PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorski
M	dnevnik
d w S o- % ‘ £
o	d IU
^	^ §
=r ?"
-c
a a ? j/ 12 U % 7: X1 o	f-
V-i
T_	W
m
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 70 (12.702)
Trst, torek, 24. marca 198i
559
lije)
'23
O
•<s
!>
>
1?
V intervjuju za zahodnonemški tednik Spiegel
Predsednik ZIS Branko Mikulic dosledno upošteval ustavo SFRJ
Tudi JLA v obrambi jugoslovanske ureditve
o
o
■	O
Sprejeta je bila soglasno in	|
Resolucija o Slot________
na kongresu PSI iz FJK
Izkrivljenje
resnice
BOGO SAMSA
Včerajšnji italijanski in svetovni tisk je izredno poudaril oni del odgovora predsednika jugoslovanske vlade Mikuliča, objavljenega v intervjuju nemškemu tisku, ki se nanaša na oborožene sile in njih uporabo za ohranitev sedanje ustavne ureditve. Odgovor so izkrivili, kot da gre za napoved uporabe vojske Pri predvidenih neredih v zvezi s sporom okrog delavskih plač. Miku-lič pa je rekel nekaj povsem drugega.
Iz podrobnega poročila naših ljubljanskih sodelavcev izhaja, da gre za zelo obsežen — po večini zanimiv — intervju, v katerem je predsednik vlade branil sedanjo družbeno ureditev, se skliceval na ustavo in ko je bil neposredno izzvan omenil tudi ustavno določilo o uporabi oboroženih sil.
Celotna polemika se torej vrti okrog enostrankarske ali večstrankarske družbene ureditve, vloge Zveze komunistov in seveda predvsem ustave.
Za naše čitatelje bo najbrže prav, da dobesedno citiramo 240. člen ustave SFRJ, ki se nanaša na oborožene sile in ki se glasi:
»Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije varujejo neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in s to ustavo določeno družbeno ureditev socialistične federativne republike Jugoslavije.
Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije tvorijo celoto in jih sestavljata Jugoslovanska ljudska armada kot skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti ter vseh delovnih ljudi in občanov in teritorialna obramba kot uajširša oblika organiziranega oboroženega splošnega ljudskega odpora.
Vsak občan, ki z orožjem ali kako drugače sodeluje pri odporu proti napadalcu, je pripadnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
Iz vsega do sedaj napisanega sledi, da je normalno, ko predsednik vlade odgovarja tako, kot je odgovoril. Pa vendar tudi ni nič čudnega Preplah v tisku in komentarji, ki •niajo tudi drugačno vsebino.
Dejstvo je namreč, da je kriza jugoslovanskega gospodarskega siste-jna prav gotovo tudi odraz politične krize in da se v takih pogojih ustvarja ozračje za najrazličnejše interpretacije in za bojazni.
Vsako sklicevanje na oborožene sile, ko gre za notranje odnose — pa se tako ustavno predvideno — je nevarno, kočljivo in zaskrbljujoče.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BEOGRAD — Prepričani smo, da za Jugoslavijo ni prihodnosti brez samoupravljanja. Seveda je bilo v razvoju nekaj težav, predvsem se državni vpliv ni zmanjšal v takšni meri, kot smo načrtovali, državni etatizem na ravni federacije je razčlenjen na republike, pokrajine in občine. To pa je imelo za posledico povečanje regulati-ve, kar je zavrlo razvoj samoupravljanja.
To je v pogovoru s skupino novinarjev zahodnonemškega tednika Spiegel izjavil predsednik ZIS Branko Miku-lič, ki bo ta četrtek in petek uradno obiskal ZRN. Dejal je, da je v Jugoslaviji precej kritik na račun delovanja samoupravljanja. Če pa bi, na primer, pripravili referendum o samoupravljanju, se mu zagotovo nihče ne bi odrekel. To velja tudi za druga temeljna načela: svobodo, neodvisnost, neuvrščenost v zunanji politiki in federativno družbeno ureditev. Za ta načela ni alternative, je poudaril Mikulič.
Novinarji Spiegla so predsedniku ZIS zastavili 40 vprašanj, ki so zajela vrsto tem, od samoupravljanja, gospodarske krize, problema dolgov pa do odnosov v federaciji. Najprej so se zanimali za gospodarske razmere v državi in menili, da so gospodarski rezultati Jugoslavije slabši kot kdajkoli doslej.
Slovenija o zapletih z delavskimi plačami
BEOGRAD Ko je pred dnevi podpredsednik zvezne vlade Janez Zemljarič govoril udeležencem 20. smučarskega srečanja jugoslovanskih novinarjev na Bjelašnici, so ga seveda najprej povprašali o oceni reakcij na znani intervencijski ukrep v zvezi s plačami. Kot je znano, se je zaradi rigoroznega zakona v Jugoslaviji začel pravi val stavk oziroma prekinitev dela, kot te pojave uradno imenujejo.
»Ukrepi so naleteli na nerazumevanje, neutemeljeno etiketiranje in celo destruktivno reagiranje«, je dejal Zemljarič. »Predvsem pa je prisotno namerno nasprotovanje, čeprav je edina zamera ukrepom lahko to, da so v nekaterih delih nedodelani. Nikakor pa jim ne gre obešati atributov povečanega administriranja v gospodarstvu in državnega centralizma. Njihov namen je jasen gospodarske tokove spraviti v okvire, ki smo jih sprejeli z resolucijo za letošnje leto,« je dejal Zemljarič.
TRST — Obnovljena enotnost socialistov iz Furlanije in Julijske krajine je označila sklep šestega deželnega kongresa, ki se je zaključil v nedeljo popoldne na tržaškem velesejmu. Zato so tudi soglasno izvolili Ferruccia Sara za novega deželnega tajnika, prav tako na enotnih listah pa 41-člansko deželno vodstvo (v katerem sta tudi 2 Slovenca) in druge statutarne organe ter 14-člansko delegacijo, ki bo na vsedržavnem kongresu v Riminiju zastopala socialiste iz naše dežele.
Kongres je tudi soglasno in z aplavzom osvojil resolucijo o uzakonitvi globalne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo je predložil slovenski tržaški delegat Igor Tuta. Odobritev tega dokumenta je prav gotovo zabeležiti kot zelo pomembno dejstvo, saj je dokument obvezujoč tako za nadaljnje delovanje novega deželnega vodstva in za socialistične parlamentarce, kot tudi za delegate, ki bodo PSI zastopali na vsedržavnem kongresu. K njemu bi le pripomnili, da se nam zdi povsem neumestno in nepotrebno sklicevanje na zaščito »brez privilegij in forsiranj«, saj Slovenci zahtevamo le, kar nam gre po ustavi in sprejetih mednarodnih dogovorih. V na-
slednjem objavljamo besedilo sprejete resolucije v celoti:
Skupščina delegatov na šestem deželnem kongresu PSI Furlanije-Julijske krajine upošteva specifičnost invlogo manjšinskih etnično-jezikovnih skupin kot pomembno stvarnost za kulturno in civilno rast vse skupnosti in pojmuje slovensko manjšino, ki je prisotna v vsem obmejnem pasu tržaške, go-riške in videmske pokrajine, kot pomembno zgodovinsko in kulturno stvarnost v naši deželi ter kot koristen činitelj za kulturne in gospodarske izmenjave med obmejnim prebivalstvom.
Zato potrjuje potrebo ustreznega in pravičnega zaščitnega zakona, ki naj — brez privilegijev in forsiranj — zajamči slovenski narodnostni skupnosti v njenih različnih stvarnostih organski družbeni, kulturni in gospodarski razvoj.
Deželna skupščina PSI, ob spoštovanju italijanske ustave in ob upoštevanju boja za civilne pravice, ki predstavljata zgodovinsko bogastvo socialistov, obvezuje svoje parlamentarce in voditelje stranke, da sprožijo vse potrebne pobude na vsedržavni in krajevnih ravni za hitro odobritev zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Izzivna sporočila rdečih brigad v Rimu, Genovi, Turinu in Milanu
Danes v Trstu pogreb gen. Giorgierija Slabost Pertinija med rimskim obredom
Častna straža ob krsti na inženirski fakulteti tržaške univerze
RIM, TRST — Včeraj je bila v Rimu pogrebna svečanost za umorjenim generalom Liciom Giorgierijem. Navzoči so bili najvišji zastopniki državnih in krajevnih oblasti, vseh vojaških rodov in političnih strank. Cerkvenega obreda v baziliki San Lorenzo se je udeležil tudi Pertini, ki ga je tedaj obšla slabost: peljali so ga na polikliniko, kjer pa je kmalu prišel k sebi. Krsto so nato v spremstvu pokojnikove soproge Giorgie in hčerke Luise z letalom odpeljali v Trst, kjer jo je pričakala pokojnikova 87-letna mama Carmen, in jo izpostavili na inženirski fakulteti, kjer je rajni poučeval. Danes bo imel rektor univerze Fusaroli poslovilni govor, ob desetih bo v katedrali sv. Justa škof Bellomi daroval mašo, nakar bodo krsto položili v družinsko grobnico na pokopališču pri Sv. Ani. Sindikati so v znak žalovanja pozvali k 10-minutni prekinitvi dela.
V Palači Chigi bo istočasno medministrska seja, na kateri bodo notranji minister Scalfaro, obrambni Spadolini in pravosodni Rognoni obravnavali posledice tega terorističnega dejanja, popoldne pa bosta Scalfaro in Spadolini odgovarjala v poslanski zbornici oziroma senatu na interpelacije parlamentarcev. Scalfaro je že predlagal ukinitev avtomatične izpustitve zaprtih te-
roristov zaradi izteka priporne dobe, sodniki pa si glede tega niso edini.
Preiskovalci (namestnik državnega pravdnika Sica in agenti Digos) proučujejo medtem 14 tipkanih strani dolgo listino, s katero manjšinska frakcija rdečih brigad (Unione dei comunisti combattenti) prevzema odgovornost za uboj, in 149 strani obsegajočo priloženo rdečo knjižico z naslovom Come uscire dalLemergenza (Kako iz nujnostnega stanja). Gradivo je UCC razmnožila v Rimu, Genovi, Turinu in Milanu. V njem je rečeno, da so generala ubili zato, ker je bil odgovoren za pristop Italije k Reaganovi strateški obrambni pobudi SDI (vesoljski ščit ali vojna zvezd), sicer pa dokument napada italijansko politiko v Sredozemlju, ki da se udinja »mednarodni reakciji pod taktirko ZDA«.
Občni zbor KZ za novo kmetijsko politiko v tržaški pokrajini
NA 3. STRANI
Začel se je proces o atentatu v Petovljah
MARKO VVALTRLTSCH
BENETKE Skoro petnajst let po krva-vem atentatu v Petovljah na Goriškem se je včeraj v Mestrah pričel morda odločilni pro-ces proti storilcem atentata, v katerem so bili teaja 1972 ubiti trije karabinjerji, in proti tis-lim funkcionarjem varnostnih organov, sodiva ter državne uprave, ki so med preiskavo hote zakrili nekaj pomembnih dejstev ter us-teerili preiskavo na napačno sled.
Proces je v posebni sodni dvorani - bunkerju - v Mestrah, ki je bila včeraj močno zastra-Zena, vanjo si lahko prišel le po strogi konzoli, ki so se ji morali podvreči vsi.
V kletki iz neprebojnega stekla je bil edini obtoženec, ki je za zapahi. To je furlanski Ueofašist Vincenzo Vinciguerra, obsojen na daljšo zaporno kazen zaradi soudeležbe pri Ugrabitvi letala v Ronkah oktobra 1972. Vin-Clguerra je med prestajanjem zaporne kazni Povedal, da je bil skupno s Carlom Cicuttini-]em ter Ivanom Boccacciom in s sodelova-
njem vrste pajdašev gibanja Ordine nuovo iz FJK in Veneta pripravil krvavi atentat. Ivana Boccaccia ni več. Ubit je bil v spopadu s policijo 6. oktobra 1972 na letališču v Ronkah, Cicuttini pa živi na varnem v Španiji in nazaj ga očitno ne bo.
Na zatožni klopi, vendar na prostosti, so včeraj bili protagonisti takratne preiskave: danes upokojeni general karabinjerjev Dino Mingarelli, takrat polkovnik in poveljnik karabinjerske regije v Vidmu; polkovnik karabinjerjev Antonino Chirico, pred petnajstimi leti kapetan in aktivni preiskovalec; polkovnika karabinjerjev Michele Santoro in Angelo Pignatelli, podčastnik karabinjerjev Giuseppe Napoli. pa še takratni goriški prefekt in kasneje vladni komisar v Trstu Vincenzo Molinari ter Takratni goriški državni pravdnih Bruno Pasculi.
Prisotni so bili obtoženci na prvem procesu, ki je bil v Trstu spomladi leta 1974, Goričani, ki so jih tržaški sodniki oprostili: Roma-
no Resen, Gianni Mezzorana, Maria Mezzora-na, Fulvio Larocca, Enzo Badin, Anna Maria Scopazzi. Ni bilo Giorgia Budicina.
Vsi ti zahtevajo od današnjih obtožencev, ki so takrat zastopali državno upravo, primerno odškodnino. Zastopajo jih odvetniki Mag-nacco, Bernot in Lippi iz Gorice. Tudi država se je prijavila kot civilna stranka proti sedanjim obtožencem.
Na včerajšnjem otvoritvenem dnevu procesa je več odvetnikov branilcev postavilo vrsto ugovorov proti posameznim točkam obtožnice, ki so jih zavrnili.
Poleg predsednika Gavanina so v sodnem zboru še sodnika Valeria Castagna, šest civilnih porotnikov (od teh štiri ženske), javni tožilec pa je Gabriele Ferrari.
Branilci so vložili še vrsto ugovorov proti vsebini obtožnice, ki so jih sodniki dosledno zavrnili. O tem so za zaprtimi vrati razpravljali skoro sedem ur, od 14. ure popoldne do 21. ure zvečer.
V Ljubljani odprli sejem Alpe-Adria
ODO KALAN
LJUBLJANA — Spomladanski sneg je presenetil prireditelje sejma Alpe Adria in jim povzročil mnogo dodatnega dela. Zunanji prostori so bili še v soboto prekriti z debelo snežno odejo, včeraj ob odprtju pa je bilo vse nared. Sejem je ob prisotnosti slovenskih predstavnikov oblasti odprl koroški deželni glavar Leopold Wagner, ki je predsedujoči v skupnosti Alpe-Jadran. V svojem govoru je poudaril pomen gospodarskega sodelovanja kot predpogoj za gospodarski in družbeni razvoj. Po otvoritveni slovesnosti si je VVagner v spremstvu predsednika IS Slovenije Šinigoja in predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Bulca ogledal paviljone ter se zaustavil tudi v razstavnem prostoru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, kjer so goste pričakali predsednik Svetina, predsednik nadzornega odbora Bole, predsednik zunanjetrgovinske sekcije Košuta in drugi gospodarstveniki.
Sejem Alpe-Adria je bil prvič organiziran v Ljubljani pred 26 leti. S časom sta se oblika in zamisel sejma dokaj
NADALJEVANJE NA 2. STRANI'
Vse večja možnost predčasnih volitev
•	Izkrivljenje resnice
Oborožene sile služijo za obrambo pred zunanjim napadalcem, notranji odnosi pa so stvar svobode, svobodnega organiziranja, v jugoslovanskem primeru iederativne ureditve in podobno. Omenjanje oboroženih sil v zvezi z notranjimi vprašanji, pa naj bo na tak ali na drugačen način izzvano, je torej zelo kočljiva zadeva, ki že močno spominja na grožnje in pritisk, da bi se s trdo roko reševale stvari, ki bi se morale normalno urejati. Osnovne gospodarske krize pa prav gotovo ni mogoče reševati z bajoneti, kot povezanost jugoslovanskih narodov v skupni državi ne more biti rezultat pritiska od zunaj, temveč skupnih interesov in zgodovinsko skupnega boja.
•	Predsednik ZIS
»Vaša ocena ni točna,« je dejal Mi-kulič, »lani smo sprejeli dva paketa ukrepov. Kratkoročno smo želeli zagotoviti predah, da bi lahko izvedli spremembe v gospodarski ureditvi, ki naj bi prispevala k dolgoročni stabilizaciji. Zahvaljujoč se tem ukrepom smo povečali proizvodnjo in izvoz ter ublažili rast inflacije.
— Vendar pa je inflacija narasla s skoraj 80 na 100 odstotkov.
»Da. Vendar pa bi brez našega programa konec leta 1986 znašala od 110 do 115 odstotkov.«
Glede problema dolgov je Mikulič navedel podatek, ki je presenetil njegove sogovornike:
»Leta 1981 smo tujini dolgovali 21 milijard dolarjev. Do konca leta 1985 smo odplačali 17,1 milijarde dolarjev glavnice in 11,2 milijarde dolarjev obresti. To pomeni, da smo skupaj odplačali 28,3 milijarde dolarjev, glavnico dolga pa smo zmanjšali samo za nekaj več kot milijardo dolarjev«.
Po besedah Mikuliča Jugoslavija ne razmišlja o tem, da bi prenehala odplačevati dolgove, kot je to storila Brazilija, čeprav ima razumevanje za ravnanje te države.
»Jugoslavija je ena redkih držav, ki je doslej izpolnila vse obveznosti. Tako bo ravnala tudi v prihodnje, menimo pa, da bi morale države posojilodajalke in mednarodne ustanove pokazati več razumevanja za naš položaj«.
Ko je govoril o vzrokih dolgov, je Mikulič dejal, da so v drugi polovici sedemdesetih let živeli v iluzijah, da imajo vse — le ob pomoči velikih finančnih posojil. V tem času so porabili več, kot bi realno smeli. Bila je vrsta zgrešenih naložb, ki jih zdaj drago plačujejo, oblikovalo pa se je tudi prepričanje, naj se vsak razvija, kakor si želi in vsak za sebe.
»Dobro se spominjam opozorila tovariša Tita, da bi se morali kot številne druge države preusmeriti na varčevanje, na domače energetske vire. Toda tedaj je bila nafta še poceni in v Jugoslaviji je prevladovalo mnenje, da je proizvodnja premoga zastarela tehnologija«.
Predsednik se je zavzel za to, da Jugoslavija ne bi bila diskriminirana v razvitem svetu in opozoril na černobilsko krizo, v kateri je EGS drugače obravnavala jugoslovanski izvoz kot na primer avstrijskega.
Zdelo se je, kot bi SZ vse sevanje iz Černobila s posebnimi cilji usmerila v Jugoslavijo, ne pa tudi v sosednje države. Po njegovem mnenju je bil na Jugoslavijo izveden pritisk, tako političen kot ekonomski.
»Menim, da to ni dobro. Uvrstili so nas v države vzhodnega bloka. Kako ste lahko pomislili, da Jugoslavija pripada vzhodnemu bloku, mi smo neodvisna in neuvrščena država in ne pripadamo nobenemu bloku.«
Eno od vprašanj je zadevalo zahteve po uvedbi večstrankarske ureditve v Jugoslaviji.
»Kako naj bi bil večstrankarski sistem pri nas alternativa, če imamo tako negativne izkušnje iz zgodovine naše države, ki smo jih plačali z milijonom žrtev. Kako bi nas vi razdelili po političnih strankah, ki bi jih v Jugoslaviji ustanavljali na nacionalnih temeljih. V Jugoslaviji je možno ali skupno življenje, to pomeni, da se organiziramo povsem svobodno v različnih društvih, združenjih in organizacijah in da sodelujemo v socialistični zvezi, ali pa da se razidemo z vsemi posledicami, ki izvirajo iz tega. To je moj odgovor tistim, ki ponujajo večstrankarsko ureditev. Njihov cilj je, da bi nas razdelili. Zamisel bratstva in enotnosti je prevladala in se utrdila.
Branko Mikulič je dejal, da se vedno niso uresničile preobrazbe partije, čeprav se je razprava začela že na šestem kongresu leta 1952 in sicer o njeni vodilni vlogi v enostrankarski ureditvi oziroma vodilni vlogi ZK v razmerah uveljavljanja pluralizma samoupravnih interesov. Eden od vzrokov za to je po besedah Mikuliča v tem, da politični sistem, za katerega so se odločili, ni deloval tako, kot so si zamislili.
»Tisti, ki zdaj ogrožajo vodilno vlogo ZK, si želijo nekaj povsem drugega. Njihov cilj je ZK popolnoma odstraniti s političnega prizorišča. To pa je iluzija. Ce bi se ti organizirali, da bi
zrušili ustavno ureditev države, potem bi mi ravnali tako, kot bi vi v vaši državi, če bi bila ogrožena vaša ustavna ureditev. Vsa sumničenja v državi in tujini, ali bomo branili našo ureditev z vsemi sredstvi so torej odveč. Tako je zapisano tudi v naši ustavi. Zavračamo kakršenkoli dialog o tem, ali bo Jugoslavija ostala federativna država ali ne«.
— Ali pod »vsemi sredstvi« štejete tudi armado?
»Dejal sem z vsemi sredstvi, to pa pomeni vsa sredstva, ki jih imamo na razpolago, vključno tudi vojsko, če bo treba braniti ustavno ureditev«, (dd)
• Slovenija
Tako podpredsednik zvezne vlade, ki jo v številnih pogovorih in sestankih po Jugoslaviji dokaj ostro omenjajo kot krivca za vedno večje nezadovoljstvo po delovnih kolektivih. Včeraj je o interventnih predpisih razpravljalo tudi predsedstvo CK ZK Slovenije, ki je menilo, da je v načelu duh ukrepov pravilen, da pa je zakon le preveč pavšalen in enako udarja dobre gospodarje kot zapravljiva podjetja. Se celo več: slaba podjetja jo bodo celo bolj poceni odnesla kot boljša. Zakon namreč določa, da se plače lahko povečujejo le s povečano storilnostjo. Jasno pa je, da lahko dobro organizirano podjetje poveča produktivnost le za odstotek ali dva - slabe tovarne pa mimogrede povečajo učinek za 20 do 30 odstotkov. Z drugimi besedami povedano — v dobrih tovarnah, kjer so že doslej razmišljali o čimboljšem izkoriščanju tehnologije in organiziranju dela, nimajo več velikih rezerv. V povprečnem kosovskem podjetju, na primer pa lahko samo z zaostritvijo delovne discipline povečajo produktivnost za nekaj debelih odstotkov. Po logiki vladinega ukrepa bodo slednji lahko povišali plače, dosedanji dobri gospodar pa bo imel plače zamrznjene.
Nekaj razpravljavcev na predsedstvu CK ZKS je grenko pripomnilo, da bi bilo o takšnih nesmislih pametneje razmišljati še pred uvedbo ukrepov, ne pa sedaj, ko vsi samo čakajo novih protestnih sestankov.
Za zdaj novih stavk ni bilo, bližajo pa se plačilni dnevni konec meseca, ko bo, če ZIS ne bo korigiral nekaterih uredb, gotovo vroče. Jugoslovansko časopisje je sicer polno komentarjev, ki pojasnjujejo razloge za znižanje plač, vendar bo takrat, ko bo delavec v kuverti oziroma na plačilnem listku zagledal trideset, štirideset ali še več tisočakov primanjkljaja, težko »rožice
saditi«. Kadar gre za plače, tudi jugoslovanski delavec razmišlja v številkah, ne v političnih frazah... (Z. Š.)
Alpe-Adria
spremenili, kar dokazuje, da je pobuda živa in da jo sooblikujejo organizatorji in razstavljavci, ki se prilagajajo zahtevam sodobnega trženja in trgovanja. Turistični sektor ima vedno večjo veljavo in v zgornjih prostorih hale B je prava turistična borza, kjer je strnjeno prikazana celovita jugoslovanska ponudba. Avstrijski razstavni prostor je uredila Zvezna obrtna zbornica Avstrije v sodelovanju z inštitutom za pospeševanje gospodarstva. Avstrijske gospodarske organizacije so namreč ugotovile, da je prav na obrtnem področju še veliko možnosti za razvoj gospodarskega sodelovanja. Prisotna je tudi Zveza slovenskih zadrug iz Celovca, ki v svojem reprezentančnem prostoru prikazuje celovito ponudbo, ki jo lahko nudi slovensko koroško gospodarstvo. Isto zamisel je že pred leti uvedlo Slovensko dežele-no gospodarsko združenje iz F-JK za svoje člane. V običajnem prostoru je letos prisotnih nad 30 gospodarskih podjetij iz treh pokrajin, kjer žive Slovenci v Italiji. Tu niso prisotni le zunanjetrgovinski operaterji, ampak tudi proizvodna in storitvena podjetja. Iz leta v leto se pojavljajo novi gospodarstveniki, kar je dokaz, da se lahko mnogo naredi tudi v težkih gospodarskih časih. Zanimivi so reklamni svetlobni napisi, ki dejansko popestrijo razstavni prostor in prikazujejo možnosti teh medijev, ki se brez velikih težav lahko spremenijo v skladu z željami in potrebami potrošnika. Letos se je prvič pojavil tudi tretji denarni zavod, kar je vsekakor spodbudno. Tržaški kreditni banki in Kmečki banki iz Gorice, ki lahko samostojno poslujeta s tujino, se je pridružila še Hranilnica in posojilnica na Opčinah, kar je vsekakor pozitiven premik v razvojnih težnjah tega denarnega zavoda.
