna glavnica znaša 200.000 levov. Letni proraet teb društev znaša 45.000 levov. Mnogo teh društev vzdržuje tudi šole. Iz Petrorč porpčajo: nadučiteljem na naši šoli je imenovan gosp. Ljudevit C e r n e j , poprej nadučitelj v Grižah, pozneje prideljen c. kr. učiteljišču v Mariboru, priznan mladinski pisatelj. III. kongres jagosloTanskih knjižernikor in časnikarjer. Kakor javljajo iz Sofije, je osrednji odbor rZveze jugoslovanskih književnikov in publieistov" sklenil, da priredi letos na jesen III. kongres jugoslovanskih književnikov in Časnikarjev. Kraj še ni določen. 14. STetovni kongres STObodmislecev se vrši dne 8., 9., 10.. 11. in 12. septembra t. 1. v Pragi. Matnra na koprskem uditeljišču. Letos je bilo na tem učiteljišču 52 maturantov (med temi 1 privatist.) Sloveneev je bilo 22, Hrvatov 6 in Italijanov 24. Izmed 22 Sloveucev je prebilo maturo z dobrim uspehom 12 kandidatov, 2 sta odstopila pred maturo, 1 je reprobiran na 1 leto, 7 pa na dva meseca. — Zrelostni izpit so napravili z dobrim uspehora : B e n s a Andrej iz Pevme, F i e g 1 Karl iz Pevme, Furlan Albin iz Svinjega (Vipavsko), G a b r i j e 1 č i č Franc iz Plavij, H u d e Karel iz Mirne Peči (Kranjsko), I v a n č i č Josip iz Kobarida, L a s i č Jožef iz Bukovice, M a t e I i č Ivan iz Kobarida, M i k 1 a v i č Albin iz Kobarida, Podgornik Franc iz čepovana, S a n c i n Franc iz Škednja (Trst), T u š a r Anton iz Prvačine. — Hrvatov je napravilo 5 z dobrim uspehom, 1 repr. na dva meseea. Od Italijanov je napravilo zrelostni izpit 14 kandidatov, 2 sta reprobirana na 1 leto, 7 na dva meseca; privatist je odstopil. Infamnost najsirovfcjše rrste. nDomoljub'< je tako sirov in infamen list, da sodi direktno v svinjak med nerezane prešiee. Od ..Domoljuba" se razširja tak ostuden smrad, da mora dobiti človek o njegovih dopisoikih in novičarjih najžalostnejše pojme! Da so njegovi srnrkavi, od spolskfga občevanja idiotski, od požrešnosti bebasti pismarji neštetokrat na najsirovejši način napadli šolo in učiteljstvo, smo imeli že žalostno dolžnost konštatirati. Tako tudi v zadnji številki. Čujmo! nUčiteljska konferenca. Dne 6. julija so imeli učitelji iz postojnskega okraja svojo okrajno konferenco- v Vipavi. Toliko učiteljstva skupaj še nisrao kmalu videli mi Vipavci. Kar strah nas je bilo malo, ker toliko učenih gospodov in gospodičen skupaj videti, to pač ni malenkost. Zlasti pa je bilo tesno pii srcu nam ^klerikalcem", ko smo zrli toliko trurao svojih ,,prijateljeV skupaj. No, pa ,i> vse minilo brez večje nesreče. Pa zastave so vihrale po vipavskem trgu na konfereueiii dan. Izobesil je zastavo Hrovatin, da so ueitelji vedeli. kje se dobi dober ngabelfrištik" ali predkonferenenik. Eazobesil je zastavo gostilničar Hrib, ker je mislil, da bodo prišli k njerou na pivo. Razobesil je zastavo oeka Mesesnel, in sicer zato, ker se to ,šika" ob takih slovesnostih. Kar tri zastave pa je razobesil grof Lanthieri. Eqo zato, ker je predsednik krajaega šolskega sveta, drugo zato, ker so imeli učitelji banket v njegovem hotelu, tretjo pa zato, ker je bil povabljen na konferenco in smel cele tri ure poslušati učiteljsko modrost. Nekaj čudno-slovesnega se je pripetilo na banketu. Vstal je znani učitelj česuik in predlagal, naj se pošlje brzojavna zahvala na Dunaj gospodu državnerou poslaneu — vsi bo-ite rekli: BKaj ne, Jakliču,-DJihovemu kolegi, so brzojavili, da se čutijo vsi počaščene, da je eden njihovega stanu dosegel poslansko ča«t"?u Slabo meril in nie zadel. Poslali so brzojavko gosp. Hribarju in podpisali so se ,,pokorno učiteljstvo*. Podpisali so razven par prav vsi. No, če prihaja beseda rpokoren" od besede npokora", potem nimarao nič zoper to, ker je že zadDJi čas, da se začuo pokoriti za svoje liberalne grehe; če pa pomeni beseda pokoren toliko kot hlapčevsko vdan, potem pa sicer tako ponosne gospode pomilujemo, da so klonili tako uizko svoj tilnik. Oe še omenimo, da so se nekateri okoli pol 11. ure zvečer vračali čez Št. Vid proti Postojni in da so bili med Djimi eni preeej glasni (zlasti gospodične), neni pa že precej nestanovitni", upamo, da smo storili svojo časnikarsko dolžnost, ker smo oteli ta velevažni dogodek v slovenski zgodovini pozabnosti." — Oloveku prihaja kar slabo, ko čita to gorostasno infamnost. Kdo pa je ta ušivi zelot, da bi mu malo ustrojili njegovo garjevo kožo? Clovek mora postati sirov ob taki sirovosti, ki smrdi do neba! Žalostno, nad vse žalostno, da krije take podlosti, ki so jih zmožne samo od geruša pijane barabe, s svojo imuniteto državni poslanec, katoliški duhovnik dr. Ž i t nik! Ce ne napravi takim brezprimernim lumparijam konec, bo treba v resnici pokoriti njegove umazane sotrudnike s pestjo. 