Nekateri drugi slovenski gospodarstveniki so pripravili samostojne razstavne prostore ali prikazujejo svoje izdelke v okviru skupinskih razstav. Presenetljivo je destvo, da letos ni prisotna dežela F—JK. Prvič po dolgih letih je prišlo po vsej verjetnosti do nepredvidenih težav in zapletov. Zaradi tega je Tržaška trgovinska zbornica prevzela pobudo za organizirano prisotnost na sejmu. Odsotnost dežele je vsekakor negativni pokazatelj, saj bi morala biti prav deželna vlada organizator mednarodnega gospodarskega sodelovanja.
Andreotti naj bi danes ali jutri vrnil mandat
SANDOR TENCE
RIM — Poskus Giulia Andreottija za sestavo nove vlade se počasi bliža koncu. Če ne bo prišlo do bistvenih novosti ali do presenetljivih razpletov, ki pa trenutno niso na vidiku, se bo poverjeni predsednik danes ali najkasneje jutri odpravil na Kvirinal in bo po dveh tednih jalovih pogajanj vrnil mandat predsedniku republike Cossi-gi, ki se bo moral nato odločiti, kaj pravzaprav narediti. Predsednik je odločno proti razpustu parlamenta in istega mnenja je tudi večina strank, v sedanjih razmerah pa ni videti drugega izhoda kot predčasne volitve, čeprav ostaja povsem odprto vprašanje referendumov ali pa v primeru razpusta zbornic, kdo bo vodil in sestavljal vlado med morebitno volilno kampanjo. Gotovo je, da bo Cossiga tudi spričo zadnjih terorističnih izpadov naredil vse, kar sodi v pristojnosti državnega poglavarja, od njega pa si res ne moremo pričakovati čudeža.
Zadnja beseda bo tudi tokrat pripadala socialistom, ki se bodo danes izrekli o zadnjem Andreottijevem predlogu glede referendumov o jedrski energiji. Gre za neke vrste kompromisno rešitev, za osvojitev načela o jedrskem moratoriju, ki so ga predlagali socialdemokrati za omilitev političnih učinkov ljudskih referendumov, ki pa jih republikanci in demokristjani odklanjajo. Če bo tudi tokrat socialistično vodstvo kritično nastopilo proti poverjenemu predsedniku, a ga hkrati spodbudilo, naj vztraja pri svojem poskusu, se bo za odločilni korak odločila KD, ki bo formalno pozvala Andreottija, naj vrne mandat Cossigi.
Andreotti je tudi včeraj skušal potrpežljivo posredovati med strankami dosedanje koalicije ter še enkrat ugotovil, kako daleč so si stališča predvsem demokristjanov in socialistov. Nekateri so napovedovali, da se bo poverjeni predsednik sestal s Craxi-jem, do poznih večernih ur pa do srečanja ni prišlo, kar potrjuje, da ima Andreotti na razpolago zelo malo manevrskega prostora za izhod iz slepe ulice. Mandatar za sestavo vlade se je včeraj vsekakor sestal z voditelji sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, ki so
mu izrazili zaskrbljenost zaradi negativnih učinkov vladne krize ter se enotno izrekli proti predčasnim parlamentarnim volitvam. Proti razpustu parlamenta se je izrekla tudi predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti, ki je prejšnji teden ostro ožigosala Craxi-jevo vlado zaradi velikega števila dekretov, ki jih je ministrski svet odobril med krizo.
Dolgočasno politično kroniko je včeraj razgibalo pisanje nekega rimskega dnevnika, ki je objavil vest, da je komunistični tajnik Natta tik pred odstopom ter da bo za njegovega naslednika v kratkem izvoljen sedanji koordinator partijskega tajništva Oc-chetto. Vodstvo KPI in sam Occhetto sta takoj odločno demantirala to vest, čeprav ni skrivnost, da se partija postopno pripravlja na zamenjavo tajnika, kot je pred kratkim v nekem intervjuju neposredno potrdil sam Natta. Časi za spremembo na partijskem vrhu pa očitno niso še dozoreli.
Brandt
odstopil
BONN — Zahodnonemška socialdemokratska stranka je včeraj doživeladokaj razburljiv dan, ki ga je odprla Margarita Mathiopo-ulos, Grkinja, ki naj bi postala uradni glasnik SPD in se je včeraj zjutraj odrekla mandatu. Mathio-poulosova je svojo izbiro motivirala s spoštovanjem do Willyja Brandta, ki se je znašel v središču ostrih polemik zaradi njene kandidature.
Willy Brandt pa se je že v prvih popoldanskih urah prav tako odrekel svojemu mandatu in zapustil vodstvo SPD. V večernih urah je SPD imenovala njegovega naslednika, 61-letnega leaderja parlamentarne skupine socialdemokratov Hansa Jochena Vogela. Njegovo imenovanje bodo ratificirali na izrednem kongresu SDP, ki bo 16. junija.
25. MAREC 87
CTE
ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
Naložba vezana na evropsko denarno enoto
CTE so italijanski državni efekti v ECU (European Currency Unit — Evropska denarna enota) in sicer denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti.
Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU na dan izplačila.
VARČEVALCI JIH LAHKO PODPIŠEJO PRI SLEDEČIH BANČNIH ZAVODIH: BANCA DMTALIA, BANCA NAZIONALE DEL LAVORO, ISTITUTO BANCARIO S. PAOLO Dl TORINO, MONTE DEI PASCHI Dl SIENA, BANCO Dl NAPOLI, BANCO Dl SICILIA, BANCA COMMERCIALE ITALIANA, BANCO Dl ROMA, CREDITO ITALIANO, BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA, BANCO Dl SANTO SPIRITO, NUOVO BANCO AMBROSIANO, BANCA MANUSARDI, BANCA POPOLARE Dl NO-VARA, CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE, CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO, ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLA-Rl ITALIANE, ISTITUTO CENTRALE Dl BANCHE E BANCHIERI, ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CAS-SE Dl RISPARMIO ITALIANE, CITIBANK, PARI-BAS, CABOTO, FINEUROP, SIGE.
V podpis po ceni v lirah na osnovi menjave lira/ECU dne 23. marca.
CTE so kotirani na vseh italijanskih borzah, kar omogoča lažjo vnovčljivost v primeru potrebe.
Emisijska cena v ECU
100%
Ponudba velja od 25. do 27. marca
Obrestna	Rok
mera
7,75%	7 let
EVROPSKA NALOŽBA
Občni zbor Kmečke zveze poudaril potrebo po novi kmetijski politiki
Zdravo kmetijstvo potrebno za uravnovešen razvoj
Nedeljskega občnega zbora v Prosvetnem domu na Opčinah se je udeležilo veliko ljudi
Ura tržaškega kmetijstva kaže pet do polnoči. Še ga je mogoče oživiti, a časa je na razpolago malo, vse manj. Kljub nekaterim svetlim izjemam kmetijske dejavnosti na Tržaškem na splošno hirajo, z njimi se bavijo pretežno starejši ljudje. Ko bi se ta proces nadaljeval, bi nastala nepopravljiva škoda. Oškodovani pa bi bili vsi, začenši z mladimi, ki bi v primarnem sektorju lahko našli dostojno zaposlitev. Tudi z naravovarstvenega vidika bi škoda bila ogromna, saj je danes vsakemu resnemu ekologu jasno, da si ni mogoče zamisliti učinkovitega va-
Novi glavni svet KZ
Na nedeljskem občnem zboru KZ so soglasno izvolili nove člane glavnega sveta, nadzornega odbora in razsodišča.
V	glavnem svetu so: Ivan Antonič, Anton Bole, Alojz Debeliš, Marcello Debeliš, Edi Glavina, Oskar Grgič, Alionz Guštin, Adrian Kalc, Aleksander Kalc, Romano Kobec, Valentin Korošec, Marjo Kosmač, Rudi Košuta, Miloš Kralj, Alojz Križmančič, Danilo Lupine, Lucijan Malalan, Emilio Matietti, Dušan Milič, Josip Milič, Srečko Orel, Robert Ota, Zoran Parovel, Jože Perčič, Jože Pernarčič, Anton Petaros, Ljubo Petaros, Emil Purič, Jože Radetič, Josip Sancin, Giuseppe Scheriani, Drago Starc, Radovan Šemec, Boris Škrk, Marjo Švab, Karel Valentinčič, Miroslav Žigon.
V	nadzornem odboru so Marcello Čok, Teodor Ostrouška, Josip Stoper, kot nadomestna člana pa Josip Bolčič in Zoro Grgič.
V	razsodišču so: inž. Andrej Čok, dr. Mario Gregorič, dr. Leo Kralja Alojz Markovič in Slavo-Ijub Štoka.
rovanja narave brez ljudi, ki živijo z njo v neposrednem stiku, se pravi brez kmetov. A propadanje tržaškega kmetijstva bi moralo posebno zaskrbljati nas Slovence, kajti prav prek njega smo ostali zasidrani na tej zemlji.
To so nekatere izmed temeljnih ugotovitev, izhajajoč iz katerih so člani Kmečke zveze na svojem nedeljskem rednem občnem zboru v Prosvetnem domu na Opčinah zahtevali izredne javne posege v prid tržaškega kmetijstva. Gre za zahteve, ki jih Kmečka zveza sicer ne postavlja prvič, a zdaj jih iznaša na posebno odločen in hkrati konkreten način. Predsednik Alfonz Guštin je v svojem uvodnem poročilu predstavil zaokrožen načrt za preporod kmetijstva na Tržaškem. Zavzel se je za določitev področij, ki naj bodo na Tržaškem namenjena kmetijstvu, ter za njihovo ureditev in opremo. Naštel je javne uprave in ustanove, ki bi morale za to prevzeti finančno breme, začenši z Deželo in Skladom za Trst. Zavzel se je nadalje za učinkovito strokovno službo, ki bi morala usmerjati kmetijske dejavnosti tudi prek usmeritvenih načrtov. Poudaril je naposled potrebo po organizaciji za komercializacijo proizvodov, s pomočjo katere naj bi se kmetje otresli podrejene vloge na trgu.
Predsedniško poročilo je dopolnil tajnik Edi Bukavec. V svojem posegu je obnovil s kmetijskega vidika najpomembnejše dogodke, ki so se zvrstili v minulem letu na evropski, vsedržavni in še zlasti na krajevni ravni. Na Tržaškem je nekaj premikov na boljše vendarle bilo. Tako so npr. lani bili po dolgoletnih prizadevanjih v nekaterih srenjah prvič izvoljeni jusarski odbori; Dežela je prek Kraške gorske skupnosti začela postopek za porazdelitev 2 milijard lir podpor v prid kmetijstva; podjetje ACEGA in Kraški vodovod sta pristala na to, da bosta dobavljala kmetom vodo po znižani ceni; odobren je bil »paket za Trst«, iz katerega bi morali črpati sredstva tudi za razvoj kmetijstva; v deželnem svetu se je prav v zadnjih časih začel postopek za odobritev zakona, ki naj bi končno privedel do ureditve poklicnih seznamov kmetijskih podjetnikov tudi v tr-
žaški pokrajini, čeprav pri tem ostajajo še nekatera važna vprašanja odprta. Bukavec pa je v svojem poročilu omenil tudi negativne dogodke in pojave, ki so prizadeli oziroma še prizadevajo kmetijstvo in kmete, od pomanjkljivega socialnega skrbstva do zaseganja novih obdelanih in obdelovalnih površin za sinhrotron pri Bazovici. Mimo podrobnosti se je zavzel za novo kmetijsko politiko na evropski, vsedržavni in krajevni ravni, še zlasti pa seveda za izredne posege v prid tržaškega kmetijstva.
Po razrešnici staremu vodstvu, ki jo je v imenu nadzornega odbora predlagal Marcello Čok, so se zvrstili pozdravi gostov in posegi članov. Občnemu zboru je predsedoval Alojz Križmančič, na govorniški oder pa je stopilo kar 24 razpravljavcev. Govorili so: tržaški občinski odbornik Aleš Lokar, član deželnega vodstva Konfederacije kmetov Ferdinando Rizzi, predsednik Cvetličarske zadruge Miloš
Kralj, predsednik SDGZ Vito Svetina, predsednik KGS in zgoniški župan Miloš Budin, predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, predstavnik openskega jusarskega odbora Zoran Sosič, prof. agrarne ekonomije na Tržaški univerzi Mario Prestamburgo, devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar, pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marcello Čok, kmetovalec Robi Smotlak, član pokrajinskega vodstva SSk Alojz Tul, predsednik Coldi-retti Nevo Radovič, repentabrski župan Pavel Colja, podpredsednik KZ Alojz Debeliš, predstavnica deželne zveze zadrug Libera Sorini, dolinski župan Edvin Švab, predsednik openske hranilnice in bančne sekcije SDGZ Pavel Milič, podpredsednik KZ Srečko Orel, tajnik SKGZ Duško Udovič, ravnatelj patoronata KZ Boris Si-moneta, kmetovalec Dušan Milič, dolinski podžupan Marino Pečenik in polkmetovalec Germano Švara.
V razpravi je bilo med drugim poudarjeno, da je v tržaški pokrajini mogoče razvijati donosne kmetijske dejavnosti. Za to je potreben podjetniški pogum, poleg seveda infrastruktur in drugih splošnih pogojev, za katere morajo poskrbeti javne uprave in ustanove. Razpavljavci so se nadalje zavzeli za to, naj pokrajinska uprava čim prej pripravi načrt za integriran razvoj kmetijstva v okolju (izdelati bi ga morala skupina pod vodstvom prof. Pres-tamburga), od deželne uprave pa so zahtevali, naj brez odlašanja skliče konferenco o teritoriju v tržaški pokrajini, kot se je bila obvezala že leta 1982. Ti dve zahtevi sta navedeni tudi v resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta ob sklepu občnega zbora. Resolucija poleg tega poudarja, naj se sinhrotron zgradi v starih mejah Raziskovalnega območja pri Padričah, zaključuje pa se z zahtevo, naj italijanski parlament končno odobri zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Ob koncu Srečanja gledališč Alpe-Jadran
Stičišče štirih jezikovnih svetov
GORICA, NOVA GORICA — »Spoznajmo se v svojih hotenjih, odprimo si med seboj vrata«. Vrata so zares na stežaj odprta, pa tudi do marsikaterega drugačnega problema, različne stvarnosti, je odnos jasnejši. Vsaj kar zadeva gledališko in umetniško plat medalje v delovni skupnosti Alpe-Jadran je tako in seveda tudi v smislu pretakanja gledališke besede čez mejo, njeno vračanje, njeno odmevnost v obeh obsoških mestih.
To lahko zapišemo ob koncu Srečanja gledališč Alpe-Jadran, ki je v devetih dneh trajanja posredovalo kar 15 odrskih uprizoritev različnih okolij — hrvaškega, slovenskega, italijanskega in nemškega oziroma avstrijskega. In prav kar zadeva te vsebinske kroge, je bil letošnji festival, v primerjavi s prejšnjimi, na višji kakovostni ravni, čeprav seveda še ne na tistih ravneh, do kotečih se bo v prihodnje s stalnim iskateljskim delom brez dvoma dokopal. Premiki so vendarle očitni, v kar gre uokviriti tudi letošnja organizacijska prizadevanja italijan-
skega dela. Ob bolj skrbnem izboru predstav je bil tudi ta aspekt privlačnejši, saj italijanske skupine niso bile več diletantske, temveč že polprofesionalne ali celo popolnoma profesionalne. Prav ta enakopraven odnos med obema prirediteljema (novogoriško in goriško občino) pa edini lahko zagotavlja nenehno rast srečanja.
Kljub vsemu bi si vnaprej želeli, da bi novogoriški in goriški festival vzpostavil tudi neposreden stik med samimi gledališkimi operaterji, tako med odrskimi ustvarjalci kot kritiki in spremljevalci. Prireditev bi lahko bila tudi priložnost za predstavljanje literarnih, likovnih, glasbenih in drugih umetniških dosežkov, ki so značilni za ta
prostor. V ta okvir bi se morala na tak ali drugačen način vključiti naša narodnostna skupnost, saj pomeni njen kulturni doprinos temu okolju brez dvoma relevantno postavko. Skratka, srečanje naj bi povsem živelo s prostorom, v katerem se udejanja in s tem bi nemara pritegnilo še večjo pozornost prebivalcev in poročevalcev.
Vsekakor: danes pomeni Srečanje gledališč Alpe-Jadran posebnost, ki jo je vredno razvijati in se s svojo specifiko uvršča na pravo mesto v ponudbi mnogih gledaliških prireditev širšega ali ožjega evropskega zemljevida.
Po teh splošnih oznakah moramo seveda zadostiti še izzivom gole kronike in v tem kontekstu posredovati nadaljevanje zapisa o za-
ključni prireditvi in slovesnosti, ki je bila v goriškem hotelu Palače, kjer je goriški župan Antonio Starano priredil sprejem za udeležence festivala. Tam so tudi izročili posebno skulpturo ustvarjalcem predstave, ki je bila po mnenju žirije občinstva najboljša. Gre za Po-
povičeve »Rodoljube« v postavitvi Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda. Žirija se je odločila še za dve posebni pohvali, ki sta šli gledališki skupini iz Padove in pa Slovenskemu mladinskemu gledališču iz Ljubljane. S tem je zastor zares dokončno padel nad letošnje Srečanje gledališč Alpe-Jadran, dvignil se bo spet v približno istem času prihodnje leto, ko bosta obsoški mesti spet zaživeli v znamenju teatrov in utripali v prijateljstvu.
MARIJ ČUK
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
7.
Tragedija
neke
manjšine
FULVIO TOM IZZA
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
COPVSK3HT ZTT
Na goriškem ozemlju so prav tako poniževali in dražili tako imenovane drugorodce, ki pa še zdaleč niso bili v manjšini, in jih prizadevali tam, kjer so bili najbolj občutljivi. Skvadristi so vdirali v cerkve in zahtevali, da se je maševalo in pelo v državnem jeziku, razbijali so molitvene prostore, pretepali najbolj uporne duhovnike in vernike. Iz samostanov so pregnali menihe in niso prizanesli niti laza-retistom, ki so prebivali na višavi med Mirnom in kraškim grebenom, ne kapucinom na Sveti gori, tej zvezdi stalnici na nebu nad dolino. Od vseh napadov je najbolj grozljivega doživel organist iz Podgore in to na božično noč. Nesrečnikih je odigral nekaj slovenskih pesmi, ki so jih zapeli pevci in ko se je odpravil iz cerkve domov, so nasilneži skočili nanj, ga prisilili, da je popil krepko dozo strojnega olja, pomešanega z bencinom. Umrl je čez šest tednov v strašnih mukah. Ugotovili so krivce, nadškof jih je naznanil, tpoda na procesu sta bila glavna storilca obsojena le na deset mesecev zapora, drugi pa so bili oproščeni.
Stanko je torej rastel v tej klimi nizkotnosti in zatiranja, njegovo versko čustvo se je moralo hraniti iz dominante Kristusovega pasijona. Tako kot starejše sestre je tudi on obiskoval osnovno šolo v Mirnu in nato nižjo gimnazijo v Gorici. Nič kaj rad ni stanoval v dijaškem domu I1 2) , ki je spremljal slovenske dijake iz Zgornjega Posočja; med njimi je bil tudi Ciril Kosmač, ki mu je bilo kasneje sojeno, da postane eden najvidnejših slovenskih pisateljev. Tako kot on je tudi mladi Vuk sodeloval s svojimi prvimi pesmimi v
kolegijskem listu. Po Gentilejevi reformi so šole vseh narodnostnih manjšin zaprli. Naš dijak je tako prešel na državno trgovsko šolo, kjer je med ostalimi sošolci začel izstopati v učenju jezika, ki ni bil njegov. Zmagal je na pokrajinskem tekmovanju z najboljšo nalogo, napisano v italijanščini. Za nagrado ga je sprejel sam Mussolini.
Slovenske učitelje, ki so dodobra obvladali italijanski jezik, so zaposlili v državnih šolah, a kdor se je temu upiral, so ga konfinirali v južno Italijo, nekateri pa so zbežali v Jugoslavijo, ki ji je vladal srbski monarh. Študentje višjih šol in univerz skorajda niso imeli druge izbire, mejo pa je bilo treba prekoračiti na skrivaj, kajti potnih listov, zlasti mlajšim, niso radi izdajali. Stanko je kljub dobremu napredovanju želel nadaljevati študij v svojem jeziku. S sestro Jelo sta se dogovorila, da bosta skupaj varčevala in se nato preselila v Ljubljano. Lepega dne je Stanko pobral še njen mošnjiček in odšel v slovensko prestolnico, ne da bi komurkoli črhnil besedico.
Pisalo se je leto 1929, usodno za vse in še posebej za starega Vuka. Čevljarska zadruga ga je odpustila in prišla pod javno upravo. In morda še je bil sin tako svojeglavo odločil prav v znamenje protesta. V Ljubljani se je Stanko vpisal na trgovsko akademijo, stanovanje pa je dobil pri neki družini. V začetku se ni nabolje znašel v novem okolju s tolikimi ljudmi najrazličnejših narodnosti in z bogatim sporedom kulturnih prireditev, ki pa je bilo v primerjavi z Gorico težko dostopno. Tudi se ni najbolje počutil pri svojih stanodajalcih. To je bila molčeča družina, kjer se je vsakdo brigal zase, v času obedov zahteval zvrhan krožnik, ki ga je nato v mrki tišini pospravil. Pravo nasprotje tistega, kar se je dogajalo v hiši pod okriljem cerkvenega zidu, kjer so se lahko Vukovi otroci v nekaj minutah zlasali in spet pobotali. Sestri, ki jo je bil oskubil prihrankov, je Stanko lahko brez pretiravanja opisal ta način docela drugačne družinske povezanosti: »Mi združeni, oni ločeni. Njihovi odnosi do mame so natanko taki, kot med abonenti v menzi.«
A nekaj so njegovi stanodajalci le premogli: čedno hčer Darinko, s katero se je naš študent brž ovohal, tako da so že začeli gledati nanj kot na bodočega zeta in svaka. Treba se je bilo torej čimprej preseliti. Sama Darinka, čedna in mila, a pri denarju natančna, saj se je lahko pobahala, da je s tridesetimi dinarji pripravila obed za devet ljudi, mu je pomagala najti stanovanje z lastnim vhodom. Povsem razumljivo je, da je mlademu študentu dišala popolna svoboda; zato nič čudnega, če se je izmikal nadležni prijaznosti te napol zaročenke, ki ga je hotela navezati nase že pri osemnajstih. Toda usoda se rada poigra in kdo ve, če ni že takrat posegla v njegovo življenje, ali pa je bilo kar naenkrat toliko Darink v Ljubljani kot marjetic na travniku; dejstvo je, da se je naš Goričan spoznal z drugim dekletom, ki je nosilo enako ime.
Ta druga Darinka je bila mila, občutljiva in bistra; zrasla je tudi v družini intelektualcev in je torej imela vse lastnosti, ki jih je kot zaljubljeno dekle lahko posvetila mlademu poetu. Zelo dobro sta se počutila v družbi drug drugega.
Sprehajala sta se ob Ljubljanici od mostu do mostu, se ustavljala ob hišah v starem delu mesta, ki so se odsevale v vodi, hodila na grad, ki je bil tako podoben goriškemu, ali pa se spet drugič odpravila z ožjega središča tja do gosto poraščenega Tivolija, kjer so bile veverice domače kot golobje v Benetkah. A čez vse je Stanko želel, da bi prodrl med kulturno srenjo. In ker je nenehno potreboval denar za hrano, stanovanje, dvakrat tedenski abonma v gledališču z obvezna modro obleko, se ni pomišljal klicati na pomoč nežno mamo Rozalijo s pismi kot: »Pridi, hitro mi piši, kdaj prideš. Glej, mogoče se sploh ne vidiva več! Pomisli, nikoli več! Upam, da se nama kaj takega ne bo zgodilo.«
(1)	Lojze Bratuž (op. prev.)
(2)	Alozijevišče (op. prev.)
Na deželnem kongresu potrjena enotnost med socialisti iz FJK
Femiccio Saro novi deželni tajnik PSI V vodilnem odboru tudi slovenska člana
Deželni kongres socialistov iz Furlanije in Julijske krajine se je končal v nedeljo popoldne na tržaškem velesejmu v duhu ponovno pridobljene enotnosti. Tako je bil novi deželni tajnik Ferruccio Saro (35-letni agronom in bivši župan v Martignaccu pri Vidmu, že od leta 1983 deželni svetovalec) izvoljen soglasno in s ploskanjem, prav tako so bili na enotnih listah izvoljeni člani deželnega vodstva, nadzornega odbora in razsodišča ter delegati za vsedržavni kongres PSI, ki bo konec meseca in v začetku aprila v Riminiju.
Enotnost je bila sad soglasnega dogovora med vsemi notranjimi komponentami, ki so poslale svoje delegate na deželni kongres, in sicer zavezništva med »areo Craxi« in levico, ki je imel veliko večino delegatov, ter somišljenikov pordenonskega poslanca De Carlija in pa videmskega načelnika skupine v deželnem svetu Zanfag-ninija. Na tej osnovi je bil kot edini kandidat izbran za novega deželnega tajnika Saro, v novem deželnem vodstvu (kateremu bo predsedoval dosedanji podtajnik Arnaldo Pittoni) je bilo od 41 članov dodeljenih 20 »območju Craxi«, 14 levici, 4 mesta so pripadla somišljenikom De Carlija, 3 pa Zanfagninij e vim.
Po podobnem sorazmerju so bila razdeljena tudi mesta v ostalih statutarnih organih in v 14-članski delegaciji, ki bo zastopala socialiste iz naše
dežele na vsedržavnem kongresu v Riminiju. Kongres je tudi z aplavzom osvojil posebno resolucijo, ki se zavzema za čimprejšnjo uzakonitev globalne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo je predložil tržaški slovenski delegat Igor Tuta in jo objavljamo na prvi strani. Omeniti je tudi, da sta bila v deželno vodstvo PSI izvoljena slovenska kandidata Firmino Marinig in Neda Lah, v deželnem razsodišču pa je dobil mesto tudi slovenski socialist Branko Pahor.
Treba je pa tudi zabeležiti, da je sklepna glasovanja oživil protest ženskih delegatk, ki so zahtevale spoštovanje pravil, ki jim dodeljujejo 20 odstotkov mest v deželnem vodstvu, kar se tokrat ni zgodilo. Na vsedržavnem kongresu bodo deželne socialiste zastopali Pittoni, Carbone, Seghene, Lambertijeva, Bulfone, Pascoli, Zan-fagnini, Renzulli, Braida, Pulina, Man-zon, Mezzarobba, De Carli in Taddio. Med njimi torej tokrat ni nobenega Slovenca.
Tudi na nedeljskem zasedanju, na katerem so nastopili vsi najvidnejši voditelji socialistov iz Furlanije in Julijske krajine, je prišla do izraza problematika slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Njej je posvetil dobršen del svojega posega slovenski delegat Igor Tuta, ki je s tem v zvezi (kot smo omenili) predložil tudi us-
trezno resolucijo, o tej temi pa je izčrpno spregovoril tudi voditelj socialistične notranje levice senator Castigli-one.
Tuta je, po obsežni analizi sedanjega političnega položaja in doslej prehojene poti PSI v smeri reformizma ter nalog, ki se zdaj postavljajo, postavil vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti kot ene izmed pomembnih nalog, ki se jih mora socialistična stranka lotiti z vso potrebno odločnostjo, ker spada med probleme civilnih svoboščin in se vleče že več kot 40 let. Izrekel je sicer vse priznanje prizadevanjem parlamentarnih skupin PSI, še posebej senatorju Cas-tiglioneju, toda poudaril je tudi, da (brez njihove krivde) rezultatov doslej ni bilo, in jih nevarnost predčasnih volitev oddaljuje, saj bi razpust parlamenta postavil vprašanje uzakonitve globalne zaščite spet na izhodiščno točko. Zato mora torej PSI še okrepiti svoja prizadevanja za pospešitev postopka, je zaključil Tuta, in to mora biti posebna obveza socialističnih parlamentarcev kot tudi stranke na deželni ravni.
Socialistična stranka, ki se mora nagibati k prevzetju močne politične pobude in navezati trdnejše stike z laično-socialističnimi silami ter s KPI, da pripravi pot in pogoje za politično alternativo, ne more ostati brezbrižna do problemov slovenske narodnostne
skupnosti v Italiji, je zelo odločno zatrdil v svojem daljšem in poglobljenem posegu senator Castiglione. Pri tem se PSI ne sme ustrašiti nacionalističnih vetrov, ki vejejo zlasti iz Trsta, in bi radi ustvarili strahove, kot da predstavlja manjšina nevarnost. Take težnje so v hudem protislovju s potrebo uveljavitve mednarodne vloge Trsta in vse dežele, je poudaril Castiglione. Zato mora državni parlament čimprej izglasovati pravičen in uravnovešen zaščitni zakon za Slovence, ki naj sklene to odprto vprašanje brez nadaljnjih zamud. Socialistični senator je tudi zavrgel stališča liberal-nacionalnih krogov in sil, ki trdijo, da je dovolj zgolj združiti že obstoječe norme, ki ščitijo Slovence, in sklenil ta del svojega posega s pozivom, naj dajo socialisti svoj odločen prispevek k prizadevanjem tudi drugih demokratičnih sil za čimprejšnjo pravično ureditev vprašanja.
■ Pravilnik EGS št. 376 iz leta 1986 predvideva dodelitev denarne podpore za izvršitev načrtov za prenovitev in gradnjo novih ribiških ladij ter ustanovitev struktur za povečanje ribjega zaroda. Prošnje za finančno podporo je treba predložiti Ministrstvu trgovske mornarice, ki bo prošnje do 15. maja posredovalo EGS. Formularje lahko dobite v luški kapitaniji.
Srečanje predsednika Friulie z novinarji
Predsednik finančne družbe Friulia inž. Vittorio Zanon se je v soboto zvečer sestal s predstavniki sredstev množičnega obveščanja dežele Furlanije-Julijske krajine in v dolgem nevezanem pogovoru obravnaval osnovne smernice delovanja deželnega finančnega zavoda, ki bo letos praznoval dvajset let obstoja. Družba Friulia je sedaj udeležena v okoli 140 podjetij dežele, sedaj preučuje osem prošenj za sodelovanje, do konca leta pa predvidevajo, da se bo število podjetij povečalo na 160-170. Lani so bilanco zaključili z dobičkom, kar izpričuje politiko zavoda, ki je usmerjena k zdravljenju obolelih podjetij, toda tudi k finansiranju novih pobud ali k produktivnemu napredku že obstoječih.
Predsednik je v tej zvezi podčrtal bistveno razliko med deželno upravo, tako tesno povezano finančno družbo in normalnim bančnim poslovanjem. Friulia sicer skrbi za svoj zaupani kapital, kar predstavlja zdravo osnovo za vsako finančno operacijo, vendar je njen poseg širši in temelji na oceni predvsem poslovnosti partnerja in poslovne možnosti nove pobude. V dvajsetih letih so prehodili zanimivo pot, sedaj pa se odpirajo nove možnosti, pri čemer pa se upoštevajo prav osebnost podjetnika in podjetniške novosti, ki v naši deželi obstajajo.
Govor je bil tudi o novih oblikah proslave dvajsetletnice, ki ji skušajo dati čim bolj inovatorsko širok gospodarski značaj. Osrednja proslava bo zato posvečena predvsem gospodarski bodočnosti našega prostora, in na njej ne bodo manjkali kritični pogledi vrhunskih svetovnih znanstvenikov.
Generalni tajnik Evropskega urada za manj razširjene jezike na obisku
Prejšnji teden se je v občini Devin-Nabrežina mudil na uradnem obisku generalni tajnik Evropskega urada za manj razširjene jezike v EGS, Donall O. Riagain. Spremljal ga je član vodstva Zveznega odbora za jezikovne manjšine v Italiji (Confemili) Sergio Bonota. Ž letošnjim šolskim letom je EGS dodelila občini prispevek v višini 14 milijonov lir za izvedbo triletnega sperimentalnega načrta za intenzivno jezikovno vzgojo slovenske otroške populacije občinskih vrtcev, katerega namen je preprečevanje šolskega neuspeha otrok od predšolske stopnje dalje.
D.O. Riagain je pohvalil izvajanje tega načrta in je v pogovoru z operaterji tudi posredoval nekatere nasvete na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj na tem področju. Poleg tega je zagotovil svoje posredovanje, da bi EGS tudi v prihodnjih letih finansirala izvajanje načrta.
D.O. Riagain si je tudi ogledal sesljansko poslopje, ki ga bo v naslednjih mesecih občina preuredila v občinski center za animacijo, kjer se bodo koncentrirale vse popoldanske animacijske dejavnosti in kjer bo usposobljeno osebje vodilo otroke po interesnih skupinah (tiskarna, atelier za slikanje, risanje, psiho-motoriko in dramatizacijo) in kjer bo proizvajalo didaktični in avdiovizualni material za izpeljevanje programa jezikovnega pouka.
Obisk se je zaključil v devinskem vrtcu, kjer je D.O. Riagain prisostvoval veselemu in razigramenu vzdušju malčkov, ki so z namišljenim vlakom obiskali razne kraje v devinsko-nabrežinski občini.
Sindikalna pobuda proti terorizmu
V enotni zahtevi po dejanski in odkriti izolaciji nasilja in terorizma, sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL pozivajo vse delavce, da se danes, 24. marca, udeležijo 10-minutne stavke, oklicane za 10. uro, ko bo potekala žalna slovesnost za ubitim generalom Giorgierijem. Obenem vabijo delovne organizacije, da se udeležijo pogreba pokojnika, čigar posmrtne ostanke so včeraj popoldne pripeljali v Trst.
■ Pokrajinski odbori vsedržavnih združenj ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA izrekajo občuteno sožalje družini ob smrti Giorgia lakseticha, političnega preganjanca, španskega borca, partizana in političnega delavca, in se klanjajo njegovemu spominu.
Prof. Gabrijelčičev a drevi na Opčinah
Za učinkovito umsko delo...
V	okviru mesečnih predavanj, ki si jih je Sklad »Mitja Čuk« zamislil zlasti kot pomoč vzgojiteljem pri šolskem vsakodnevnem delu, hkrati pa kot široko informacijo staršem, bo drevi ob 20.30 gostovala v Mali dvorani openskega Prosvetnega doma prof. Marija Gabrijelčič. Današnja predavateljica se je rodila med vojno na Dolenjskem. Najprej se je kot učiteljica zaposlila na osnovni šoli, kasneje pa je doštudirala na ljubljanski Pedagoški akademiji slovenščino in zgodovino.
V	letih 1969 do 1976 je bila zaposlena na posebni šoli v Novem mestu. Pri tem napornem delu je dodobra spoznala zlasti tiste otroke, ki so jih ovirale učne težave, želja po nenehnem poglabljanju znanja jo je zopet privedla na univerzo. Na filozofski fakultuti je leta 1976 diplomirala iz pedagoške psihologije in se kmalu zaposlila v novomeški vzgojni posvetovalnici. Sočasno pa je nekaj let poučevala metodiko slovenskega jezika na Pedagoški Akademiji.
Za svoje uspehe pri študiju in za svoje raziskovalno delo in inovacijsko dejavnost je bila deležna posebnih priznanj. Bistvena inovacija na področju učenja so miselni vzorci.
Po štirih letih spremljanja učnih težav otrok, je po naključju zasledila po televiziji serijo oddaj Tonyja Buzana »Delaj z glavo!«. V trenutku se ji je zazdelo, da bi znalo to biti prava pomoč pri učenju. Hkrati z istoimensko knjigo ji je bila ta TV serija izhodišče za nadaljnje delo.
Najprej je začela uporabljati skeletno zarisovanje osnovne misli pri lastnem delu. Miselni vzorci na prosojnicah so ji bili kmalu nenadomestljiva pomoč pri predavanjih, ki jih je bilo v letih od 1980 dalje izredno veliko.
Novi način dela pa je vzbudil zanimanje pri učiteljih, ki so predavanja poslušali. Miselni vzorci so tako dobili fiziognomijo. Že leta 1982 jih je prof. Gabrijelčičeva začela uporabljati v Vzgojni posvetovalnici.
Nekaterim učiteljem je bil ta način dela z zapisovanjem ključnih besed zelo blizu, zato so se nad miselnimi vzorci navdušili. Začeli so jih uporabljati v osnovni in srednji šoli pa tudi pri delu s predšolskimi otroki. Učinkoviti so bili pri bralno-pisalnih težavah, pri govornih vajah in bogatenju besednega zaklada, pri iskanju bistva snovi, razumevanju učnega gradiva in utrjevanju.
Že istega leta so bile na ljubljanskem Zavodu za produktivnost dela prve predstavitve miselnih vzorcev. Od tu je prišla tudi pobuda za televizijsko serijo, Naslednje leto, ko je izšla že druga knjiga Tonyja Buzana, je na predstavitvi miselnih vzorcev zanimanje naraslo. Državna založba Slovenije je predlagala izid zbranega gradiva.
Knjiga Učimo se — z miselnimi vzorci je izšla leta 1985, že naslednje leto pa njen ponatis.
Od tedaj miselni vzorci nenehno osvajajo pedagoge. Prof. Gabrijelčičeva ima letno od 80 do 100 prošenj za seminarje. Njen čas je dragocen, pa se je vendar odzvala vabilu, »saj enotni kulturni prostor ne sme ostati le na papirju«. V teh dneh zaključuje tudi svoje novo raziskovalno delo, ki ga je podprl Zavod SRS za šolstvo: Mnenja in predlogi učiteljev glede rabe miselnih vzorcev iz različnih predmetov. Vprašalniki so zajeli Slovenijo skoraj v celoti, z izjemo Primorske, Maribora in Prekmurja.
Pri DZS pa že čaka struktura nove knjige z delovnim naslovom »Predavajmo — z miselnimi vzorci«, iz prvotne zamisli, zbrati v knjigo sedem let predavanj, je delo dopolnila še zbirka govornih vaj po miselnih vzorcih. Kljub ugovorom nekaterih, da shematičnost miselnih vzorcev siromaši besedni zaklad učencev, je praksa dokazala nasprot-
Kdor se torej vsak dan spoprijema z učnimi težavami otrok in ga zanimajo alternativne metode učenja, je vabljen na nocojšnje predavanje. Pred tem pa se lahko pogovori s prof. Gabrijelčičeva ob 14.10 (tel. 62822) po radiu »V živo!«.
Skupna seja dveh rajonskih svetov
Jutri, 25. marca, se bosta sestala rajonska sveta za Vzhodni Kras in za Kolonjo-Škorkljo na skupni seji v prostorih občinske izpostave v Kolonj-ski ulici 30/a. Seja se bo pričela ob 20. uri, na dnevnem redu pa je ena sama, a pomembna točka. Sveta bosta namreč morala izreči mnenje o namestitvi novih sprejemnih in oddajnih anten priFerlugih.
Že danes ob 19.30 pa se bo sestal na svojem sedežu v Ul. Ermacora 3 rajonski svet za Rojan, Greto in Bar-kovlje. Obravnaval bo deželni načrt za uničevanje mestih odpadkov in vprašanje ljudskih gradenj v Ul. Mo-reri. Jutri se bo ob 19.30 sestal rajonski svet za Sv. Ivan ter obravnaval deželni načrt za uničevanje mestnih odpadkov in vprašanje ljudskih gradenj v Ul. delle Linfe in Ul. Cilino.
Latinskoameriška salsa v Študentskem domu
Latinskoameriško združenje za turizem, prijateljstvo in kulturo prireja danes, 24. marca, v sodelovanju z univerzitetnim krožkom ARCI latinskoameriški praznik »salsa«. Na sporedu so plesi, pesmi in predvajanje diapozitiv iz Mehike, Nikaragve, Brazilije in Peruja. Sodelovali bosta skupini »Los Nazca« in »Manantial«. Praznik bo v dvorani Študentskega doma v poslopju "A", UL Fabio Severa 158 od 20. ure dalje. Vstopnina 4 tisoč lir.
Na zborovski reviji v Kulturnem domu je nastopilo 15 zborov
»Pesem mladih 1987« - glasbeni pozdrav pomladi
V nedeljo se je v Kulturnem domu zbralo 15 živahnih otroških in mladinskih zborov, ki so s svojimi pesmimi pozdravili pomlad. Na sporedu je bila namreč »Pesem mladih 1987« v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov. V prostorih slovenske gledališke hiše se je v nedeljo popoldne zbralo izjemno številno občinstvo. V večini so bili seveda starši mladih pevcev, ki te ljubke spomladanske pevske revije nikakor niso hoteli zamuditi.
Vsaka pevska skupina je za nastop pripravila tri pesmi. Na odru so se v prvem delu zborovskega koncerta zvrstili otroški zbori iz Trsta in okoliških vasi, v drugem delu pa nastopili pretežno mladinski zbori. Dirigenti so letos v svoj program vključili bolj malo slovenskih narodnih, zato pa več umetnih pesmi, prilagojenih pevskim zmogljivostim otrok, saj je bilo med nastopajočimi nekaj prav mladih pevcev, tudi takih, ki bodo šele čez nekaj let prvič prestopili šolski prag. Na ne-
deljski prireditvi je spored in izvajalce predstavil radijski časnikar Livij Valenčič, priložnostno misel pa je na tej slovesnosti podala učiteljica Leonida Gruden.
Z roko v roki so stopili na oder pevci prvega nastopajočega otroškega zbora »A. M. Slomšek« iz Bazovice, ki ga vodi Norina Dobrila. Zborček se je predstavil z dobro izvedbo treh duhovitih in živahnih pesmic.' Na vrsti sta bila nato otroška zbora »Zvonček« z Repentabra pod vodstvom Toneta Be-denčiča in zborček iz Križa s svojo dirigentko sestro Angelino Štrebenc, ki se je občinstvu predstavil z večglasno izvedbo precej zahtevnih pesmi. Posebno je pevce odlikovala dobra izgovarjava. Na oder so nato stopili že nekoliko »večji« otroci, člani zbora »F. Venturini« od Domja s svojo dirigentko Suzano Žerjal. Predvsem je treba tu pohvaliti njihovo jasno izgovarjavo in lepe, čiste glasove. In že je bil na vrsti Otroški zbor Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta, ki je za svoj nedeljski nastop izbral pesmi iz zakladnice Svetlane Makarovič. Veliko aplavzov je požel tudi šempolajski zborček »Vigred«. Zbor vodi Rosanda Kralj. Posebno dobro pa sta se v prvem delu zborovskega koncerta izkazala otroški zbor »Vesela pomlad« z Opčin pod vodstvom Franca Pohajača in ricmanjski otroški zbor »Naša luč« z dirigentko sestro Karmen Koren.
Nedeljsko zborovsko revijo je s svojo prisotnostjo počastil tudi tržaški
škof msgr. Lorenzo Bellomi, ki je navzoče pozdravil v slovenskem jeziku.
Drugi del koncerta se je pričel z odličnim nastopom Mladinskega zbora Glasbene matice. Zbor vodi Stojan Kuret. Po vrsti so nato zapeli še: mladinski zbor srednje šole »Igo Gruden« iz Nabrežine (dirigentka je Edith Koc-jan), otroški zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj pod vodstvom Ljube Smotlak, dolinski otroški zbor »V. Vodnik«, ki ga vodi Suzana Žerjal, repentabrski mladinski zbor »Zvonček« (vodi ga Tone Bedenčič) in mladinski zbor srednje šole »F. Erjavec« iz Rojana pod vodstvom Edith Kocjan. Koncert je sklenil zelo dober nastop openskega mladinskega zbora »Vesela pomlad« z dirigentom Francem Pohaja-čem. Zborovska revija »Pesem mladih 1987« se je zaključila z že tradicionalno skupno pesmijo v izvedbi kakih tristo otrok vseh nastopajočih zborov, kot vidimo na sliki. Tokrat so mladi pevci ob spremljavi ansambla »Zvezde« zapeli Gregorčičevo pesem »Mojo srčno kri škropite« v Vodopivčevi uglasbitvi. Navdušenje publike je bilo tolikšno, da so morali otroci pesem še enkrat zapeti. Skupno pesem je vodil dirigentPohajač.
Prav ob koncu naj si dovolim še povsem nedolžno pripombo. Vsi otroci na letošnji reviji so namreč izvedli svoj program brez partitur. Če to zmorejo otroci, zakaj tega ne bi storili tudi »odrasli« zbori, ki na svojih nastopih vse preradi gledajo v note?
HJ
Prof. Rubbia in sodelavci predstavili idejni načrt za stroj
Vse je nared za izdelavo sinhrotrona ostaja pa še nasprotovanje krajanov
»Zdaj že lahko rečemo, da se je realizacija tržaškega sinhrotrona začela in da bo potekala po točno določenih etapah«. Tako je sinoči izjavil Prof. Carlo Rubbia na tiskovni kon-lerenci, na kateri je skupno z neka-ferimi svojimi sodelavci predstavil itlejni načrt za stroj. Srečanje s časnikarji je potekalo v enem izmed novih poslopij Raziskovalnega območja pri Padričah, kjer se je malo Poprej pod Rubbiovim predsedstvom sestal upravni svet delniške družbe »Sincrotrone Trieste«.
V idejnem načrtu so podane tehnične značilnosti, ki jih bo tržaški sinhrotron imel, nakazan je njegov pomen v okviru italijanske raziskovalne strategije, govor pa je tudi o gradbenih in drugih delih, ki bodo za njegovo izdelavo potrebna. Dela na terenu naj bi se pričela prihodnje leto, stroj pa naj bi bil gotov v petih letih. Njegova izdelava bo zahtevala predvidoma 150 milijard lir. Rubbia je skupno s 16 znanstveniki mednarodnega ugleda dokončal idejni načrt že 6. februarja letos. Zdaj načrt čaka na dokončno odobritev Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE), kar bo prižgalo zeleno luč prispevkom, ki jih bo vlada namenila za njegovo realizacijo. (Gre za 75 milijard lir, saj bosta polovico finančnega bremena krila de-
želna uprava FJK in tržaško Raziskovalno območje.)
Tudi na včerajšnji tiskovni konferenci je goriški nobelovec govoril v superlativih o »svojem« stroju. Šlo bo za prvi primerek sinhrotrona tretje generacije, če bo seveda »italijanski ekipi« uspelo prekositi močno mednarodno konkurenco, zlasti ameriško in zahodnonemško. Toda kako je z nasprotovanjem krajanov njegovi namestitvi blizu Bazovice, je
Rubbio vprašal eden izmed udeležencev? Zadeva je resna, je odvrnil, a mi bomo postopali korektno, v skladu z zakoni, predvsem pa iščoč sodelovanje ljudi. Rubbia je med drugim priznal, da doslej ni bila izdelana nobena poglobljena geološka in drugačna študija o predvideni lokaciji. To bo treba storiti zdaj, ko se začenja realizacija projekta, je pristavil. K tiskovni konferenci se bomo še povrnili.
V četrtek bo stavka v železarni Terni
Sindikalne organizacije 1.200 delavcev Skedenj ske železarne Terni so za četrtek oklicale 4-urno stavko v podporo zahtevam po ozdravitvi in novem proivodnem zagonu podjetja, ki naj zagotavlja zaščito delovnih mest. Sindikati ugotavljajo, da preti železarni nevarnost ne le zaradi uvoza litega železa iz SZ, ampak predvsem, ker se doslej niso uresničile napovedi o novih proizvodnjah in obdelavah, ki jih zahtevajo že 10 let. Prvotno je bila stavka napovedana za danes, a so jo zaradi pogreba generala Giorgierija preložili na četrtek.
Za vedno nas je zapustila naša draga
Eda Vitez por. Taučar
Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporoča mož Riko s hčerko Ani.
Žalovanju se pridružujejo brat Edi in sestri Romana in Anica z družinami.
Trst, 24. marca 1987
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubljeni
Boris Košuta
Žalni sprevod bo krenil jutri, v sredo, 25. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice do Križa, kjer ga bomo položili v domačo zemljo.
Žalostno vest sporočajo žena Jadranka, hčeri Erika z Walterjem in Tanja, mati Marija, oče Nini, sestri Nada in Milena ter brat Luciano z družinami, tete, strici ter drugo sorodstvo.
Trst, 24. marca 1987
Žalovanju Košutovih se pridružujeta Drago in Marino Ukmar.
Skoraj štiri desetletja, najlepša našega življenja, ki smo jih preživeli skupaj, nama bodo ostala trajno v spominu.