0 dr. Žitniku pa utegnemo dobiti pojme, ki se ne strinjajo s č a s t j o državnega poslanca! Osebna Test. Eudoif K u m p , izprašani učit. kandidat, je imenovau za prov. učitelja v Cerknici. —. Eafael 0 g r i n , izprašani učit. kandidat, je imenovan za prov. učitelja v Št. Vid nad Ljubljano. Upokojen je ravnatelj gimnazije v Beljaku, A. Zehe. Dobil je red železne krone tretje vrste. Njegove zgodovinske učne kDJi^e so splošno znane. Iz Št. Vlda-Grobelnega nam poročajo: Izlet tukajšnje šolske mladine, ki se je vršil dne 23. pret. ra. v prijazne Završe, je nad vse imenitno uspel. Zabava se je vršila na vrtu gostilnice g. Gobca. Tu se je kmalu razvila živabna zabava med otroci, četudi je nanje deževalo sladkor in druge otroškim želodčkom prijetne stvari. Prepevali so narodne pesmi ter se veselili zlatih mladostnih dni. Nato so bili pogoščeni, za kar se imarao zahvaliti prijateljem mladine, ki so preskrbeli gmotno, da se je veselica tako dobro obnesla. Potem so prišli na vrsto pevanje, razne igre in šaljivi nastopi, ki so se pohvalno izvršili. Po odhodu mladine se je tudi med prijatelji razvila živahna zabava, kateri je v veliki meri pripomogel šentvidski kvartet, ki je zapel ^Eožmarin" \a ,,Nazaj v planinski raj". Vsi smo bili navdušeni ter se veselili lepega dne. Da se ]e izlet izvršil ob vzornem redu, se zahval.hjemo g. šol. vodji Fraau Pogačniku, e^ gg. učiteljieam Anki Wutt, Miuki Kregar ia Marici Klančnik ter g. kaplanu Ostržu, ki so se trudili uspešno, zakar jim čast. Izreči pa moramo zahvalo tudi g. gostom iz Brežic, prijateljem šole v Št. Vidu, v Šmarju, na Ponikri in na Grobelnem, ki so gmotno pokazali ljubezen do šole in nje obiskovalcev. Deželnl šolski nadzornik r Trstn, g. Fr. S v i d a , pojdft v pokoj. Nemci zahtevajo, da mora na to mesto priti N e m e c , češ, da se je v Trstu pdsebno ozirati na nemškon a r o d n o vzgojo. Hotelska dražba ,,Triglav", ki je napravila v Bohinjski Bistrici krasne hotelske naprave, je izdala krasen plakat v slovenskem, Češkem, hrvaškem, nemškem in italijanskem jeziku. Čebelarski tečaj V Ilirski Bistrici se je vršil, kakor smo že poročali, v 21. pret. m. ob obilni udeležbi. Bili so navzoči čebelarji z vse Kranjske. Tečaja so se ndeležili tudi čebelarji iz Koroške, Goriške in Istre. Že samo vzorni čebelnjak g. Ž n i d a r š i č a je vreden, da si ga ogleda vsak napreden čebelar. Tako vzornih čebelarjev ni med Slovenci, menda tudi malo v širni Avstriji. Tečaj je otvoril urednik ^čebelarja", tov. E o j i n a. Pozdravil je navzoče udeležence, pr<dstavil govornike ter se posebno zahvalil gospodu Ž n i d a r š i č u , ki je dal tečaju na razpolago svoj čebelnjak ter je prevzel praktiški pouk. Prvi je predaval tov. nadučitelj Likozar o propadanjn našega čebelarstva ter o zopetni povzdigi. Priporočal je tudi združitev vseh slovenskih čebelarjev. Nasvetoval je ustanovitev čebelarske podružniee za vso bistriško dolino, kar se je tudi zgodilo. Drugi govornik, tov. nadučitelj H u m e k , je predaval o anatomiji čebel. Nato je g. Ž n i d a r š i č pokazal, kako .se lahko odvzame čebelam med, kar ga imajo odveč in se ta iztoči na izmetalnici. Kazal je tudi v raznih steklenieah svoj zares cisti cvetlični med, ki ga je že do sedaj iztočil 1500 kg. Opoldne smo imeli dve uri odmor. Prvi govornik popoldne je bil tov. nadučitelj L i k o z a r , ki je predavaj o glavnih napakah naših čebelarjev. Nato, je govoril gosp. ZnidaršiS o izgoji m a t i e , kar je čebelarje trgovce posebno zanimalo. Tov. nadučitelj H u m e k je še pojasnil glavno čebelarsko bolezen, g n ilvobo. Slednjič srao si še enkrat ogledali vzorni ulnik gosp. Z n i d a r š i č a, ki nam ie tudi še pokazal, kako dela umetne roje, ki ji pošilja na Nemško. S tem je bil duevni red končan. S hvaležnostjo smo se poslovili od g. Žnidaršiča, s trdim sklepom, da se še snidemo pri njem. Pa tudi naši tovarisi so pokazali, da so imenitni strokovnjaki.