Mati in sin zadušena v hišici pri Bazovici
Narava, ki sta jo 72-letna Antonia Cossetto in njen 52-letni sin Radames tako ljubila, jima konec koncev ni bila naklonjena. Mati in sin sta si v bližini Bazovice na črno sezidala hišico, v kateri sta preživljala večji del svojega časa, saj sta bila že oba upokojena. Obdelovala sta večji vrt in gojila perutnino. V hladnih zimskih dneh, ko je temperatura na Krasu dolgo časa vztrajala pod ničlo, sta ta svoj dom ogrevala s plinskimi in električnimi pečmi, kar pa je bilo zanju usodno.
V nedeljo popoldne so sosedje obvestili bazovske karabinjerje, da matere in sina že več dni ni na spregled. Orožniki so se takoj podali k hišici, ki stoji skrita med drevesi in grmičevjem ob državni cesti št. 14, kakih sto metrov pred vasjo. Že pogled skozi okno, ki ga je bilo mogoče odpreti z zunanje strani, ni obetal nič dobrega, saj so orožniki na postelji opazili truplo moškega v že razpadajočem stanju. Ko so gasilci odprli vhodna vrata, so naleteli še na truplo starejše ženske, ki je ležalo na tleh, ob ležišču, v prostoru, ki je služil tako za kuhinjo kot za spalnico. Verjetno je Antonia Cossetto vstala s postelje, nakar jo je obšla slabost in je padla.
Zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da sta mati in sin umrla verjetno že Pred tremi tedni. V hišici sta še vedno goreli električni peči, medtem ko se je Plinska že izgorela, ventil na jeklenki Pa je bil še vedno odprt. Nesrečneža sta umrla zaradi zadušitve.
Zapustil nas je Boris Košuta
Po daljši hudi bolezni je v tržaški bolnišnici umrl naš bivši delovni tovariš, strojni stavec Boris Košuta. Pokojnik se je rodil 21. januarja 1926 v Trstu, njegovi starši pa so bili iz Križa, od koder so očeta-železničarja, in z njim družino, premestili v Alessandrio. Od tam se je Boris vrnil poleti 1943, se v Križu povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem in marca 1944, kot komaj 18-letni fant, odšel v partizane. Pot ga je privedla na Dolenjsko, kjer se je vkljčil v 5. Ljubljansko udarno brigado. V spopadu z domobranci je bil 20. aprila 1944 ranjen na položaju pri Ribnici na Dolenjskem. Po ilegalni zvezi so ga spravili v bolnišnico v
Ljubljano, kjer se je zdravil do 25. januarja 1945, nakar se je vrnil v Križ, a le za malo časa. Ponovno je odšel na partizansko ozemlje in tam tudi dočakal osvoboditev. Kot 40-odstotni invalid je ostal še nekaj časa v JLA kot telefonist pomorskega poveljstva v Portorožu, potem pa se je dokončno vrnil v Trst. Nekaj časa je bil zaposlen pri podjetju Centralsped, leta 1949 pa je odšel v enoletno grafično šolo v Ljubljano. Po vrnitvi je delal kot strojni stavec - linotipist v Štavarjevi tiskarni Graphis v Ul. sv. Frančiška, od leta 1953 pa v tiskarni ZTT v Ul. Mon-tecchi vse do leta 1970, ko se je zaposlil v Piccolovi tiskarni, kjer je ostal do upokojitve leta 1980, vmes in potem pa je po potrebi še kaj pomagal v tiskarni Založništva.
Pokojni Boris je bil dober in vesten stavec in prijeten tovariš, njegova iz-venpoklicna ljubezen pa so bile planine, kamor je zahajal vsak prosti čas. Udeleževal se je tudi vseh partizanskih spominskih pohodov po primorskih gorah, zlasti na Stol, Porezen, Snežnik in druge.
Aktivno se je udejstvoval v VZPI-ANPI kot odbornik kriške sekcije in kot pevec v Tržaškem partizanskem pevskem zboru, ki mu je prav v trenutku, ko je na bolniški postelji bil svoj poslednji boj, v Boljuncu podelil bronasto Gallusovo značko za 5-letno sodelovanje. Odlikovan je bil tudi s kolajno za hrabrost in zasluge za narod.
Njegovi soborci, prijatelji in sodelavci pri ZTT ga bomo ohranili v lepem spominu. Hudo prizadeti družini naše globoko sožalje, (jk)
Smrtna nesreča sinoči blizu železniškega nadvoza
Potniški vlak Opčine-Trst zbil moškega pri Barkovljah
Na železniški progi pri Barkovljah se je pripetila sinoči srhljiva nesreča: vlak je do smrti oplazil moškega, k» je stekel čez progo.
Prizorišče nesreče je bil odsek proge pri Barkovljah, v bližini železničarske hiše nekaj sto metrov po železniškem nadvozu v smeri proti Grljanu. Bilo je približno ob 21.25, ko je po tiru v smeri proti Trstu privozil pospešeni potniški vlak, ki je odpotoval nekaj deset minut prej z openske železniške postaje. Električni vlak št. 4570, v katerem je bilo le nekaj potnikov, sta upravljala strojevodji Guido Babich in Ottavio Fi-liputti s tržaškega železniškega oddelka. Iz njunih izjav je nadzornik Železniške policije Magnani po tragediji lahko obnovil potek nesreče. Strojevodji sta malo po grljanski železniški postaji zagledali senco, ki se je z leve strani pognala na progo pred vlak. Pritisnila sta na zavore, a kilo je že prepozno. Težka železna gmota električnega vlaka je silovito zbila človeško telo na progo.
Babich in Filiputti sta nemudoma obvestila tržaško železniško postajo o nesreči. Na kraj so kmalu zatem Prispeli zdravnik in bolničarji Rdečega križa, gasilci iz tržaškega pristanišča in seveda agenti železniške Policije. Za moškega ni bilo več no-
bene pomoči. Agenti so kmalu ugotovili njegovo istovetnost. Tragično preminulemu je bilo ime Giulio Co-relli, star je bil 65 let, bil je samski in upokojen, stanoval pa je v Ul. Ba-seggio 51 na Greti. Nadzornik Magnani nam pozno ponoči ni vedel povedati ali gre sinočnjo nesrečo pripisati tragičnemu naključju ali pa premišljeni gesti v trenutku obupa. Točne vzroke nesreče bo mogoče izvedeti šele po podrobnejšem pregledu vseh razpoložljivih podatkov.
Zaradi nesreče pri Barkovljah je bil sinoči železniški promet za nekaj časa ustavljen; nekateri vlaki so imeli zato ob prihodu v Trst nekaj zamude.
Jutri občni zbor Novinarske zbornice
Deželna novinarska zbornica bo imela jutri, 25. marca, ob 15. uri na svojem sedežu na Korzu Italia 12 redni letni občni zbor. Skupščina, na kateri bodo pregledali dosedanje delovanje in začrtali smernice za prihodnjo sezono, bo še posebno zanimiva za publiciste, ker bodo na njej orisali pobudo vsedržavnega sveta, ki jih zadeva.
Prispevek Dežele morskemu laboratoriju
Deželna uprava je podelila prispevek 150 milijonov lir tržaškemu Laboratoriju za morsko biologijo, da podpre njegovo študijsko in raziskovalno delo na področju ribištva, uporabe morske vode v industriji in boja proti onesnaženju morja. Prispevek je posebej namenjen raziskavam o mikro-ekosistemih in prehajanju meduz.
rr' v •
Trčenje pri Nabrežini
Malo pred 20. uro sinoči se je pri Nabrežini pripetila hujša prometna nesreča, ki ji je botrovalo izsiljevanje prednosti. Po izvidih nabrežinskih karabinjerjev je fiat 127, ki je privozil po pokrajinski cesti iz središča Nabrežine, pri križišču za Šempolaj zavozil v levo (proti Šempolaju) prav v trenutku, ko je iz Križa pripeljal volkswagen scirocco. Volkswagen je močno treščil v fiat 127.
V trčenju se je najhuje poškodoval voznik fiata, 70-letni Guglielmo Bone iz Nabrežine Postaja 24. Moški si je zlomil levo stegnenico in se udaril v glavo. Z rešilcem RK so ga prepeljali v bolnišnico. Okreval bo v 60 dneh.
Tudi voznik volksvvagna, 21-letni Angelo Braida iz Nabrežine Kamnolomi 24/N, se je udaril v glavo, njegove poškodbe pa so le lažje.
Učno in neučno osebje italijanskega didaktičnega ravnateljstva na Opčinah sočustvuje z g. Rikom Tau-čarjem ob hudi izgubi drage žene.
Učenci, učiteljice in Združenje staršev osn. š. F. Bevk na Opčinah, didaktična ravnateljica in tajnice izrekajo g. Riku Taučarju in hčerki iskreno sožalje ob prerani smrti žene oziroma mame EDE.
Ob prerani smrti gospe EDE izreka družini iskreno sožalje Združenje staršev osn. šole J. Ribičič.
Učno in neučno osebje osnovne šole J. Ribičič izreka iskreno sožalje družini drage Ede Taučar.
Dne 21. t. m. je v Novi Gorici umrl
Edi Čuk
Pogreb bo danes, 24. t. m., ob 15.30 iz mrtvaške vežice v Solkanu na pokopališče na Stari gori.
Žalostno vest sporoča brat Evgen z družino in sočustvuje s svojci iz Nove Gorice.
Trebče, Nova Gorica, 24. marca 1987
-I-	Nenadoma nas je za vedno za-
pustil naš dragi mož, oče, brat, tast in nono
Srečko Schwamberger
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 24. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev.
Žalujoči: žena Angela, hči Marija, zet Luciano, vnuk Mauro, sestra Ančka, brat Anton in drugo sorodstvo.
Bazovica, Ferrara, Buenos Aires, 24. marca 1987
Ob izgubi Borisa Košute izrekajo iskreno sožalje ženi Jadranki ter hčerkama Eriki in Tanji družine Abram, Kenda in Šušteršič.
ZBOGOM, PRIJATELJ
Neva in Marjan
Ob izgubi Borisa Košute izrekajo družini najgloblje sožalje uslužbenci in uprava ZTT, Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria.
TPPZ in Mladinska skupina Pinko Tomažič izrekata iskreno sožalje svojcem ob težki izgubi dragega Borisa.
Ob bridki izgubi Borisa iskreno sočustvujejo s Košutovimi
Gidy, Silvano in Lucio Rizzian
Ob smrti dragega prijatelja Borisa Košute izrekajo iskreno sožalje svojcem družine Sancin, Mahne in Urdih.
Ob izgubi nenadomestljivega moža in dobrega očeta izreka globoko sožalje ženi Jadranki in hčerkama Eriki in Tanji družina Civardi.
Ob boleči izgubi dragega Borisa izrekajo iskreno sožalje Jadranki, Eriki in Tanji Dana, Milko in Ada.
Ob izgubi dragega očeta izreka Eriki in družini globoko sožalje
Eva Fornazarič z družino
Ob izgubi dragega očeta izreka prijateljici Tanji in družini iskreno sožalje Daniela Žetko.
Ob smrti očeta Borisa izrekajo Tanji in družini najgloblje sožalje nekdanji sošolci z liceja F. Prešeren.
Ob bridki izgubi dragega očeta izrekajo Eriki in Tanji globoko sožalje
Viviana, Elena, Tanja, Erika, Lorena, Mirjam in Klavdija.
Ob izgubi očeta Borisa izreka iskreno sožalje pevki Tanji Košuti in družini Mladinski pevski zbor Glasbene matice.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na
Koncert TRIA FLAVT
iz Novega Sada
Laura Levai - Aksin Sonja Antunič Radmila Rakin - Martinovič
Na sporedu so dela S. ŠUKLAR-JA, S. PAVLENKA, P. RAMOVŠA, M. OZBIČA, S. KOVAČA TIC-KMAVERJA, V. EKIMOVSKEGA, M. ŠTATK1ČA in E. CASTAREDE.
^SLOVENSKO
VJ^GLEDAUŠČE V TRSTU
štiridesetletnica gledališkega dela Silvija Kobala
Arthur Miller
SMRT
TRGOVSKEGA
POTNIKA
Režija: MARIO URŠIČ
V	soboto, 28. t. m., ob 14. uri —
IZVEN ABONMAJA
ob 20.30 —
RED F — druga sobota
V	nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri —
RED G — druga nedelja
CASSA RURALE ED ARTIG1ANA DOBERDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (premiera) bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine uprizorilo Pirandellovo delo OUESTA SERA SI RECITA A SOGGETTO. Režija G. Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red F/C) sedma predstava Respighijeve opere PLAMEN. Dirigent Maurizio Arena, režiser Carlo Ma-estrini.
Jutri ob 20. uri (red B/H) druga predstava R. de Banfieldove opere UNA LET-TERA D AMORE Dl LORD BYRON. Dirigent S. Argiris, režiser G. Ventura; in R. Pick-Mangiagallijevo delo IL CARILON MAGICO. Dirigent L. Rosada.
kino
ARISTON - 16.30, 21.00 Otello, glas. dram., It-ZDA 1986, 110'; r. F. Zefirelli; i. Placido Domingo, Katia Riciarelli.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Ultimo tango a Parigi, dram., Fr.-It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Marie Schneider, □ □
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 Capriccio, er., It. 1987, 95’; r. Tinto Brass; i. Fran-cesca Dellera, Andy J. Forrest, □ □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 II colore dei soldi, dram., ZDA 1986, 120'; r. M. Scorsese; i. P. Newman, .T. Cruise.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Bring on The Night; i. Sting.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Cor-bucci; i. Serena Grandi, Paolo Villag-gio.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Calde notti svedesi, pom., □ □
FENICE - 17.30, 22.15, Gunny, vojni, ZDA 1986, 140’; r. Clint Eastwood; i. Clint Eastvvood, Marsha Mason.
MIGNON - 16.30, 22.15 Detenute vio-lente, pom., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 La čarne di Ciccio-lina e bollente, pom., n □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Crocodile Dun-dee, kom., Avstral. 1986, 102’; r. P. Fair-man; i. P. Hogan, L. Kozlowsky ALCIONE - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Labyrinth, anim. dram., VB-ZDA 1986, 100' ; r. J. Henson; i. D. Bowie, J. Connelly. VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 Shan-gai Surprise, dram., ZDA-VB 1986, 110'; r. J. Gottard; i. Madonna, S. Penn. RADIO - 15.30, 21.30 II supermaschio per signore raifinate, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ODSEK ZA SLOVENSKI JEZIK
obvešča, da redno deluje
Jezikovna
posvetovalnica
Urnik: vsak torek popoldne od 15. do 17. ure v prostorih NŠK, Trst, UL sv. Frančiška 20, I. nad-str., tel. 040/774333.
SKLAD
»MITJA ČUK«
prireja predavanje proi. Marije Gabrijelčičeve,
avtorice knjige o miselnih vzorcih
ZA UČINKOVITO UMSKO DELO .. .
(o učnih težavah naših otrok)
Danes, 24. t. m., ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah.
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1986/87
8. abonmajski koncert
V četrtek, 26. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
CAMERATA LABACENSIS
Komorni orkester RTV Ljubljana
Dirigent STOJAN KURET
Solist IGOR STARC, kitara (Kumar, Rodrigo, Dominutti, Bartok)
Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti.
Tržaški partizanski pevski zbor P. TOMAŽIČ
Obvestilo
pevcem in godbenikom
V petek, 27. t. m., ob 20.30 GENERALNA VAJA za nastop, ki bo v nedeljo, 29. t. m., ob 11. uri v Avditoriju na Partizanskem shodu.
Govornik: ARRIGO BOLDRINI predsednik VZPI-ANPI Italije.
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil TRIO Dl TRIESTE.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA.
V	galeriji Costanzi razstavlja do konca meseca turinski slikar EZIO GRIBAU-DO.
V	umetnostni galeriji Cartesius je na
ogled razstava slikarja CORRADA DA-MIANIJA.
V	umetnostni galeriji Malcanton je
na ogled razstava slikarjev HUGA in ROSVVITHE WULTZ.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom v petek, 27. t. m., ob 20. mi odprtje razstave akademske slikarke MELITE VOVK. Uvodna beseda Maruša Avguštin. Ob izidu knjige Burja in kamni srečanje z avtoricami IRENO ŽERJAL, NADJO ŠVARA, MARIJO MISLEJ. Uvodna beseda Kostanca Filipovič. Na večeru sodeluje ŽPZ Tabor.
razne prireditve
SKD BARKOVLJE vabi barkovljanske vinogradnike na 3. nagradno tekmovanje domačih vin. Vzorce bomo sprejemali na sedežu društva v Ul. Cerreto 12 v ponedeljek, 23. t. m., in torek, 24. t. m., od 18. do 20. ure. Vsak udeleženec mora oddati dva vzorca za vsako vino. Na nagrajevanje, ki bo v soboto, 28. t. m., društvo vabi vse.
KD F. PREŠEREN - Boljunec vabi na predstavitev knjige L ŽERJAL, M. MISLEJ in domačinke N. ŠVARE BURJA IN KAMEN, ki bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu v četrtek, 26. t. m., ob 20.30. O knjigi bo spregovorila prof. M. Cenda -Klinc. Sodeloval bo tamburaški ansambel KD F. Prešeren.
SKUPNOST VRTNARJEV IN VINOGRADNIKOV UNION vabi na predavanje o boleznih vinske trte, ki ga bo imel specialist dr. Bruno Millo. Predavanje bo v petek, 27. t. m., v ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24), ob 20. uri.
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednja potovanja:
od 13. do 20. aprila - na RODOS. Cena od 479.000 lir dalje;
od 13. do 20. aprila - v PALMO Dl MALLORCA. Cena od
440.000	lir dalje;
od 19. do 28. aprila - v SINGAPUR in MALEZIJO. Cena
1.590.000	lir.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 24. marca
BRANKO
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 18.21 — Dolžina dneva 12.20 — Luna vzide ob 3.45 in zatone ob 11.59.
Jutri, SREDA, 25. marca
BREDA
PLIMOVANJE DANES: ob 00.36 najnižja 3 cm, ob 05.17 naj višja 17 cm, ob 12.27 najnižja -40 cm, ob 19.33 najvišja 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj, zračni tlak 1019,3 mb narašča, veter 22 km na ' uro severovzhodnik s sunki 40 km na uro, vlaga 28-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI
RODILI SO SE: Laura Miele, Giovanni Gamboz, Carlotta Tavano, Marzia Pitteri, Laura Biasi, Giulia Coppola, Carlotta Sa-doch, Stefano Esposito.
UMRLI SO: 86-letna Maria Ellero, 85-letni Umberto Contarini, 84-letna Maria Zottar, 85-letni Giorgio laksetich, 75-let-ni Bruno Crepaldi, 86-letni Luigi Del Ben, 75-letni Vittorio Zotti, 79-letni Giovanni Cauci, 72-letni Rodolfo Obad, 84-letna Albina Namar, 67-letni Mario Losi, 75-letni Antonio Radessi, 87-letna Teresa Bodoni, 44-letna Giovanna Vitez, 88-letni Antonio Donnarumma, 61-letni Giovanni Cossutta, 38-letna Loredana Tamburini, 63-letna Bruna Ponga, 64-letna Concetta Porzia, 88-letna Maria Bencich, 47-letna Emma Buda.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote,
28. marca 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 2, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI iz Križa prireja od 8. do 10. maja izlet v Toskano. Cena 150.000 lir. Vpisovanja do 31. marca v baru Doma A. Sirka v Križu.
Društvo slovenskih upokojencev -Trst prireja POMLADANSKI IZLET 20. aprila (velikonočni ponedeljek) v Črni vrh nad Ajdovščino. V hotelu Bor bo srečanje s sorodnim društvom upokojencev iz Gorice in skupno kosilo, sledilo bo družabno popoldne s tombolo. Vpisovanje bo v petek, 27. t. m., od 10. do 11. ure na sedežu društva v Trstu, Ulica Cicero-ne 8.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko priredi v nedeljo, 29. t. m., strokovno ekskurzijo z ogledom razstave: GOZDOVI, ČLOVEK, GOSPODARSTVO FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE, katera je že dalj časa odprta v Vidmu (Ul. Grazzano 1) in Arboretum PAS-CUL v Čenti (Tarcento). Zbirališče ob 8. uri pred sodno palačo v Trstu in ob 8.30 pred vstopom na avtocesto za Videm pri Moščenicah. Prevoz z lastnim avtom.
čestitke
Danes bo ugasnil 1. svečko JANOŠ SANCIN. Vse najboljše dragi sinček, ti želita mama Jelena in očka Primož.
Učenci 2. razreda celodnevne osnovne šole v Boljuncu se veselijo z učiteljico Bonijo ob rojstvu Matjaža. Čestitkam se pridružujejo tudi starši in kolegici Vesna in Elena.
Kolegica BONIJA je povila drugoro-jenčka Matjaža. Srečnima staršema in bratcu Boštjanu prisrčno čestitajo kolegi iz celodnevne osnovne šole F. Venturini iz Boljunca.
Dragi
JANOŠ SANCIN
vse najlepše sedaj in še naprej ter da bi bil vedno tako trdno zdrav ti želita nono Mario, nona Ružiča, strica Claudio in Zoran za tvoj 1. rojstni dan.
KD France Prešeren iz Boljunca čestita
TPPZ P. TOMAŽIČ
ob 15-letnici delovanja in dirigentu OSKARJU KJUDRU ob 40-letnici umetniškega delovanja.
Združenje Italija-Sovjetska zveza čestita ob 15-letnici delovanja
TPPZ P. TOMAŽIČ in dirigentu OSKARJU KJUDRU
ob 40-letnici umetniškega delovanja.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Jožefa Pertot Špelnega darujeta družini Nada in Peter Caharija 40.000 lir za Godbeno Društvo Nabrežina.
Ob 1. obletnici smrti Franka Budala darujeta Mira, Erika in Pavel 50.000 lir za Dom Ukmar v Škednju.
V	spomin na prijatelja Lada Premruja darujeta Slava in Franc Košuta 20.000 lir za KD Ivan Cankar.
V	spomin na Berto Višnovec darujeta Jelica in Vlasta 30.000 lir MPZ M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Lidije Besen-ghi darujejo Rafaela, Vida in Maria To-madin 20.000 lir za KD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Ivana Briščika darujeta Sonja in Mario 50.000 lir za postavitev Kulturnega doma spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
V	spomin na Marijo Perhavc daruje Pina Perhauc 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Alojzijo Racman in Sabino Počkar darujeta družini Počkar in Krasna 15.000 lir za KD L Grbec in 15.000 lir za etnografski muzej v Škednju.
V	spomin na Rossanino mamo Marijo Jelerčič por. Prezzi darujeta Alenka in Pino 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Jožeta Suhadolca darujeta Sonja in Stanko Požar 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob plačilu članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev: Antonija Kolerič 2.000 lir, Anton Pertot 7.000 lir, Marija Spetič 2.000 lir, Josip Ličen 2.000 lir ter Milica Sancin 3.000 lir.
N. N. daruje 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Danilo Škamperle por. Zenic darujeta Anica in Albin Škabar
10.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Marijo Trobec por. Purič darujeta Anica in Albin Škabar 20.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	počastitev spomina ljubljene mame Emilie Rustje darujeta družini Rustja in Polduzzi 25.000 lir za Dijaško matico in
25.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Kristjana Metelka daruje Vinko Furlan 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob prazniku žena daruje družina Peta-ros (Boršt 99) 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
V	spomin na dragega svaka in strica Rudolfa Čoka darujejo Laura Čok in Mirka z družino (Koper) 10.000 Din ter Nada Čok z možem 10.000 Din za Kulturni dom v Lonjerju.
V	spomin na pok. strica Rudolfa Čoka daruje Dimitrij z družino 40.000 lir za Kulturni dom - Lonjer._
V	spomin na Jožefo Škrk vd. Žigon daruje Renato Doljak z družino 15.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na Ane Racman roj. Marc daruje družina Križmančič (Volkova) 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
razna obvestila
Kulturno-umetniška skupina PRINTS
sporoča, da se bodo začeli novi tečaji grafike v ponedeljek, 30. t. m., v grafični delavnici Atelier v Nabrežini. Za pojasnila in vpis se lahko obrnete na 631989 vsak dan razen sobote od 13. do 14. ure.
Godbeno društvo V. Parma - Trebče sklicuje 1. občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah v sredo, 25. t. m., ob 20.30.
Pevci TPPZ so naprošeni, da se jutri, 25. t. m., ob 11. uri zberejo v domu A. Sirka v Križu, kjer bodo imeli kratko vajo in nato pospremili na zadnjo pot dragega Borisa.
Ob smrti dragega strica Alojza daruje Vilko 30.000 lir za KD Primorsko ter
30.000	lir za VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg.
V	spomin na pok. Alojzija Smotlaka darujejo Ema Tul 15.000 lir, Cvetko Smotlak 15.000 lir, Alojzija Olenik 10.000 lir ter Gizela Smotlak 10.000 lir za KD Primorsko.
V	spomin na nečaka Kristjana daruje teta Silva z družino 50.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Kristjana Metelka daruje družina Karla Cernjave
10.000	lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Kristjana Metelka darujeta Valerija in Milko Milič 10.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Kristjana Metelka darujeta Mara in Ada 10.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Kristjana Metelka darujeta Miranda in Zofka Kapun
20.000	lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
Ob priliki 8. marca daruje Majda Malalan 20.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Srečka Štoko darujeta Lidija in Romano Stocca 15.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na prof. Nevo di Lenardo ob 1. obletnici smrti daruje Vlasta 20.000 lir za Dijaški dom.
Ob 6. obletnici smrti očeta Željka daruje podporni član Svetko iz Podlonjerja 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Ob 3. obletnici smrti moža Jožefa Ren-zija in 20. obletnici smrti sina Borisa daruje žena oz. mati 100.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob 2. obletnici smrti Marija Škabarja darujejo žena in otroci 100.000 lir za repentabrsko cerkev.
_________mali oglasi_______________
IŠČEMO sposobnega tehnika za razvijanje tiskovnih vezi. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Smart«.
PRODAM RENAULT super 5 GT turbo, bele barve, v odličnem stanju, letnik november 85. Tel. 229432.
PRODAM skoraj nova 4 avtomobilska kolesa, 12x145, s snežnimi gumami (ježevke). Tel. od 19. do 20.30 na št. 226259.
PRODAM 1.500 kv. m nezazidljivega zemljišča v dolinski občini. Cena 12 milijonov. Tel. 228390.
PRODAM motor HONDA NS 125F v odličnem stanju. Tel. 227281 v popoldanskih urah.
OSMICO je odprl Zoran Pangerc - Dolina 474.
OSMICO je odprl Karlo 'Sancin iz Loga.
KUPIM računalnik Commodore 64 (samo Computer) ali pa MSX Philips ali Sony. Tel. 0481/779434.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Ivan Antonič - Cerov-Ije 34. Toči belo in črno vino.
PRODAM avto 112 autobianchi. Tel. na št. 226113 ali 228547.
UPOKOJENEC išče hišno pomočnico. Tel. 575436.
PRODAJAM akacijeva drva in kole. Tel. v večernih urah na št. 0481/884161 (Števerjan).
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49.
PRODAM obleko za standardne plese, velikost za deklico od 12 do 13 let. Tel. 231864.
DAJEM v najem stanovanje v Trstu: kuhinja, 2 sobi, sobica, kopalnica. Tel. 228390.
menjalnica			23. 3. 1987
Ameriški dolar		..	1285.-	Japonski jen			 8.—
Nemška marka 		709,—	Švicarski frank 			 845.—
Francoski frank		211.50	Avstrijski šiling			 100.60
Holandski florint 		626.50	Norveška krona 			 185.50
Belgijski frank		33.30	Švedska krona			 200,—
Funt šterling		..	2050. -	Portugalski eskudo ..		 8.50
Irski šterling		.. 1880.—	Španska peseta			 9.50
Danska krona		186,—	Avstralski dolar 			850,—
Grška drahma 		9.—	Debeli dinar			 1.65
Kanadski dolar 		950.—	Drobni dinar			 1.65
			
			
Potovalni urad AURORA
vabi na
POMLADANSKO KRIŽARJENJE
z m/l ISTRA od 25. aprila do 1. maja
TRST - BENETKE - HVAR - KORČULA - KRF - MALTA - CATANIA - TRST Cene od 580.000 lir dalje.
Informacije in vpisovanje
pri potovalnem uradu AURORA	Ul. Milano 20, tel. 60261
Nova uprava TENNIS CLUB DUINO sporoča, da je v teku vpisovanje v kolektivne tečaje za odrasle in otroke.
Informacije dobite v tajništvu Tennis Club Dui-no v Nabrežini (Postaja), telefon 200785.
Članom je na razpolago nova telovadnica:	body
building, savna in solarij.
©
Tennis Club DUINO
Po uspehu v Ameriki Platoon končno tudi v Italiji
Manifest proti vojni
Režiser Oliver Stone je bil prostovoljec v vietnamski vojni in film je avtoboiografska slika dokumentiranega dogajanja
Amerika in Američani spet odkrito razmišljajo o Vietnamu in o »umazani vojni«. Tudi tokrat, kot že večkrat v preteklosti, se je razprava pričela v kinodvoranah, kjer v tem času (nekaj dni tudi v Italiji) predvajajo film Platoon režiserja Oliverja Stona, kandidata za kar osem Oskarjev in dobitnika Srebrnega medveda pred nedavnim na berlinskem filmskem festivalu.
Platoon pripoveduje grenko življenjsko izkužnjo mladega ameriškega vojaka v vietnamski džungli, ki pride travmatično v stik z vsakdanjo vojno stvarnostjo, s krvavimi dogodki, ki prisilijo človeka k brezupnemu boju za fizični obstanek in mu postavljajo kot edini cilj odhod iz tistega pekla. Človeška čustva, da ne govorimo o idealih, so postranskega pomena ali pa se postopoma izjalovijo v vojnem vsakdanu, ki je tragičen in obenem nerazumljiv, zlasti če imaš pred seboj nevidnega sovražnika ali nedolžno civilno prebivalstvo. Mladi Taylor vseeno preživi in se ob koncu srečno izmaže, na Vietnam, na obraze
vietnamskih otrok in na mrtve tovariše pa ne bo mogel nikoli pozabiti.
Platoon je film, ki brez ideoloških ambicij obsoja katastrofalno ameriško pustolovščino na Daljnem vzhodu, je pa v vrsti manifest proti vojni in proti njenim nesmiselnim grozotam. Z razliko od prejšnjih filmov na to tematiko, je delo avtobiografsko, saj je bil režiser Stone ameriški prostovoljec v Vietnamu, zato so ljudje in okoliščine sad resničnih ter tudi dokumentiranih dogajanj v letih 1967-68. Film, ki doživlja onkraj Oceana in tudi v Evropi velik uspeh, se idealno uvršča med uspele filme, ki so z demokratičnega in nekonformističnega zornega kota obravnavali vietnamsko tragedijo, a se od njih tudi v marsičem razlikuje. Gledalca spominja na Cimina (Lov na jelene) in na Coppo-lo (Apocalypse Now), ki sta zelo lepa filma, a z razliko od realista in marsikdaj cinika Stona, pripovedujeta o
Vietnamu s kančkom retorike in z določeno čustveno odmaknjenostjo ljudi, ki vojne niso doživeli. Platoon pri tem zelo spominja na slavno Re-marguevo uspešnico Na zahodu nič novega, ki govori o grozotah in o trpkih izkušnjah skupine mladih nemških študentov med prvo svetovno vojno.
Amerika se torej spet kritično sprašuje o Vietnamu in o lažnih mitih nepremagljivih bojevnikov in junakov, ki jih poosebljata John Way-ne in v zadnjem času Silvester Stal-lone - Rambo, v katerih se zrcali tudi politična in življenjska filozofija predsednika Reagana. Platoon je v vseh smislihj »antijunak«, ki demantira in osmeši kvarne in umetno napihnjene zglede raznih Rambov, zato je dober znak, da so se predvsem mladi v ZDA navdušili za ta res čudoviti film, čeprav je del konservativnega tiska v začetku skušal zbuditi dvom o njegovi verodostojnosti.
SANDOR TENCE
" r>» '-M&SSMk'' ** «
PriPravl<a:	nedelja, ob 11. uri
iztok Jelačin
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
če lahko verjamemo meteorološkemu zavodu Slovenije, smo že v pomladi, ki vedno prinaša v naše organizme nekaj novega. Po lestvici sodeč, bo treba na spremembe še nekoliko počakati, kar pa ne pomeni, da Vročih
10 tega tedna ni zanimivih...		
ted. na 1.	pr. ted.	
5	1	1. Europe - Rock The Night
8	3	2. Bangles - Walk Like An Egyptian
2	4	3. Morandi-Tozzi-Ruggeri - Si puo dare di piu
2	8	4. Duran Duran - Skin Trade
-	-	5. Whitney Houston - AH At Once
7	9	6. A-ha - Cry Wolf
3	6	7. Cindy Lauper - Change Of Heart
36	10	8. Martin Krpan - Od višine se zvrti
3	5	9. Denovo - Non c’e nessuno
14	2	10. Europe - The Final Countdovvn
Zadnjič sem omenil, da se Europe dobro počutijo na vrhu, tokrat mi tega ni treba... Banglice so dobile nov zagon, podobno se je dogajalo že z njihovim prejšnjim hitom Manic Monday. Morandi, Tozzi in Ruggeri so še stopničko višje, Duran Duran so v krepkem zaletu, šarmantna Whitney Houston je osvojila tudi novo področje, A-ha so spet toplejši za najmanj tri stopinje, kar pa ne velja za Cindy Lauper, ki je eno mesto izgubila. Martina Krpana ste obdržali na lestvici, Denovo je žal brez potrebne pomoči poslušanja, Europe pa s svojim drugim motivom počasi izgublja stopničke in trdna tla pod nogami.
V nedeljo ste lahko slišali motiv Toma Robinsona Feel So Good in novo malo ploščo skupine Pretenders Hynn To Her.
Obvestiti vas moram še o nekaterih koncertih v ljubljanski hali Tivoli, ki vas bodo morda zanimali... V četrtek, 26. marca, bo koncertiral John Mayall, v ponedeljek, spet v Tivoliju, Bijelo Dugme, 3. aprila pa se vam obeta prvovrstno presenečenje, morda bomo podelili tudi nekaj brezplačnih vstopnic (to je odvisno od višje sile), koncert skupine Spandau Ballet...
Z nagradami sodelujejo:
Zolojnl»t»o M »ko Tr»l
Altro
DO Slak torno Hrp»l|a
Iskra TOZD Elaklroakual
Satana
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:..............................................:........-.....
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:.............................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
						
□t RAI 1		^ RAI 2	□	[ A RAI 3	| ffT RTV Ljubljana		TV Koper
i i\uulitka: unu malima
9.35	Nan.: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Naniz.: La famiglia Brady
12.05	Variete: Pronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.05	Rubrika: Italijanska kronika
15.30	Kolesarstvo (amaterji)
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanki: Storia di due lontre,
17.20	Tao Tao
17.50	Izobraževalna oddaja: Slovar
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.25	Dokument, oddaja: Colosseum
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualna oddaja: Protagonisti
21.30	Film: La stagione delle piogge (dram., It. 1983, r. D. Campana, i. C. Connelly, S. Berger)
23.30	Dnevnik
22.40	Film: La stagione... (2. del)
23.20	Dokumentarec
23.55 Dnevnik - zadnje vesti
11.15	Inf. oddaja: Pierrot - gledališka maska in literarni mit
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik. Ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Kakor mi
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Dnevnik: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja o sodstvu: Jeziček na tehtnici
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Airport (dram., ZDA 1970, r. George Seaton, i. Burt Lancas-ter, Dean Martin, Jean Seberg)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer - soočenje
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nočni film: Cirano di Bergerac (kom., ZDA 1950, r. Michael Gor-den, i. Jose Ferrer, Mala Power)
11.40	Rubrika: V	^
12.10	Inf. oddaja: Človekove roke -
Gradnja (5. del)
12.40	Mednarodna panorama: Prva svetovna vojna
13.00	Informativna oddaja: Znanost in tehnika
13.30	Tečaj angleščine
14.00	Informativna oddaja: Filo diretto - pomoč pri domači nalogi
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.35	Film: Ettore Fieramosca (dram.,
It. 1938, r. Alessandro Blasetti, i. Gino Cervi, Elisa Cegani)
17.05	Zabavna oddaja: Vse o... nas
18.00	Risanka: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Informativna oddaja: Otroci doma - Primer Napoli
20.30	Dokumentarni film: Shoah (Fr. 1984, r. Claude Lanzmann, 3. del)
22.50	Dnevnik
23.25	Nadaljevanka: Ritorno a Brides-head (r. M.L. Hodgg in C. Stur-ridge, i. Jeremy Irons, Anthony Andrews, 1. epizoda)
na vzgoja - Kolo naj bo kolo, Kolesar, 10.30 Zemljepis: Erozija, Kraško površje, 11.00 Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.20	TV mozaik (ponovitev)
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: Jaz, čebela (dok. film, rež. Hane Kastelic, snemalec Bojan Kastelic)
18.00	Periskop: Zamejci (3. odd., obisk Tržaške in Goriške, sodelavci Dario Frandolič, Davorin Devetak, Vilijem Gergolet, Zoran Malalan, Karlo Černič; nastopata skupina deklic s Kontovela in harmonikar Corrado Rojac)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	TV drama: Prikazovanje Marije v vasi Grabovica (rež. M. Jančič, i. Milena Deavič, TV Sarajevo)
21.40	Integrali
22.20	Dnevnik
14.10	Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: MESTRE — Začetek procesa zaradi petoveljskega atentata GORICA — S posveta KPI o vlogi slovenskih intelektualcev TRST — Pesem mladih v KD ROMANS — Z razstave slovenskih likovnikov z Goriškega
19.30 19.45 19.55 20.20 20.25
20.30
21.45 21.55
22.45
TVD Stičišče Rubrika: Mesto danes Nanizanka: Hello, Larry Izžrebanje loterije TV Novice
Film: II re del jazz (življenje Bennyja Goodmana, glasb., r. Valentine Davies, i. Steve Allen) TVD Vsedanes Film: II red del jazz (2. del) Nadaljevanka: La battaglia del Don (Solohov, 1. od treh epizod)
CANALES
7.00	Rubrika: Buongiorno Italia
7.10	Risanke
8.00	Inf. odd.: In studio
8.35	Rubrika: Forum
9.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
9.25 In studio (2. del)
10.00	Nadaljevanka: General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.10	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Diamanti a cola-zione (kom., ZDA 1968, i. M. Mastroianni)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: La fig-lia di Mistral (1. del)
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.30 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.30 Missione impossibile
! ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30
Vicini troppo vicini, 12.00 Mary TylerMoo-re, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke An-nette, Mila e Shiro, Willy Fog
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dok.: To je Hollywo-od, Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: A ciascuno il suo (dram., It. 1967, r. Elio Petri, i. Gian Maria Volonte, Irene Papas)
22.20	Film: Girlfriends (kom. ZDA 1978, r. Claudia VVeil, i. M. Mayron)
24.00	Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 0.50 Switch
ITAUA 1__________
8.20 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: LTncubo di Ruth Hession (dram., ZDA 1982, r. J. Freedman) 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Paperina, Sandy, Lupin
18.00	Nan.: La časa nella prateria, 19.00 Arnold,
19.30	Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3a C - La festa
21.30	Film: Terror train (srh., Kan. 1980, r. Roger Spottiswoode)
23.15	Glasbena oddaja: Rock a mezzanotte -Ozzy Osburne
0.16 Nanizanki: A-Team, 1.15Quincy
[	TELEPADOVA
12.00	Nad.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Zorro, 13.30 Black Star
14.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
15.00	Nanizanka: Dr. John
16.30	Risanke: Super Kid, Anna, Il fichissimo, Voltron, Transformers
19.00	Nanizanka: Wayne and Schuster, 19.30 I nuovi Rookies
20.30	Film: Perdutamente tuo... mi firmo Macalu-so Carmelo fu Giuseppe (kom., It. 1976, r. Vittorio Sindoni, i. Umberto Orsini)
22.30	Nanizanka: Bolero
23.30	Film: Lamante di cin-que giorni (kom., Fr. 1961, r. P. De Broca)
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle, 15.00 II tappeto orien-tale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Verdi
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 1.00 Glasbena oddaja: Musič box
^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Ned. koš. tekma (pon.)
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro naše: koledarček, 7.40 Pravljica, isba; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ne-;ki zvon (pon.); 8.55 Glasbeni moza-
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncer-sga in opernega repertoarja; 11.30 sani listi: Beležka, Prehrana in ravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 asbene skice: Mladi mladim; 15.45 stni govor; 16.00 V znamenju Rdeče-križa; 17.10 Mi in glasba: violinist iran Končar in pianistka Mira Flis
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi;
12.10	Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije;
13.45	Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Ansambel Zeleni val; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra: Tone Peršak - Kamen; 22.30 Pevci zabavne glasbe; 22.50 Lit. nokturno; 23.05 Mozaik lahke glasbe; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Minute za kitaro; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Fantje po poljgre-do: ansambel L. Slaka; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Filmske in knjižne novosti; 11.15 Perfetta ar-monia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Posvečeno San Remu; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Zapleši z nami; 16.00 Country musiC;
16.15	Zapleši z nami;17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.00 Iz arhiva; 18.33 Osebnosti slov. glasbe: Jani Golob.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Oddaja tabornikov RMV; 19.30 Smeh in glasba (ponovitev); med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Usmeritev Avtonomne letoviščarske ustanove za letos
Več usklajevanja na področju
Pred izidom 18. zvezek revije »H territorio«
turističnih dejavnosti in ponudbe
Večje sodelovanje med turističnimi ustanovami v pokrajini, primerno vrednotenje goriškega grada in obstoječih struktur, promocijska dejavnost v Avstriji in Nemčiji. To so glavne smernice delovanja goriške avtonomne letoviščarske ustanove, ki so jih soglasno odobrili na nedavnem zasedanju upravnega sveta te ustanove. V kolikor jih bodo uspeli uresničiti, bo pomenilo to kakovostno rast v razvoju turizma na območju Gorice in Brd.
»Veliko si v Gorici obetamo,« je v svojem programskem poročilu dejal predsednik avtonomne letoviščarske ustanove, Francesco Moise, »od sodelovanja z avtonomno letoviščarske ustanovo v Gradežu in s podobno ustanovo v Gradišču.« Gorica lahko tujim (poletnim) gostom v Gradežu ponudi zanimiv kulturni in enogastronomski program in torej v mnogočem popestri turistično ponudbo. Pogovori o takem sodelovanju so se že pričeli in upati je, da bo do tesnejšega sodelovanja prišlo že letos, to je v poletni sezoni, ki je pred vrati. Sicer pa se predstavniki avtonomnih letoviščarskih ustanov pogovarjajo tudi o izdaji posebnega vodnika, namenjenega predvsem tako imenovanemu verskemu turizmu. V posebni publikaciji naj bi predstavili vse Marijine božje poti v deželi.
Iz programskega poročila predsednika ustanove sodeč, bo v poletnih mesecih, tja do zgodnje jeseni, na go-riškem gradu precej razgibano. Med občino in letoviščarske ustanovo je bil namreč sklenjen petletni sporazum o uporabi prostora in objektov na gradu. Letoviščarska ustanova pa bo sklenila pogodbo z zasebnikom, ki bo naprave upravljal.
Goriška občina bo morala poskrbeti tudi za vsa ustrezna dovoljenja, kar najbrž ne bo mogoče tako hitro uredi-
ti. Lani je veliki šotor na gradu sameval prav zaradi težav zaradi zamud pri urejanju higienskih naprav in nekaterih drugih zadev.
Na seji upravnega sveta avtonomne letoviščarske ustanove je kajpak tekla beseda tudi o pomembnih dosežkih na področju turistične promocije v zadnjem obdobju. Tako je ustanova, samostojno ali v sodelovanju z drugimi, uresničila kar šest različnih turističnih publikacij (Gorizia e il suo Collio, Co-noscere il Collio, Andare per trattorie in Collio, Un giorno, un soggiorno, una vacanza a Gorizia, GO in GO, Il segreto di Gorizia, una citta da scopri-re (video kaseta).
Avtonomna turistična ustanova je bila prisotna tudi na vseh večjih specializiranih sejmih in sicer v Koelnu, Muenchnu, Celovcu in na Dunaju.
O usklajevanju turističnih pobud in dopolnjevanju ponudbe je govor sicer že kar nekaj let, vendar do pozitivnih premikov prihaja zelo počasi. Mogoče bo letos drugače. Moralo bi biti, saj je znano, da je zelo težko pridobiti novega gosta, zelo lahko pa ga je izgubiti. Ob tem ne gre pozabiti, da bodo cene v letošnji poletni sezoni v Gradežu kar precej višje od lanskih.
Interpelacija KPI
V razširjenem odboru goriške Trgovinske zbornice se je pred kratkim
pričela razprava o novem pravilniku delovanja Goriškega sklada. Razprava se bo predvidoma zaključila čez nekaj tednov.
V zvezi s tem je goriški pokrajinski svetovalec Silvino Poletto, ki je tudi član razširjenega odbora Trgovinske zbornice, naslovil predsedniku pokrajine pisno vpšrašanje. Poletto želi vedeti, če namerava pokrajinski odbor začeti razpravo o tem pomembnem vprašanju v pokrajinskem svetu.
Razprava v pokrajinskem svetu je potrebna tudi zaradi tega, ker se istočasno s pravilnikom obravnava tudi problematika gospodarskega in splošnega razvoja.
Ob upoštevanju občutnega zastoja lani, zaradi zamenjave vodstvu Trgovinske zbornice in zaradi posrednih zamud, ki so nastale, ostaja trenutno neizrabljenih okrog 19 milijard lir sredstev. V lanskem letu, oziroma v začetku letošnjega, je razširjeni odbor Trgovinske zbornice porazdelil le omejeno vsoto prispevkov (okrog pol milijarde lir) v obliki dodatnih nakazil na že odobrene načrte. Večina razpoložljivega denarja bodisi tistega, ki se zbira iz prelevmanov, kakor tistega, ki ga daje na razpolago zakon Altissi-mo, je neuporabljenega. Tak bo položaj, dokler ne bo izdelan novi pravilnik.
V	prihodnjih dneh bo na Tržiškem izšla nova, 18. številka štirimesečne revije »Il territorio«, ki jo izdaja Javno večnamensko kulturno središče s sedežem v Ronkah. Po prejšnji monografski dvojni številki, ki je obravnavala slovensko prisotnost in kulturo v deželni stvarnosti, bo revija ponovno zaobjela širšo paleto družbenih, kulturnih in zgodovinskih vprašanj v goriški pokrajini, predvsem na območju devetih občin na Tržiškem, ki so članice konzorcija večnamenskega središča.
V	ospredju bodo tokrat zdravstvena vprašanja s komentarjem o zdravstveni reformi, člankom o zdravstvu na Tržiškem in prispevkom o nevarnosti, ki jo v Tržiču predstavlja prisotnost azbestnega prahu. Slovenska tematika je prisotna tudi v tej številki s prispevkom Jožeta Pirjevca o stališčih Slovencev v odnosu do prve svetovne vojne, Romano Vecchiet pa je prispeval pregled kulturnega dogajanja na ljubljanskem prizorišču. Revija sega tudi v naravoslovno in ekološko problematiko (omenimo naj prispevek Graziana Canciana o postopnem dviganju Krasa in spreminjanju toka Soče), več prispevkov obravnava šolsko, vzgojno in kulturno tematiko.
Revija je naprodaj v trafikah na Tržiškem in nekaterih knjigarnah drugod po deželi. Izdajatelj obvešča, da se je nanjo mogoče naročiti. Naročnina za štiri zaporedne številke stane 18 tisoč lir. Denar je treba vplačati na poštni tekoči račun št. 11712494 ali pa neposredno v tajništvu Večnamenske-
^ SLOVENSKO STALNO _ . •GLEDALIŠČE V TRSTU
štiridesetletnica gledališkega dela Silvija Kobala
Arthur Miller
SMRT
TRGOVSKEGA
POTNIKA
Režija: MARIO URŠIČ
V	Danes, 24. t. m., ob 20.30 —
RED B
V	jutri, 25. t. m., ob 10 uri — IZVEN ABONMAJA
V	četrtek, 26. t. m., ob 10. uri —
IZVEN ABONMAJA
Za ponedeljkovo predstavo bo vozil avtobus po sledečem razporedu: Poljane 19.45, Doberdob (pred občino) 19.50, Jamlje (gostilna Pahor) 19.55, Dol (pri spomeniku) 20.00, Gabrje (trg) 20.05, So-vodnje (pred Kulturnim domom) 20.10, Štandrež (trg) 20.15.
CASSA RURALE ED ARTIGIANA DOBERDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
V okviru prireditev ob dnevu mladosti
V Novi Gorici srečanje mladih ob meji o skupnih problemih in sodelovanju
Po številnih in dolgotrajnih polemikah je končno v soboto štafeta mladosti zapustila vrh Triglava. Namesto dosedanjega teka iz kraja v kraj, se je letošnji prvi nosilec štafetne palice, Zveza socijalistične mladine Slovenije, opredelila za proslavitev dneva mladosti na drugačen, plodnejši način.
V	tem okviru je v soboto popoldne bila v Novi Gorici okrogla rhiza tamkajšnje ZSMS o manjšinski problematiki in sodelovanju za mir. Prisotni so bili predstavniki mladinskih organizacij (MO SKGZ iz Gorice, MKG, ZKMI, ZSMI, predstavniki iz Beneške Slovenije, ZSMS iz Sežane, Tolmina, Obalne regije ter seveda Nove Gorice).
V	poglobljeni razpravi so bili poudarjeni napori zamejske narodnostne skupnosti za globalno zaščito, predvsem na gospodarskem polju. Govor je bil o pobudi za denuklearizacijo ozemlja goriške občine, o pomenu sodelovanja mladih na obeh straneh meje, ki naj bi se v bodoče še bolj razvilo, kljub očitnim finančnim težavam.
Predstavnik Beneških Slovencev je podal prepričljivo sliko Nediških dolin in njihovih perečih problemov, katerim bo treba posvetiti večjo pozornost tudi s strani mladinskih organizacij. Govorilo se je tudi o problemih italijanske manjšine na Obali, a žal ni na razpravi sodeloval noben predstavnik te skupnosti.
Po zanimivih posegih in razpravah so ob koncu izglasovali skupno resolucijo, ki poudarja boj proti asimilacijskemu pritisku, večjo zavzetost ter tabor za diskusijo problemov Beneških Slovencev, podporo prizadevanju Slovencev v Italiji za sprejetje zakona za globalno zaščito, skupno sodelovanje ob meji na raznih manifestacijah (aprila bo prav v Gorici DOSP), povezavo med šolami in krožki, skupne razprave na področju ekologije in varstva okolja ter pripravo skupne mirovne manifestacije ob meji, ki naj bi bila konec pomladi.
Raziskovalka iz ZDA gost ISIG v Gorici
Goriški sociološki inštitut ISIG gostuje v teh dneh dr. Barbaro Friedman, raziskovalko pri Disaster Research Center (DRC) Univerze zvezne države Delaware v ZDA. Raziskovalka bo v Gorici ostala tri mesece, kasneje pa se bo sodelovanje med ISIG in DRC -eno najpomembnejših inštitucij za raziskovanje socialnih fenomenov ob naravnih katastrofah - nadaljevalo z izmenjavami drugih sodelavcev in raziskovalcev.
Dr. Friedman bo sodelovala pri študijskem projektu o naravnih katastrofah, ki ga vodi ISIG. Kot dobra poznavalka vprašanj medijev in problemov
masovne komunikacije se bo posvetila predvsem delu raziskave, ki zadeva uporabo medijev v civilno zaščitne namene.
Goriški sociološki inštitut, ki je po potresu v Furlaniji pričel s sistematičnim preučevanjem socioloških razsežnosti pri naravnih nezgodah, bo s tem doprinosom obogatil in znanstveno okrepil razsežnosti svojega dela.
Fotografski
natečaj
Goriška sekcija združenja umetnikov FIAF-CAP1T razpisuje 2. deželni fotografski natečaj na temo »Vile in gradovi v Furlaniji-Julijski krajini«. Zainteresirani lahko predstavijo po štiti črnobele in štiri barvne fotografije formata do največ 30x40 cm. Rok za predstavitev slik zapade 4. maja. zatem bo žirija izbrala najboljše, ki jih bodo razstavili v enoteki La Serenissi-ma v Gradišču od 30. maja do 14. junija letos. Ob odprtju razstave bo tudi nagrajevanje. Na tri prvouvrščene so predvidene denarne nagrade (po 150, 100 in 50 tisoč lir), poleg tega pa bodo organizatorji poskrbeli še za druga priznanja.
Zainteresirani se lahko prijavijo na sedežu FIAF-CAPIT v Gorici, Ul. Col-linelli 12. Za sodelovanje v eni od dveh sekcij morajo vplačati 8 tisoč lir, za obe pa 10 tisoč.
Vlom v trgovino obutve med opoldanskim premorom
V petek v Gabrjah
Občni zbor članov sovodenjske sekcije društva krvodajalcev
Dva pomembna dogodka s področja krvodajalstva bosta v tem tednu na Goriškem. V petek zvečer bo v Gabrjah občni zbor članov sovodenjske sekcije prostovoljnih krvodajalcev, v nedeljo dopoldne pa se bodo zbrali na tradicionalnem prijateljskem srečanju krvodajalci vseh sekcij Tržiškega območja. Prireditev bo v Starancanu.
Glede petkovega občnega zbora, ki bo v prostorih KD Skala v Gabrjah, s pričetkom ob 20. uri, velja povedati, da soupada z desetletnico ustanovitve sovodenjske sekcije združenja prostovoljnih krvodajalcev. Torej bo to priložnost za zaokrožen pregled delovanja sekcije v teh desetih letih, kakor tudi pravi trenutek, da se zastavijo temelji dela v prihodnje, ko naj bi še povečali prizadevanja na področju vzgoje in informiranja o zdravstvu, preventive na šolah itd. Prav te dni so imeli na osnovnih šolah ciklus vzgojnih predavanj o uživanju tobaka, alkohola in težkih mamil. Z novimi prijemi naj bi spodbudili zanimanje za krvodajalstvo, ki je, posebno v zadnjem času in predvsem zaradi zunanjih dejavnikov, precej upadlo.
Na petkovem občnem zboru bodo tudi izročili potrdila udeležencem tečaja Nega bolnika na domu, ki se je
pred kratkim uspešno zaključil. Na skupščini bodo obnovili tudi člane upravnega odbora, nadzornega odbora in razsodišča.
Živahnejša dejavnost krajevnih ustanov
V tem tednu in v prvih dneh prihodnjega se obeta živahna dejavnost občinskih svetov. Zadnji zakonski dekret o krajevnih financah (objavljen je bil 2. t.m. v Uradnem listu) namreč predvideva možnost uvedbe višjega dodatnega davka na električno energijo in sicer 14 lir za kilovatno uro v gospodinjstvih in 6 lir za kilovatno uro v gospodarskih dejavnostih. Višina dodatnega davka je bila po prejšnjem zakonskem dekretu 13, oziroma 5,5 lir za kilovotno uro. Novi dekret določa tudi, da morajo občine in pokrajine dodatni sklep sprejeti do 31. marca, to je do torka.
Po vsej verjetnosti se bo večina občin odločila za uvedbo višjega davka, v predvidevanju znatno višjih tekočih stroškov v poslovanju za leto 1987, zlasti v zvezi z izvajanjem nove delovne pogodbe za uslužbence.
Dnevni inkaso je le bolje spraviti v banko ali kako drugače na varno, kakor pa ga pustiti v blagajni v trgovini. Do takega spoznanja je prišel upravitelj trgovine z obutvijo Fiorindo Mo-sengini iz Pozzuola pri Vidmu. V soboto, med opoldansko zaporo, je nekdo s silo odprl vrata trgovine na Trgu sv. Antona 5 ter se polastil okrog 700 tisoč lir, ki jih je našel v blagajni.
Za njim je zaenkrat izginila vsakršna sled. Ob tem velja zabeležiti, da je v Gorici v zadnjem času spet pričelo naraščati število tatvin, precej bolj aktivni (in predrzni) pa so menda tudi žeparji.
Obrtniki pozorni na nevarnost aidsa
Med brivci in frizerji, estetisti, zobnimi tehniki in drugimi obrtniki, ki imajo opravka z nego ljudi, so vesti o možnosti širjenja aidsa tudi pri teh dejavnostih povzročile upravičeno zaskrbljenost in zanimanje za boljše poznavanje bolezni in možnomi sredstvi prenosa virusa, ki jo povzroča. Pokrajinsko združenje obrtnikov je v ta namen za svoje člane priredilo strokovno predavanje, ki je privabilo res iz-| jemno število poslušalcev.
O sindromu, ki onesposablja človeški imunski sistem, sta govorila dr. Ca-tapano, načelnik Centra za transfuzije in imunologijo v goriški splošni bolnišnici, in dr. Zappala. Prikazala sta značilnosti prenosa virusa HIV, ki je nosilec aidsa, posebno v navedenih poklicih, pri katerih se uporabljajo ostri predmeti. Nevarnost okužbe ni večlika, je dejal prof. Catapano, vendar je ne smemo zanemarjati. Do prenosa virusa lahko pride preko krvi, če na primer britev (ali drug oster predmet), ki je prišla v dotik s krvjo nosilca virusa, rani drugo osebo.
Na srečo, sta ugotovila poročevalce, pa je že itak majhne možnosti okužbe, mogoče omejiti s preprostimi higijen-skimi ukrepi. Britve, igle in druge predmete je treba po uporabi skrbno oprati in razkužiti z alkoholom ali drugimi navadnimi razkužili.
■ Rajonski svet za mestno središče
se bo sestal drevi ob 20.30 na sedežu v Ul. IX. avgusta 8. Ocenili bodo potek zadnjih manifestacij v organizaciji rajonskega sveta, govor bo o skladu, s katerim razpolaga rajon v tekočem letu tako za razne prireditve kot za manjša vzdrževalna dela, izdelali bodo program konferenc, ki bodo v prihodnjih mesecih na sedežu rajona.
ga središča. Istočasno obveščajo, da je prva izdaja dvojne številke o slovenski prisotnosti pošla. Zvezek je žel izreden uspeh in zanimanje, o njem pa so poročali številni listi in revije tako v Sloveniji kot v Italiji.
Upokojenci počastili 90-letno Olgo Reščič
Odborniki Društva slovenskih upokojencev in še nekateri člani so v soboto v Zavodu sv. Družine obiskali učiteljico Olgo Reščičevo, ki je ta dan praznovala svoj 90. rojstni dan. Darovali so ji cvetje, pevski zbor upokojencev ji je zapel nekaj_ pesmi, predsednik društva Miladin Černe ji je voščil ob visokem jubileju. Slavljenka se je vidno ganjena vsem lepo zahvalila. Nune so zatem vsem postregle s pecivom.
Mesta za šolske ravnatelje
Šolsko skrbništvo obvešča vse zainteresirane, da so v prostorih skrbništva v Ulici Leopardi izobešeni izpopolnjeni seznami o ravnateljskih mestih za šolsko leto 1987/88. Rok za predstavitev prošenj zapade 15. aprila 1987.
Šolsko skrbništvo istočasno sporoča tudi, da je prišlo do nekaterih novosti v zvezi z začasnimi suplencami. Vsi interesenti imajo čas še do 30. t. m. za predstavitev prošenj za oblikovanje novih lestvic.
Še požari
Suho in sončno vreme povzroča še vedno nevarnost požarov. Goriški gasilci so včeraj dvakrat posegli, obakrat v bližini avtocestnega odseka proti Vilešu. Najprej so ob 12. uri morali v Faro, kjer so v kratkem času pogasili ogenj. Okrog 17. ure, je gorelo pri So-vodnjah, za tovarno Manifattura Gori-ziana. Ogenj je zajel približno 1500 kvadratnih metrov, gost dim pa je nekaj časa oviral promet na avtocesti.
razna obvestila
KZE je v zadnjih dneh spremenila mejo dohodka za oprostitev zdravstvenih stroškov (ticket). Ta se je povečal za približno 2%, zaradi tega postanejo zainteresirani vsi, ki v letu 1986 niso presegli sledečih dohodkov: do 65 let starosti, če je v družini ena oseba, 5.364.000 lir (nad 65. letom 7.364.000); dve osebi 8.904.000
(10.904.000)	; tri osebe 11.448.000
(13.738.000)	; štiri osebe 13.674.000
(16.409.000)	; pet oseb 15.900.000
(19.080.000)	; šest oseb 18.020.000
(21.624.000)	; sedem oseb 20.140.000
(24.168.000)	. Pri tem so v veliki meri zainteresirani kmetje, ker zaradi posebnega načina izpolnjevanja davčnih prijav malokdo preseže navedene vsote. Za podrobnejše informacije in izpolnjevanje tiskovin so na razpolago v uradu Kmečke zveze v Gorici.
Sekcija upokojencev CGIL v Doberdobu vabi upokojence na posvet, ki bo v četrtek, 26. marca, ob 15.30 v dvorani Kulturnega društva Jezero.
Kinoatelje obvešča, da se filmska sezona Gorica Kinema nadaljuje v četrtek, 26. t. m., ob 20.30 s filmom Ljubezenska norost, Roberta Altmana. V glavnih vlogah: Kim Basinger in Sam Shepard.
_______________kino__________________
Gorica
VERDI 17.30-22.00 »Platoon«.
CORSO 18.00-22.00 »Fuga infernale«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Bocca bianca, bocca nera«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rwi w • v
Trzic
COMUNALE 20.30 »La tempesta«, gledališka predstava Cooperativa nuova scena.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Fammi male amore mio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Karate kid II.«. DESKLE 19.30 »Beg iz Bronxa«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini,- Verdijev korzo 57, tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Ranieri Domi-ziani iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, ob 9.30 Evgenija Kocjančič vd. Bregant iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 11. uri Clelia Gioitti na glavnem pokopališču, ob 12.30 Antonietta Clinaz vd. Sdraulig iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik.
Smučanje: sklepna veleslaloma za SP na Bjelašnici
Po predvidevanjih izredno napeti tekmi
SARAJEVO Bolj zanimivega zaključka tekmovanj za svetovni smučarski pokal si ljubitelji tega vodilnega zimskega športa niso mogli pričakovati. Oba veleslaloma na Bjelašnici sta bila napeta, tako da sodita med tekmovalne vrhunce te zime. V srditem boju med moškimi nihče ni odvzel Pirminu Zurbriggnu tudi končne veleslalomske zmage, medtem ko je Mark Girardelli končal letošnji svetovni pokal s prvo zmago v veleslalomu.
Sicer pa je bila zmaga Luksemburžana vse prej kot lahka. Joel Gaspoz se je v drugem teku naravnost divje Pognal proti cilju, saj je dobro vedel, da bi lahko le z zmago prehitel Zur-briggna na skupni lestvici veleslalomske konkurence. Zgrešil je cilj za bornih šest stotink sekunde... res nesrečna sezona za srčnega Švicarja, ki pa vseeno ni izgubil svoje dobre volje in želje Bo čimprejšnji oddolžitvi. Petrovič in Cižman pa sta si prijateljsko delila 13. mesto.
Švicarki Maria VValliser in Vreni Schneider sta na Bjelašnici vodili izenačen boj in si sestrsko razdelili veleslalomsko zmago. Tak razplet pa je
Maria VValliser
imel tudi vpliv na delitev zlatih kolajn svetovnega pokala. Niti odločilni ženski veleslalom, ki je po pričakovanju minil brez poškodovane Mateje Svet, torej ni prinesel odločitve.
LESTVICE
VELESLALOM - MOŠKI
1. Girardelli (Luks.) 2'59"47; 2. Gaspoz (Švi.) 2'59"53; 3. Nierlich (Av.) 3'00"26; 4. Tomba (It.) 3'00"43; 5. Mayer (Av.) 3'00'91; 6. Zurbriggen (Švi.) 3'02"08; 7. Stenmark (Šve.) 3'02"20; 8. Pieren (Švi.) 3'02"74; 9. Mader (Av.) 3 03 ”13; 10. Hintersser (Av.) 3'03'”19.
SVETOVNI POKAL - VELESLALOM MOŠKI
1. Zurbriggen (Švi.) 102; 2. Gaspoz (Švi.) 102; 3. Pramotton (it.) 95; 4. Girardelli (Luks.) 65; 5. VVasmeier (ZRN) 59; 6. Stenmark (Šve.) 58; 7. Erlacher (it.) 57; 8. Tomba (It.) 52; 9. Strolz (Av.) 45; 10. Maier (Av.) 39.
SKUPNA LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL - MOŠKI
1. Zurbriggen (Švi.) 339; 2. Girardelli (Luks) 190j 3. Wasmemier (ZRN) 174; 4. Gaspoz (Švi.) 156; 5. Pramotton (It.) 139; 6. Stenmark (Šve.) 134; 7. Stock (Av.) 97; 8. Erlacher (it.) 94; 9. Mtiller (Švi.) in Križaj (Jug.) 90... 26. Benedik 49; 33. Petrovič (Jug.) 38; 61. Čižman (Jug.) 13; 95. Bergant (Jug.) 2.
VELESLALOM - ŽENSKE
1. VValliser (Švi.) in Schneider (Švi.) 2T9"27; 3. Figini (Svi.) 2'20'”08; 4. Fer-nandez Ochoa (Špa.) 2”20"52; 5. Wac-hter (Av.) 2021 00; 6. Hurler (ZRN) 2”21"18; 7. Eder (Av.) 2”21"22; 8. Wolf (Av.) 2”21"49; 9. E. Hess (Svi.) 2'21"62; 10. Kiehl (ZRN).2'22"02.
SVEJOVNI POKAL - VELESLALOM ZENSKE
1. Schneider (ŠviJ in VVaJliser (Švi.) 120; 3V Fernandez Ochoa (Špa.) 78; 4. Hess (Švi.) 62; 5. Figini (Švi.) 55; 6. Svet (Jug.) 51; 7. Gerg (ZRN) 48; 8. Kiehl (ZRN) in Oertli (Svi.) 42; 10. McKinnev (ZDA) in Ouittet (Fra.) 30.
SKUPNA LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL - ŽENSKE
1. VValliser (Švi.) 269; 2. Schneider (Švi.) 262; 3. Oertli JŠvi.) 206; 4. Hess (Svi.) 169; 5. Figini (Svi.) 162; 6. McKinnev (ZDA) 127; 7. §vet (Jug.) 126; 8. Fernandez Ochoa (Špa.) 121; 9. Wolf (Av.) 119; 109. Ouittet (Fr.) in Kiehl (ZRN) 118.
POKAL NARODOV
1. Švica 2424; 2. Avstrija 1579; 3. ZRN 989; 4. Italija 732; 5. Jugoslavija 346; 6. Švedska 320; 7. Francija 314; 8. Kanada 311; 9. ZDA 298; 10. Luksemburg 190.
Smučarski skoki: konec SP
Miran Tepeš četrti
HOLMENKOLLEN — S predvideno končno zmago Norvežana Opaasa se je zaključilo tekmovanje za SP v skokih.
Baje so se na tem tekmovanju precej izkazali sodniki, ki so po svoje krojili usodo preizkušnje in tudi končne lestvice SP. Jugoslovan Miran Tepeš naj bi bil med najbolj oškodovanimi.
Ne glede na odločitve v Holmen-kollnu, so slovenski skakalci zabeležili med letošnjo zimo Izredne uspehe in bili najprej z Ulago in nato s Tepešem vedno med glavnimi akterji važnih tekmovanj. Na končni razvrstitvi SP je bil Tepeš četrti, medtem ko je Ulaga polagoma zdrsnil do 7. mesta. Nadvse vzpodbudno pa je četrto mesto v ekipni razvrstitvi, kjer so za Jugoslavijo ČSSR, NDR in Poljska, da omenimo le nekatere bivše velesile v tem športu.
V Holmenkollnu je zmagal Avstrijec Felder pred Fincem Nikkolo in Tepešem. Na lestvici SP so se po Opaasu uvrstili Vettori in Felder (oba Avstrija). V ekipni lestvici so si Norveška, Finska in Avstrija razdelile prvi tri mesta.
Nogomet: v italijanski A ligi
Je prvenstvo res spet odprto?
Čar športnih iger z žogo je najbrž v tem, da. nihče (razen morda v jugoslovanskem nogometu, na kar kažejo izkušnje prejšnjih let) ne ve, kakšen bo končni izid. To velja predvsem in zlasti za nogometaše, katerih znanje mora biti v nogah, kar marsikaj pomeni, tudi to, da so predvidevanja postavljena na glavo.
Vsi komentatorji italijanskega nogometnega prvenstva po nedeljskem kolu pišejo, da je tekmovanje spet »odprto«. Poraz Napolija sicer ni presenečenje, saj je Inter vendarle zelo nevaren nasprotnik, pomembno je to, da se je Roma svojim južnim bratom približala na same tri točke. V nedeljo pa čaka Napoli težko domače srečanje z Juventusom, ki ni opustil še vseh upov na visoko uvrstitev, medtem ko bo Roma gostovala pri že obsojenem Udineseju. Videmčani so tudi v nedeljo izgubili (proti Ascoliju) jn se s tem dokončno poslovili od najvišjega ranga tekmovanja.
Na koncu lestvice se je tudi že začel oster boj za obstanek. V razponu štirih točk je kar sedem moštev, med kateri-
mi sta tudi Torino in Fiorentina. Torino je v nedeljo sicer izenačil na tujem proti nevarnemu Avellinu, kar pa kljub vsemu dokazuje, da je Radiceje-va enajsterica v določeni krizi. Prav tako Fiorentina, ki pa iz nedelje v nedeljo dela »čudeže«. Vijoličasti so namreč tudi tokrat doma izgubljali proti Milanu z 0:2, v drugem polčasu pa so uspeli vzpostaviti ravnotežje in iztržili so zlata vredno točko, (mč)
IZIDI 23. KOLA: Ascoli - Udinese 1:0; Atalanta - Verona 1:0; Avellino -Torino 0:0; Fiorentina - Milan 2:2; Inter - Napoli 1:0; Juventus - Como 1:0; Roma - Empoli 2:1; Sampdoria - Brescia 2:0.
LESTVICA: Napoli 34; Roma 31; Inter in Juventus 30; Milan 29; Verona in Sampdoria 25; Avellino 21; Como in Torino 20; Fiorentina, Ascoli in Empoli 18; Brescia in Atalanta 16; Udinese 8.
PRIHODNJE KOLO (29. 3.): Brescia
-	Avellino; Como - Atalanta; Fiorentina - Ascoli; Milan - Sampdoria; Napoli
-	Juventus; Torino - Inter; Udinese -Roma; Verona - Empoli,
V drugi italijanski nogometni ligi dober nastop Triestine
Dva krasna zadetka zapečatila izid
Triestina - Bari	1:1 (0:1)
STRELCA: v 25. min. Rideout, v 74. min. Causio
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Polonia, Dal Pra, Di Giovanni, Menic-hini, Orlando, Strappa, Scaglia, (v 73. min. Salvade), Causio, lachini (v 63. min. Ispiro).
BARI: Pellicano, Laureri, Carrera, Loseto, Giusto, Ferri, Bergossi (v 88 min. Guastella), Terracenere, Rideout, Cowans, Brondi (v 89. min. Forte).
SODNIK: Mattel iz Macerate.
Končno so tržaški ljubitelji nogometa prišli na svoj račun. V nedeljo so si vendarle ogledali lepo in zanimivo tekmo med ekipama, ki sta (predvsem zaradi slabega dneva obeh obramb) igrali odprto in napadalno.
Število zadetkov Til bilo lahko tudi precej višje, toda nekoliko zaradi smole in netočnosti napadalcev, nekoliko zaradi lepih posegov vratarjev, se je tekma končala z dvema samima goloma, ki pa sta bila res zelo lepa.
Triestina igra v zdesetkani postavi veliko bolj atraktivno kot ponavadi. Verjetno gre to pripisati dejstvu, da
Branilec Maurizio Costantini je bil spet eden boljših v tržaški ekipi
skušajo rezervni igralci izrabiti vsako priliko, da bi se izkazali. Tržačani so sicer tvegali poraz, saj so gostje po res lepem zadetku Rideouta imeli še nekaj prilik, da podvojijo, Triestini pa je le uspelo izenačiti petnajst minut pred
koncem srečanja po zaslugi Causia. Triestina se čedalje bolj oddaljuje od nevarnih voda, in upati je, da bo doslej igrala bolj sproščeno, in da bi bili ponovno priča zabavnim tekmam, kakršna je bila včerajšnja.
Igor Pavletič
IZIDI 25. KOLA: Arezzo - Modena 2:2; Campobasso - Genoa 0:0; Catania -Lazio 1:0; Cesena - Messina 2:0; Cre-monese - Cagliari 2:0; Vicenza - Bologna 2:2; Lecce - Pescara 0:0; Parma -Taranto 1:0; Sambenedettese - Piša 0:2; Triestina - Bari 1:1.
LESTVICA: Messina, Cesena in Cremonese 29; Genoa, Piša in Parma 28; Pescara in Lecce 27; Modena 25; Triestina, Bologna in Bari 24; Arezzo 23; Catania 22; Vicenza 21; Lazio 20; Campobasso in Sambenedettese 19; Taranto 18; Cagliari 16. Pescara in Cagliari eno tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (29. 3.): Bologna - Lecce; Cagliari - Parma; Genoa -Cremonese; Lazio - Campobasso; Messina - Arezzo; Modena - Triestina; Pescara - Bari; Piša - Vicenza; Sambenedettese - Catania; Taranto - Cesena.
Italijanska košarka: osmine finala končnice
Prve tekme brez presenečenj
Atletika: SP v krosu
Premoč Afričanov
VARŠAVA — Iz tople Afrike so Kenijci prileteli v zakasnelo pomlad severne Evrope in dokaj značajno pobrali največ uspehov na SP v tekih čez drn in strn. V članski konkurenci je bil prvi Ngugi pred Kipkoechom, Pri mladincih je zmagal Kirochi pred Etijopijcem Bekelejem, v ženski konkurenci pa je edino neafriško prvo mesto odnesla Francozinja Sergent. V celoti so ob Kenijcih častna mesta osvajali še predstavniki Etiopije. Na splošno je bilo SP na nižjem tehničnem nivoju, posebno dobro pa se niso odrezali niti Italijani, katerih najboljši je bil Panetta (13. med člani).
V nedeljo bo v kraju S. Vittore pri milanu znamenit kros "Petih mlinov". Na njem bodo nastopili številni afriški tekači, ki so se izkazali v Varšavi.
Tenis: Edberg v Rotterdamu
ROTTERDAM Na mednarodnem turnirju je Šved Edberg po zelo razburljivem finalnem dvoboju premagal nekoliko skrhanega McEnroa. Izidi treh setov so se glasili 3:6, 6:3 in 6:1. V družbi Jarryda je Edberg zmagal tudi v igri dvojic.
V prvih srečanjih osmine finala končnice italijanskega košarkarskega prvenstva ni prišlo do nobenih presenečenj. Obe moštvi A-2 lige, Benetton in Liberti, sta se sicer izkazali, toda nista prišli do zmage. Tudi Scavolini in Mo-bilgirgi (Oscar 40 točk)sta uveljavila prednost domačega igrišča. V Pešam je bivši as NBA Gervin dosegel 35 točk, a tudi to ni bilo dovolj za zmago Bancorome. Naj omenimo še, da je Dalipagič (Giomo) proti Libertiju dosegel 56 točk.
Povratne tekme bodo v nedeljo.
IZIDI
Scavolini - Bancoroma 107:95; Mo-bilgirgi - Enichem 110:93, Giomo - Liberti 111:105, Allibert - Benetton 82:75.
Dosti bolj zanimiv je bil razplet v »play-outu« za določitev A-l ligašev v prihodnji sezoni. Dokaj nepričakovana poraza sta namreč doživela dosedanja A-l Ugaša, turinski Berloni in bolonjski Yoga. Slednji je celo zgubil doma. Iz vsake skupine napredujeta v A-l ligi prvouvrščeni moštvi, ostale bodo v prihodnji sezoni igrala v A-2 ligi.
IZIDI 1. KOLA
Zelena skupina: Ocean Brescia -Annabella Pavia 83:82, Spondilatte Cremona - Pepper Mestre 80:83, Alno Fabriano - Berloni Turin 85:83.
Rumena skupina: Yoga Bologna -Filanto Desip 74:75, Alfa Neapelj - Jol-ly Forli 106:88, Standa Reggio Calab-ria - Riunite Reggio Emilia 74:83.
Drugo kolo bo v nedeljo.
Jutri pa bo v Bologni finalna tekma za italijanski pokal med Tracerjem in Scavolinijem.
Jugoslovanska končnica danes tretja tekma
Medtem ko sta se skopski MZT in sarajevska Bosna že uvrstili v četrtino finala na račun Budučnosti in Smelt Olimpije, bosta danes na sporedu še zadnji dve tekmi osmine finala med ekipami, ki so pri stanju 1:1. V Zadru bo srečanje med Zadrom in Borcem, v Šibeniku pa se bosta pomerila Šibenik in IMT. Gostitelji so seveda favoriti. Gibona, Crvena zvezda, Jugoplastika in Partizan so že v četrtfinalu.
:	-							
				tip		m	:	
1.	—	1.	Red Groomy	X
2.	Stormy Wind	X
2.	—	1.	Darim	X
2.	Benservito	X
3.	—	1.	Definat Gar	2
2.	Arneodo	2
4.	—	1.	Dattei	X
2.	Ercolina	X
5.	—	1.	Dursley	1
2.	Castrocaro	2
6.	—	1.	Adler	1
2.	Ebb Tide	2
KVOTE
12 (14 dobitnikov)	39.493.000	lir
11 (365 dobitnikov)	1.502.000	lir
10 (4.945 dobitnikov)	108.000	lir
Ascoli - Udinese	1
Atalanta - Verona	1
Avellino - Torino	X
Fiorentina - Milan	X
Inter - Napoli	1
Juventus - Como	1
Roma - Empoli	1
Sampdoria - Brescia	1
Campobasso - Genoa	X
Catania - Lazio	1
Cesena - Messina	1
Lecce - Pescara	X
Sambenedettese - Piša	2
KVOTE
13 (3.089 dobitnikov)	3.422.000 lir
12 (66.697 dobitnikov) 157.500 lir
Nogomet: v meddeželni ligi
Remi Gorizie
Rovigo - Gorizia	0:0
GORIZIA: Ermacora, Grazzolo, Mar-chesan, De Marco, Macuglia, Saturno, Lazzara, Sesso, Bano (Agnoletti), Gia-cometti (Pez), Grop.
LESTVICA: San Marino 37, San Dona, San Lazzaro in Riccione 35, Gorizia in Santarcangelo 30, Miranese 28, Clodia 26, itd.
PRIHODNJE KOLO: Gorizia - Miranese.
JADRALNI KLUB ČUPA vabi na predvajanje diapozitivov in predavanje Dušana Jelinčiča o vzponu na Karakorum. Predavanje bo v petek, 27. t. m., ob 20. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu .
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (29. 3.): Brescia - Avellino; Como -Atalanta; Fiorentina - Ascoli; Milan - Sampdoria; Napoli - Juventus; Torino -Inter; Udinese - Roma; Verona - Empoli; Bologna - Lecce; Genoa - Cremonese; Taranto - Cesena; Legnano - Piacenza; Angizia L. - Vis Pesaro
■” L in 2. jugoslovanski nogometni IJgj
Na vrhu spet sprememba
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
V jugoslovanski prvi ligi je na vrhu lestvice spet prišlo do spremembe. Vardar je namreč prehitel Partizana, ki je doma igral le 1:1 z odlično Rije-ko. Partizan je bržčas plačal davek za gostovanje v Iraku, kjer je med tednom odigral dve tekmi (remi in zmaga) s tamkajšnjo reprezentanco in pobral 20 tisoč dolarjev.
Partizan je povedel z golom Djor-djeviča, toda utrujeni igralci so v fini-šu vse bolj popuščali. Rečani pa so bili na drugi strani vse bolj razigrani in Jankovič je zasluženo izenačil. To je bil 16. gol Rečana Jankoviča, ki ima na lestvici najboljših strelcev dva gola prednosti pred Sarajevčanom Mihajlovičem. Vardar je zlahka opravil s Sutjesko, ki jo vodil nekdanji Vardarjev trener Višnjevac. Po dvakrat sta bila strelca Kanatlarovski in Pančev. Crvena zvezda je v Nišu srečno osvojila točko, Mrkela je izenačil z 11-metrovke, Beograjčani pa so imeli lep čas igralca manj. Hajduk se je moral za zmago s Prištino zelo potruditi, bunker gostov je vzdržal skoraj 70 minut, nato pa je Deverič z natančnim strelom iz 20 metrov le dosegel zmagoviti gol. Tekme med obema Dinamoma se najbolj pogosto končajo brez zmagovalca, še zlasti tedaj, ko to obema ustreza. Tako je bilo tudi tokrat, gledalci pa so seveda protestirali, saj so videli izredno bledo predstavo.
Omeniti velja še sarajevski derbi, v katerem sta igrala zadnje- in pred-zadnjeuvrščeno moštvo, kljub temu pa se je na tekmi ob slabih razmerah zbralo 30 tisoč gledalcev. Željezničar je bil boljši, z golom Škora je vodil že v četrti minuti, toda Sarajevo je z igralcem manj v linišu le izenačilo.
Reprezentanti se v tem kolu niso posebej izkazali, že v sredo pa jih v Banjaluki čaka prijateljska tekma z Avstrijo, ki so jo lani v gosteh premagali kar s 3:0. V ekipi so v glavnem stalni reprezentanti, izmed legionarjev pa bo igral le vratar Jivkovič, ki si je nastop prislužil z dobrimi obrambami na tekmi Tiroi-Torino.
V	drugi ligi je Maribor osvojil še šesto točko zapored, z 19 točkami pa je zdaj že na 11. mestu na lestvici. To seveda še zdaleč ni varen položaj, saj lahko izpade celo pet moštev. Maribor je s Splitom zaigral odlično v prvem polčasu, ko je najboljši igralec tekme Žurman dosegel dva gola in še enkrat zadel vratnico. V nadaljevanju so Spličani znižali, Mariborčani pa so s težavo obdržali drugo točko.
V	slovenski nogometni ligi je bil v osredju pozornosti derbi v Kopru, na katerem se je zbralo kar 10 tisoč gledalcev. Ti so bili razočarani, kajti Koprčani so imeli pobudo, Integral Olimpija pa je zmagal z 1:0. Zadetek gre na račun vratarja Handžiča, ki je daleč od vrat skušal preiigrati Ljubljančana Šestana, ki je bil v dvoboju spretnejši in je s težkega položaja kakih 40 metrov dosegel zmagoviti gol.
IZIDI 22. KOLA 1. ZNL: Spartak -Sloboda 1:1 (0:1), Radnički^ - Crvena zvezda 1:1 (0:0), Sarajevo - Željezničar 1:1 (0:1), Budučnost - Čelik 2:1 (2:1), Velež - Osijek 3:1 (2:0), Vardar - Sutjeska 4:2 (3:1), Partizan - Rijeka 1:1 (1:0), Dinamo (V) - Dinamo (Z) 0:0, Hajduk - Priština 1:0 (1:0).
VRSTNI RED: Vardar 26, Partizan in Hajduk 25, Veleš 23, Budučnost 21, Dinamo (Z) 20, Rijeka in Osijek 19, Sutjeska in Radnički 18, Crvena zvezda 17, Priština, Sloboda in Dinamo (V) 16, Čelik in Spartak 15, Željezničar 13, Sarajevo 12.
Pari prihodnjega kola (29. t. m.): Vardar - Spartak, Sutjeska - Radnički, Crvena zvezda - Hajduk, Priština - Velež, Osijek - Sarajevo, Željezničar - Dinamo, Dinamo (Z) - Partizan, Rijeka -Budučnost, Čelik - Sloboda.
IZIDI 20. KOLA 2. ZNL Zahod: Pro-leter - Jedinstvo 2:0, Vojvodina - Sloga 6:0, Dinamo - Gošk JUG 0:0, Famos -Mladost 0:0, Ledtar - Iskra 1:0, Šibenik - Borac 1:1, Kikinda - Vrbas 1:1, Maribor - Split 2:1, Rudar - Novi Sad 0:0.
VRSTNI RED: Vojvodina 30, Leotar in Novi Sad 27, Kikinda in Iskra 23, Šibenik, Proleter, Goš Jug in Borac 20, Jedinstvo in Maribor 19, Mladost in Rudar 18, Vrbas in Famos 17, Dinamo 16, Split in Sloga 13.
Košarkarska B-2 liga: v nedeljo so bili naši fantje neustavljivi
Na domačem igrišču se Jadran spremeni
Jadran - Malaguti Imola 100:88 (47:52)
MALAGUTI: Zarifi, Piattesi 24 (4:6), Gianni 8 (6:9), Regazzi 11 (4:4), San-tucci 4 (4:6), Negri 15 (1:2), Carapacchi 4 (2:2), Martini, Pastorelli 18, Vigori 4.
JADRAN: Lippolis, Žerjal 2, Čuk 27 (5:6), Lokar 17 (5:6), Sosič 2 (2:2), Štoka 7 (1:1), Terčon, Rauber 8 (0:2), Ban 27 (12:13), Daneu 10 (2:2).
SODNIKA: Castello in Camerlingo iz Caserte.
OPOMBE: ON: Malaguti 30; Jadran 28. PM: Malaguti 19:27; Jadran 27:32. PON: Vigori (35); Ban (39); Negri (39); Gianni (40). 3 TOČKE: Piattesi 2; Regazzi 1; Pastorelli 3; Lokar 2; Ban 3. GLEDALCEV: 800.
Ni kaj! V belih dresih in na temnem tržaškem parketu nam je Jadran mnogo bolj všeč, kot kjerkoli drugje. V »domačem« formatu so Ban in tovariši skorajda neprimerljivi s samimi seboj na gostovanju. In srečanje z Malaguti-jem ni bilo ravno lahko. Gostje sq se nam zdeli uigrana, nevarna in popolna postava, tako da si res ne prestavljamo, kaj povzroča njeno tako nizko uvrstitev.
Dvoboj sta moštvi začeli s predvajanjem osebne obrambe. Brumnovim fantom je v prvi fazi tekme še največ skrbi in nevšečnosti povzročal bradati center Negri, ki se je izkušeno, smotrno in ekonomično gibal znotraj kazenskega prostora kar trikrat zaporedo
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI ZA 2 TOČKI: Žerjal 1:1; Čuk 11:16; Lokar 3:6; Sosič 0:1; Štoka 3:4; Rauber 4:7; Ban 3:7; Daneu 4:6. METI ZA 3 TOČKE: Čuk 0:1; Lokar 2:6; Rauber 0:1; Daneu 0:1. SKOKI: Čuk 4 v obrambi, 2 v napadu; Lokar 1, 0; Štoka 1, 1; Rauber 3, 2; Ban 2, 3; Daneu 4, 2; IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 1, 1; Čuk 4, 5; Lokar 4, 7; Sosič 1, 0; Štoka 0, 1; Ban 4, 4; Daneu 1, 0; ASISTENCE: Lokar 4; Ban 3.
ma ukanil jadranove centre. Gostitelji so na drugi strani z razpoloženima Čukom in Lokarjem vračali Imolčanom milo za drago, vendar nobena od ekip ni odločno prevzela vajeti igre. V peti minuti je bilo stanje 22:18 za Jadran, v deseti pa 33:36 v korist Malagutija. Pobudo so gostje prevzeli s prihodom na igrišče visokega beka Pastorellija, ki je zadel tri zaporedne trojke in svoje-
mu moštvu priigral zanesljivejše vodstvo. Pri Jadranu, sta prisebnost ohranila edinole Ban in Čuk, tako da je razlika v odmoru znašala že 7 točk.
V	drugem delu srečanja so plavi (beli tokrat) prešli na consko formacijo 1-3-1 in s tem razbili učinkovite in uglajene napadalne mehanizme košarkarjev Malagutija, ki so cono neučinkovito napali in si priborili same neizdelane in neugodne položaje za met na koš. Pastorelli si je medtem »ohladil« roko in je v drugem polčasu dosegel vsega 2 točki. Zato pa je vlogo leaderja prevzel playmaker Piattesi, ki je bil malodane nepogrešljiv.
V	Jadranovih vrstah sta s solidno igro nadaljevala Ban in Čuk, ki sta bila zelo uspešna v obrambi,, kjer sta prestregla nekaj dragocenih žog. Od 8. minute drugega polčasa do konca je
Brumen spet poskusil spremeniti ritem tekme s 4 visokomi in enim nizkim igralcem. Uspešno je zaigral rezervni center Peter Štoka in na prizorišče je samozavestno stopil Lokar, ki je v drugem polčasu povečal lastni delež v vodenju ekipe v napadu. Jadra-novci pa so se šele po 15. minuti drugega polčasa odlepili od tekme in v zadnjih minutah privoščili še nekaj aktrativnih potez.
Z uspehom nad Imolčani so se Jad-ranovi košarkarji praktično rešili vsake bojazni pred ponesrečim, vendar malo možnim izpadom iz lige. V soboto pa bo Brumnova vrsta odšla v Spi-neo k trenutno tretjeuvršenemu moš-
tvu.
(Cancia)
V slačilnici obisk starega znanca
Nedeljsko zmago proti Malagmtiju so Jadranovi košarkarji zalili s šampanjcem. Pa da si ne bi kdo mislim kdo ve kaj, naj takoj pojasnimo: s šampanjcem so nazdravili pomožnemu trenerju Stojanu Kafolu, ki je ravno v nedeljo proslavljal rojstni dan.
Po »mikrotravmi« iz Forlija je bila scena v slačilnici športne palače malodane idilična: sami vedri obrazi, na katerih sicer ni bilo pretiranih nasmehov, toda le izraz spokojnosti, ki si ga lahko privošči človek, ki se zaveda, da je dobro opravil svojo dolžnost. Slišati je bilo prepletanje pogovorov o tem, kako ni niti en sam igralec nikoli podvomil v zmago Jadrana, čeprav so vsi priznali, da je bil boj Imol-čanov ostrejši od pričakovanega.
Marko Ban je sam s sabo ugotavljal, da se je moštvo sedaj dokočno izognilo nevarnosti pred izpadom in marsik-
do je šaljivo pripomnil, da bi se ob drugačnem razpletu nekaterih okoliščin lahko nadejali napredovanja in... derbija s Stefanelom v naslednji sezoni.
V slačilnico se je z vso svojo višino in maso »privlekel« tudi Fabrizio Zarotti, ki si je ogledal tekmo svojih bivših soigralcev. Vprašali smo ga za mnenje o tekmi in povedal je sledeče: »Videl sem samo drugi polčas, v katerem pa so fantje zapustili zelo dober vtis. V primerjavi z lansko ekipo je letošnja verjetno bolj gibljiva. Steber ekipe je še vedno Marko, Mauro pa igra res odlično, skoraj brez napak. Predvsem pa je moštvo letos pridobilo z vključitvijo Lokarja, ki me je res presenetil po znanju, uspešnosti in učinkovitosti ter zaradi tako visoke stopnje samozavesti, kljub mladim letom.«
(Cancia)
IZIDI 25. KOLA
Montebelluna - Castelfranco 98:71
Virtus PD - Icot Forli	94:78
Virtus Murano - Spinea	77:70
Ferrara - Stefanel TV	87:92
Vicenza - Bernardi Oderzo	78:76
Caveja Forli - Petrarca PD	83:84
Costa Imola - San Dona	104:83
JADRAN - Malaguti Imola	100:88
LESTVICA
Costa Imola
Ferrara
Spinea
Montebelluna Virtus PD Stefanel TV Petrarca PD Virtus Murano JADRAN Oderzo Castelfranco Malaguti San Dona Vicenza Icot Forli Caveja
25 20 5 2201:1943 40 25 16 9 2148:2048 32 25 15 10 2001:1919 30 25 15 10 2088:2024 29 25 14 11 2226:2145 28 25 14 11 2009:1972 28 25 14 11 2013:1983 28 25 13 12 2103:2057 26 25 13 12 2167:2165 26 25 12 13 1921:1921 24 25 12 13 1801:1877 24 25 11 14 2092:2076 22 25 11 14 2186:2250 22 25 10 15 2004:2076 20 25 8 17 2102:2307 16 25 2 23 1938:2126 4
PRIHODNJO KOLO (28. IN 29. 3) Spinea - Jadran (28.3 ob 18.30); Icot Forli - Caveja; Castelfranco - Ferrara; Stefanel TV - Costa Imola; Malaguti - Vicenza; Petrarca PD - Montebelluna; San Dona - Virtus Murano; Oderzo - Virtus PD
JADRANOVI STRELCI Ban 504 (146:174); Čuk 419 (53:70); Gulič 274 (71:116); Lokar 271 (53:67); Rauber 257 (34:55); Daneu 221 (38:61); Sosič 71 (15:30); Žerjal 68 (14:20); Štoka 55 (9:15), Terčon 12 (3:12)
Medtem ko je Tregarofani že v višji ligi
Meblo bo na koncu peti
__________tako v zenski h ligi__
IZIDI 21. KOLA
Vladana - Meblo	0:3
(13:15, 7:15, 9:15)
Soteco Gradišče - Ferrara	0:3
(5:15, 9:15, 3:15)
Torrelranca - Tregarofani	0:3
(3:15, 12:15, 2:15)
Volpe Fiesso - Cervignano	3:2
(9:15, 11:15, 15:2, 15:12, 15:4)
Conegliano - Albatros	3:1
(15:8, 15:7, 9:15, 15:5)
Nervesa - Mogliano	3:0
(15:13, 16:14, 16:14)
LESTVICA					
Tregarofani PD	21	18	3	55:19	36
Mogliano	21	16	5	54:19	32
Nervesa	21	16	5	53:23	32
Conegliano	21	15	6	53:30	30
MEBLO	21	14	7	48:31	28
Viadana MT	21	11	10	43:36	22
Torrefranca	21	11	10	37:40	22
Volpe Fiesso	21	8	13	27:49	16
Ferrara	21	7	14	34:47	14
Albatros	21	6	15	26:51	12
Cervignano	21	3	18	19:56	6
Sot. Gradišče	21	1	19	12:57	2
PRIHODNJE KOLO (28. 3.)
MEBLO - Gaierhof Torrefranca Trento, Eurometano Cervignano - Soteco Torriana Gradišče, Tregarofani Padova - Pallavolo Nervesa, Polisportiva Mogliano Venelo - Volpe Fiesso Umbertiano, Selina Albatros Treviso - Pro Loco Viadana, Estense Volley Ferrara - Collabrigo Conegliano Venelo.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 160, Žerjal 112, Nacinovi 101, Klem-še 84, Kralj 78, Mira Grgič 27, Garbini 24, Neva Grgič 11, Vidali 4, Pertot 3, Malalan 1.
Tregarofani iz Padove je torej napredoval v A-2 ligo, kljub porazu v neposrednem dvoboju z Nerveso, pa se bo kvalifikacij najbrž udeležil Mogliano Venelo, ki mu v zadnjem kolu, za uvrstitev na končno drugo mesto, zadostuje zmaga (s katerimkoli izidom) doma proti skromnemu Volpe Fiesso.
Nekoliko bolj zapleteno je na dnu. Torriana, Cervignano in zdaj tudi Albatros, so že izpadli iz lige, Ferrara pa bi z zmago v zadnjem kolu (proti Coneglia-nu) pahnila na kvalifikacije Volpe Fiesso.
Meblo si je z res lepo zmago v Veroni tudi teoretsko zagotovil peto mesto, ki bo tudi končno, saj je četrto že nedosegljivo.
Val Kmečka banka si je končno oddahnil
Cilj je zdaj šesto mesto
_______
IZIDI 21. KOLA
VAL Kmečka banka - Rangers 3:2 (1:15, 9:15, 17:15, 15:12, 15:12) Bassano - Gioc Belluno	2:3
(9:15, 4:15, 15:11, 15:6, 6:15)
ASFRJ Čedad - Povoletto	1:3
15:11, 4:15, 11:15, 14:16)
Motta di Livenza - Spem	3:0
(5:12, 15:3, 15:4)
Ferroaluminio - CUS Trst	3:0
(15:9, 16:14, 15:11)
(Lac S. Giovanni Natisone ni igral)
LESTVICA					
Motta di Liv.	19	16	3	52:26	32
Gioc Belluno	19	15	4	51:20	30
Rangers Videm	19	13	6	46:24	26
Ferroall. Trst	19	12	7	47:35	24
Fr. Povoletto	19	11	8	43:30	22
VAL K. BANKA	19	8	11	38:40	16
ASFRJ Čedad	19	8	11	33:41	16
CUS Trst	19	8	11	32:40	16
Bassano	19	6	13	24:45	12
Natisone	19	5	14	22:49	10
Spem Faenza	20	3	17	17:55	6
PRIHODNJE ZADNJE KOLO (28. 3.)
Lac S. Giovanni Natisone - VAL KMEČKA BANKA, Friuli Povoletto -Bassano del Grappa, Rangers Pallavolo Videm - Ferroalluminio Trst, CUS Trst - ASFRJ Čedad, Volley Gioc Belluno - Elettronica Motta di Livenza (počiva Spem iz Faenze)
Boj za obstanek v ligi se je kolo pred koncem torej končal. Spem iz Faenze in Lac iz San Giovannija al Natisone sta že predčasno izpadla v C-2 ligo, Bassano pa bo moral na kvalifikacije za obstanek.
Z lepo zmago nad Rangersom iz Vidma, ki je za Štandrežce očitno ugoden nasprotnik, se je Val Kmečka banka, zaradi solidnega količnika v nizih, povzpel celo na šesto mesto. Ta uvrstitev bi lahko bila tudi končna, če bodo Plesničar in tovariši v zadnjem kolu v gosteh premagali moštvo Natisone. Za novinca v ligi pa bi bil takšen dosežek, po tolikih skrbeh in krizah, navsezadnje res dobra uvrstitev, še posebej, če pomislimo, da je bilo prvenstvo kar se da izenačeno.
Zanimivo je, da ostaja pri tem odprto vprašanje napredovanja, saj bo vodilna Motta v soboto gostovala v Bellunu. Gioc bi jo v primeru zmage, ne glede, s kakšnim izidom, prehitel in ji v zadnjem hipu iztrgal vozovnico za B ligo. Drugouvrščena ekipa pojde vsekakor na dodatne kvalifikacije za napredovanje.
D liga končana: dekleta res odlična
Med moškimi kar dva izpada
Medtem ko manjkata do konca tekmovanj v moški in ženski C-2 ligi še dve koli, je nad obema prvenstvoma D lige padel zastor.
Obračun v ženski konkurenci je naravnost odličen. Združena ekipa Ago-resta je že po prvem letu svojega delovanja uresničila cilj napredovanja v elitno deželno prvenstvo, Kontovel Electronic Shop ima še možnost (preko kvalifikacij), da se Goričankam pridruži v višjo ligo, Breg Agrar je dosegel tretje mesto, Sokol Indules pa je izbojeval obstanek v ligi, kar je bilo letos, spričo velikega števila izpadov, nadvse težko.
Dosti slabši je obračun med moškimi, kjer je treba žal beležiti, da sta kar dva od treh slovenskih predstavnikov izpadla iz lige. Slogaši so kot edini cilj imeli uvrstitev nekje okrog šestega-sedmega mesta (kar bi dopuščalo upanje v repesažo), a so pristali le na devetem mestu, Soča Sobema pa je po lanskem dobrem prvenstvu v 1. diviziji, računala na neposreden obstanek, a ji je spodletelo. Uspešen je bil tako le Naš prapor Val Sirion, ki je z osvojitv-jo končnega četrtega mesta povsem zadovoljil.
Vprašanje obstanka Bora JIK banka v moški C-2 ligi je še naprej odprto oziroma se je po zmagi Spilimberghe-seja v Fiume Venetu še nekoliko bolj zapletlo. Beležiti je treba tudi to, da bo iz C-l lige izpadel le en deželni ligaš, ostaja tako eno mesto prazno (ker sta Maniago in zdaj tudi Inter 1904 že napredovala v višjo ligo) in možno je (da ne rečemo verjetno), da bodo Tržačani ostali v ligi, ne glede na razplet boja za obstanek.
01ympia Kmečka banka zmagovite poti vodilnega Maniaga ni zaustavila in bo po iluzijah iz prvega dela prvenstva, ko je bila pri vrhu, najbrž pristala na končnem petem mestu, kar je vsekakor boljša uvrstitev od lanske.
Med ženskami je derbi potrdil premoč Bora Friulexporet nad Slogo Ko-impex, kar sicer odraža že lestvica. Vsekakor so slogašice svoj cilj, to je obstanek, že zdavnaj uresničile, borov-ke pa napredovanja žal niso dosegle.
Po končanih bojih v obeh ligah, se bodo nadaljevale tekme za deželni pokal, v katerem sodeluje več naših ženskih deželnih ligašev.
MOŠKA C-2 liga
IZIDI 21. KOLA
Fiume Venelo - Ginnastica Spilim-berghese 1:3, Inter 1904 Trst - BOR JIK BANKA 3:0, Libertas Sacile -
Sloga na deželnem finalu U18
Dekleta druga fantje tretji
MORTEGLIANO, FONTA-NAFREDDA Drugo mesto za dekleta, tretje pa za fante je končni obračun nastopa Sloginih še-sterk na deželnem finalu v mladinski kategoriji under 18. Dekleta so v finalni tekmi za naslov s 3:0 (15:6, 17:15, 15:6) klonila pred Sangiorgino, fantje pa so v tekmi 'za tretje mesto s 3:1 (15:11, 15:7, 7:15, 15:10) premagali ronški ACLI.
O deželnem finalu bomo seveda podrobneje še poročali.
Volley Maniago	20	19	1	59:15	38
Inter 1904 TS	20	16	4	52:23	32
Rozzl Trst	20	14	6	48:30	28
Anchor Vivil	20	13	7	45:26	26
OLVMPIA KM	20	12	8	45:34	24
Lib. Turjak	20	10	10	40:38	20
Futura Grad.	20	9	11	39:40	18
Libertas Sac.	20	9	11	36:41	18
Fiume Venelo	20	6	14	31:52	12
BOR JIK BANKA	20	6	14	27:48	12
Ginnas. Spil.	20	6	14	23:49	12
DLFAC Trst	20	0	20	11:60	0
PRIHODNJE KOLO (28. 3.)
OLVMPIA KMEČKA BANKA - Fu-tura Torriana Gradišče, Libertas Turjak - Anchor Fix Vivil, DLFAC Časa del Barbera - Libertas Sacile, Rozzol Trst - Inter 1904 Trst, BOR JIL BANKA - Fiume Venelo, Volley Bali Maniago - Ginnastica Spilim-bergese.
LESTVICA
Rozzol Trst 3:2, Anchor Fix Vivil -DLFAC Časa del Barbera 3:0, Futura Torriana Gradišče - Libertas Turjak 3:0, 01ympia Kmečka banka - VoIley Bali Maniago 0:3.
LESTVICA
IZIDI 21. KOLA
Itar Cucine Fontanairedda - Ginnastica Spilimberghese 3:0, Libertas Martignacco - Ceramiche d'Arte Vivil 0:3, Villacher Bier Tržič - Pastifi-cio Crisci Gorica 3:1, BOR FRIULEK-PORT - SLOGA KOIMPEK 3:0, Lac Pav Natisonia - Fincantieri Tržič 3:1, Gieffe Pieris - Foče Colori Latisana 0:3.
Ceram. Vivil	20	19	1	58:12	38
Col. Latisana	20	18	2	55:18	36
BOR FRIULEK.	20	16	4	55:2i	32
Fontanairedda	20	11	9	42:33	22
Pastificio GO	20	11	9	37:40	22
Pav Natisonia	20	9	11	38:39	18
Villacher	20	9	11	36:41	18
Gieffe Piaris	20	8	12	32:43	16
Ginnas. Spil.	20	8	12	35:49	16
SLOGA KOIMP.	20	7	13	29:44	14
Fincantieri	20	3	17	21:55	6
Martignacco	20	1	19	16:59	2
PRIHODNJE KOLO (28. 3) Gieffe Pieris - Lac Pav Natisonia, Fincantieri Tržič - BOR FRIULEK-PORT, SLOGA KOIMPEK - Villacher Bier Tržič, Pastificio Crisci Gorica -Libertas Martignacco, Ceramiche d'-Arte Vivil - Ital Cucine Fontanafred-da, Foče Colori Latisana - Ginnastica Spilimberghese.
________MOŠKA D LIGA__________
IZIDI 10. ZAOSTALEGA KOLA NAŠ PRAPOR VAL SIRION - Pallavolo trst 3:0, NP Centroradio -SLOGA 3:2, Pallavolo Mossa - Fincantieri Tržič 0:3, CG San Sergio Trst - SOČA SOBEMA 2:3, Acli Ron-chi - Pastificio Crisci Gorica 3:2.
KONČNA LESTVICA
Fincantieri	18	17	1	52:16	34
San Sergio	18	14	4	49:22	28
NP Centroradio	18	14	4	46:28	28
NAŠ PR. VAL	18	11	7	43:31	22
Acli Ronchi	18	9	9	35:37	18
Pastificio GO	18	8	10	35:38	16
SOČA SOBEMA	18	7	11	33:41	14
Pall. Trst	18	5	13	26:47	10
SLOGA	18	3	15	19:48	6
Pall. Mossa	18	2	16	20:50	4
ŽENSKA D LIGA
IZIDI ZAOSTALEGA 10. KOLA AGOREST - Killjoy 3:0, Le Volpi Trst - Majanese 3:1, Nuova Pallavolo Rabino Immobiliare - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:2, BREG AGRAR - SOKOL INDULES 3:1 (Mobil-casa Corridoni ni igral).
KONČNA LESTVICA
AGOREST	17	16	1	48:12	32
KONTOVEL	17	15	2	48:19	30
BREG AGRAR	17	12	5	40:24	24
Majanese	17	9	8	33:30	18
SOKOL IND.	17	8	9	37:28	16
NP Rabino Imm.	17	8	9	29:38	16
Killjoy Trst	17	7	10	30:36	14
Le Volpi TS	17	4	13	18:42	8
Corridoni	17	2	15	13:47	4
Fincantieri	9	0	9	7:27	0
uvoz - izvoz predstavništva
PREDSTAVLJA DEŽELNA ODBOJKARSKA PRVENSTVA TRST (Opčine) — Narodna ulica 51 — Tel. 040/211424
Smučanje: v nedeljo na Zoncolanu
Velik uspeh tekme za 7. pokal ZSŠDI
ZONCOLAN — Odlična organizacija, res ugodni vremenski pogoji (lepo vreme in obilica snega) ter visoka raven nastopajočih: to so bile značilnosti nedeljskega uspelega tekmovanja v veleslalomu na Zoncolanu, veljavnega za 7. pokal Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in obenem za zamejsko smučarsko prvenstvo.
Tekmovanje, ki ga je priredila smučarska komisija pri ZSŠDI, je potekalo v dveh spustih. V prvem, ki je bilo masovnega značaja, se je pomerilo okrog 140 smučarjev v zastopstvu štrih društev. Ta prvi spust je veljal obenem za društveno lestvico, na kateri je prvo mesto zasedel SK Devin.
Drugega spusta pa se je udeležilo le 45 tekmovalcev, 30 najboljših v moški in 15 v ženski konkurenci. Iz te tekme sta izšla zamejska prvaka. V moški konkurenci je zmagal Aleksander Žezlina, v ženski pa Francesca Rapotec. Oba sta se izkazala že na Zimskih športnih igrah SPDT, s čimer sta dokazala, da njuni zmagi nista bili slučajni.
Nagrajevanje je v sproščenem, domačem vzdušju potekalo v prostorih bližnje restavracije. Udeležencem tekmovanja^ j e v imenu Izvršnega odbora ZSŠDI spregovoril Jurij Kufersin, ki se je v imenu naše krovne športne organizacije zahvalil vsem članom smučarske komisije in vsem predstavnikom društev, ki so sodelovali pri pripravi in organizaciji tekmovanja. Kufersin pa je še naglasil, da se zahvala ne more omejiti le na tokrat-
no tekmovanje, saj je to le zaključek cele vrste drugih manifestacij in vsakotedenskega dela tekmovalcev, odbornikov, učiteljev, staršev. Omenil je tudi meddruštveno smučarsko ekipo in dejal, da bo ZSŠDI, če bo želja ljudi in društev taka, tem pobudam stalo ob strani.
ZMAGOVALCI
V POSAMEZNIH KATEGORIJAH Baby sprint ŽENSKE: K. Mezgec (SPDT) 48"37; MOŠKI: M. Babič (SPDT) 36T8; miške: V. Šuber (Mladina) 59"45; miški: B. Plesničar (Mladina) 59"51: deklice: F. Rapotec (Breg) 52'Tl; dečki: R. Renčelj (Devin) 51"65; naraščajnice: J. Škerk (Devin) 55"25; naraščajniki: A. Žezlina (SPDT) 48"41; mladinke: V. Purič (Devin) 55 T5; mladinci: G. Taučer (Mladina) 48"65: članice: T. Pieri (Devin) 55'75; člani: I. Vodopivec (Breg) 49"16; dame: M. Plesničar (Mladina) 1’4"87: amaterji: M. Rapotec (Breg) 50"44; veterani: K. Pangos (Mladina) 1T"41.
_ ZAMEJSKA PRVAKA Zenske: Francesca Rapotec 1’43"94 (52"11 + 51"83): moški: Aleksander Žezlina 1'36"3 (48"41 + 47"62).
DRUŠTVENA LESTVICA 1. SK Devin 932 točk; 2. ŠD Mladina 924; 3. ŠD Breg 841; 4. SPDT 753.
O tekmovanju samem bomo zaradi pomanjkanja prostora še poročali v eni naših prihodnjih številk, ko bomo tudi objavili kompletne lestvice.
Nogomet: v 2. amaterski ligi
Primorje ne popušča
Primorje - Olimpia	1:0 (0:0)
STRELEC: Olivo v 86. min.
PRIMORJE: Negrini, Roiaz, Husu, Di Benedetto, Samese, Antoni, Starc, Man-zin (Livan), Olivo, Maranzina, Coslovich (Zaccaria).
Potem ko je skozi vso tekmo bila boljša od Tržačanov, je proseška enajsterica dosegla odločilni zadetek šele v zadnjih minutah. Gostje so se vseskozi branili in so se le nekajkrat v protinapadu predstavili pred Negrinijem. Rdeče-rumeni so bili nevarni že v 6. minuti z Maranzino. Sledilo je nekaj negotovosti, predvsem na sredini, kjer so Prosečani s težavo prodirali. Največ prostora je bilo na krilih, zato sta dva nevarna udarca z glavo (obakrat Coslovich) prišla prav po podaji s krila. Tudi gostje so v končnici polčasa v protinapadu imeli dve priložnosti, vendar ju niso do kraja izkoristili.
V drugem polčasu so Prosečani še odločneje potisnili Tržačane na njihovo polovico igrišča, vendar niso pokazali prodorne in hitre igre. Edina, ki sta kar dobro igrala, sta bila Husu v obrambi in Di Benedetto na sredini. Spet so imeli prostor za akcije le na krilih, na predložke pa ni nihče posegel. Rdeče-rumeni so povedli s prostega strela, ki ga je ob kazenskem prostoru odlično izvedel Olivo. Reakcija gostov ni obrodila sadu. (Š. M.)
Zarja - Giarizzole	1:0 (1:0)
ZARJA: Racman, Grgič, Tognetti, Franco, Borelli, Kalc, Damjan Fonda, Bon, Zeugna (v 71. min. Lenarduzzi), Sul-čič, Franza (v 79. min. Egon Fonda).
STRELEC: Zeugna v 31. min.
SODNIK: Stacchi iz Gorice
Zarja je ponovno prišla do zmage, ki je tokrat toliko bolj pomembna, ker je premagala neposrednega tekmeca v boju za obstanek. Tekma je bila velikega pomena za obe ekipi in to je tudi vzrok precej raztrgane igre, ki ni navdušila navijačev. Če dodamo še, da je sodnik zelo slabo opravil svojo dolžnost in je prevečkrat zatisnil obe očesi ob grobi igri gostov, je slika popolna. Zarja je na začetku igrala zelo oprezno in prepustila pobudo gostom. Le proti polovici polčasa je nekajkrat nevarno ogrozila vrata Tržačanov ter v 31. minuti po lepi osebni akciji Damjana Fonde s končnim strelom Ze-ugne povedla. Gol je dal domačinom še večjega poleta, tako da so nekajkrat v protinapadih nevarneje streljali proti vratom Giarizzol.
V drugem polčasu so Bazovci po začetnem pritisku gostov odločno prevzeli pobudo na sredini in ustavili vse napade Tržačanov, ki so postajali iz minute v minuto bolj grobi in nervozni. Domačini bi lahko tudi nekajkrat podvojili, toda vsi njihovi streli so se končali mimo vrat ali pa jih je vratar ubranil. Malo pred koncem je sodnik spregledal očitno 11-
metrovko v korist Zarje, kar je med navijači izzvalo precej glasnih protestov.
(Big)
Kras - S. Luigi Vivai Busa 3:0 (1:0)
STRELCI: V 30. min. Battaini, v 50. min. Mosetti, v 53. min. Purič
KRAS: Mezzavilla, Purič, Gnezda, Martini, Škabar, Famigliolo, Granata (v 75. min. Vidah), Demeglio, Mosetti, Battaini, Leghissa
Z brezhibno predstavo so krasovci po dolgem času spet prišli do prepričljive zmage. Poglobljen medtedenski razgovor z nogometaši v zvezi s kriznim obdobjem je torej res koristil, saj so igralci svojim zvestim navijačem prikazali res odličen nogomet, s katerim so se že odlikovali v prvi tretjini prvenstva. Skušali so povsem odpraviti stare napake (nepotrebno preigravanje in zadrževanje žoge), tako da je igra slonela v glavnem na hitrem prenosu žoge iz obrambe v napad. Gostje, ki so se nasploh zelo poredkoma pojavljali na Krasovi polovici in niso sprožili nobenega strela proti vratom Mezzaville, pa se morajo zahvaliti le nekaterim drznim posegom vratarja DAm-brosia, da niso doživeli še hujšega poraza.
Rdeče-beli so po lepo izpeljani napadalni akciji in efektnim strelom Battaini-ja povedli že v 30. min. Napadali so še naprej in svoj trud kronali še z zelo lepima zadetkoma Mosettija in Puriča, v 75. minuti pa je Demeglio zadel tudi vratnico. (Z. S.)

STRELEC: Potasso v 75. min.
VESNA: Savarin, Niko Sedmak, Pisani, Verbich, Bestiacco, Pipan, R. Candotti, Potasso, Petagna, F. Candotti, Tonelli.
Prav gotovo ni mogoče reči, da ima Vesna v teh zadnjih tekmah srečo. Potem ko je do konca prvenstva zgubila Cocco-luta, je bil na vrsti srednji napadalec, v derbiju z Zarjo pa se je resno poškodoval še zelo učinkoviti napadalec Bruno, ki je doslej dal kar devet golov in tako veliko pripomogel k uspelemu prvenstvu Križanov. Te odsotnosti so se v nedeljo zelo poznale, čeprav je Tonelli igral zadovoljivo.
Tekma je bila v prvem delu zelo zanimiva in dopadljiva, žal pa je manjkalo učinkovito zaključevanje. Križani so preveč zavlačevali z žogo na sredini, tako da domačini v obrambi niso imeli veliko dela. Staranzanu pa ni bilo do spektakularnosti, ampak do konkretnosti. Prvi je tako povedel, čeprav z 11-metrovko. Vesna se je nato zelo potrudila, da bi vzpostavila ravnotežje, kar pa zaradi prepočasne igre na sredini ni bilo lahko. Za odrešilni zadetek je poskrbel kapetan Potasso, ki je žogo z glavo preusmeril v mrežo. Vesna bi lahko v naslednjih minutah prišla celo do drugega zadetka, toda kriški napadi so bili preveč netočni in malo urejeni. (A. Kostnapfel)
Nogomet: v 3. amaterski ligi se Gaja še bolj oddaljuje od vrha
SanPAnna Rizzotti - Gaja 1:0 (1:0)
GAJA: Zemanek, Stranjščak, Aversa, Marko Rismondo, Gabrielli, Viviani, Maks Grgič (v 76. min. Branko Grgič), Salvi, Alfieri, Bortolotti, Kalc.
Sredi prvega polčasa je levo krilo San-tAnne iz na videz nenevarnega protina-
pada pogodilo mrežo. Ta zadetek je tudi odločil srečanje.
Obe ekipi sta motovirani stopili na igrišče. Vodeči Sant Anni je bil dovolj tudi neodločen izid, Gaja pa je hotela na vsak način iztržiti zmago. Po prikazani igri bi si jo tudi več kot zaslužila, saj so zeleno-rumeni Kozinovi varovanci uspešno po-
IZIDI 19. KOLA
Alabarda - Breg Adriath.	86:85
Intermuggia - CGI Milje	80:83
Libertas - Stella Azzurra	73:81
Santos - Kontovel El. Shop	odi.
Polet - Green Star	odi.
Ferroviario - Bor Radenska	odi.
ZAOSTALI SREČANJI Santos - Libertas	90:74
CGI Milje - Green Star	86:72
PRIHODNJE KOLO (28. 3.)
Breg Adriath. - Santos; Bor Radenska - Intermuggia; Kontovel EL Shop -Ferroviario; Green Star - Alabarda; CGI Milje - Libertas (29. 3.); Stella Azzurra - Polet (29. 3.)
LESTVICA
Stella Azzurra BOR RADENSKA Alabarda Libertas Santos KONTOVEL POLET CGI Milje Ferroviario Intermuggia BREG ADRIATH. Green Star
19 16
18	13
19	13 19 12 18 11 18 11 18 19 18
19
19
18
9 9 8 11 7 11 5 14 5 14 1 17
1481:1294 32 1616:1530 26 1581:1505 26 1589:1518 24 1524:1360 22 1595:1492 22 1204:1249 17 1480:1538 16 1410:1416 14 1465:1518 10 1467:1646 10 1249:1595 2
NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI: Korošec (Bor) 392; Vremec (Polet) 369; Pieri (Bor) 331; L Starc (Kont.) 328; Pregare (Bor) 293; Zobec (Breg) 292; Grilanc (Kont.) 285; Čuk (Kont.) 276; Persi (Polet) 264; Barut (Breg) 251.
Domovci so v petem povratnem kolu počivali. Srečati bi se sicer morali s Fortitudom, vendar so tekmo zaradi nerazpoložljivosti telovadnice Kulturnega doma odpovedali in bo verjetno spet na sporedu v četrtek, 2. aprila. V ostalih srečanjih ni prišlo do vidnejših presenečenj, z izjemo presenetljive zmago Gori-ziane proti močni Ederi. Ekipa Senators pa je končno dosegla prvo zmago in to na tujem proti Polisontini.
IZIDI 5. POVRATNEGA KOLA
Edera - Goriziana	75:81
Dom - Fortitudo	n.o.
Polisontina - Senators	75:79
Alba Gioia - Grado	73:62
Libertas - Corridoni	65:77
Počitek: Ardita	
PRIHODNJE KOLO Ardita - Libertas, Goriziana - Senators, Corridoni - Alba Gioia, Edera -Polisontina, Grado - Dom (28. 3. ob 18. uri v Gradežu)
LESTVICA
Alba Gioia	14 12	2 1144:965 24
DOM	14 11	3 1372:1154 22
Ardita	14 11	3 1261:1080 22
Edera	14 10	4 1205:1128 20
Grado	15 9	6 1194:1174 18
Corridoni	14 8	6 1077:1080 16
Libertas	14 6	8 986:1122 12
Goriziana	14 5	9 1127:1134 10
Fortitudo	13 3 10	824:937 6	
Polisontina	15 2 13 1042:1199 4	
Senators	15 1	14 959:1205 2
DOMOVI STRELCI: Nanut 430, Puiatti 399, Orzan 143, Kristjančič 133, Corsi 93, U. Dornik 87, Coretti 48, M. Dornik 28, Romano 8, Kocjančič 2. (M. Č.)
krivali sredino in bili budni v obrambi, le napad je nekoliko odpovedal. A tokrat jim je sreča obrnila hrbet. Res škoda, saj bi bila zmaga v gosteh proti prvouvršče-nemu res prestižnega pomena.
Trener Kozina nam je po tekmi izjavil: »Poraz ima za nas grenak priokus, saj so fantje stopili na igrišče psihološko dobro pripravljeni. Odigrali smo letos najboljšo tekmo. Manjkala pa nam je samo športna sreča, o kateri vemo, da je zaveznik najboljših. Tako sta se veliko pričakovanje in vsak up na zmago razblinila. Svojim fantom res nimam kaj očitati. Glede napredovanja samega pa mislim, da si je s to zmago SanfAnnaskoraj stoodstotno zagotovila prestop v 2. ligo. (A. R.)
Roianese - Breg	1:2 (0:0)
STRELCA za Breg: Albertini v 70. min. (11-metrovka), Miloš Tul v 80. min.
BREG: Hrvatin, Germani, Sancin, Jež, Paoletti (P. Tamaro), Diminich, Miloš Tul, Albertini, Paoli (N. Tamaro), Corbat-ti, Sternad.
Začetek res ni obetal nič dobrega za Brežane, saj so domačini vsilili zelo visok tempo, ki je »plave« spravil nekoliko v zadrego. Sredina je nekoliko šepala, tako da je bila obramba stalno pod pritiskom. Kljub očitni premoči nasprotnika pa so Brežani le zaustaviti vse napade in v vsem prvem polčasu je Hrvatin samo enkrat resno posegel.
Terenska premoč Roianeseja se je nadaljevala tudi v drugem polčasu, vendar ni manjkalo niti protinapadov Brega. Domačini so sicer povedli že v uvodnih minutah, a lahko rečemo, da je bilo to zanje usodno, saj so se tako pomaknili pred svoj kazenski prostor. Tedaj so se Brežani zdramili in trudni domačini jim niso bili več kos. »Plavi« so se borili za vsako žogo in pokazali res veliko borbenosti in požrtvovalnosti ter izenačili po zaslugi Albertinija, ki je hladnokrvno izvedel 11-metrovko, in kasneje po zelo dopadljivi akciji Tamaro - Sternad - Tul s slednjim še povedli. Izid tekme je bil tako zapečaten. (T. M.)
Isonzo - Sovodnje	0:0
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Vižintin (Košič), Tomažič, Marson, Petejan, Gulin (Gomišček), Fajt, Sambo, Černigoj, Butkovič.
Sovodnje so odšle na gostovanje z namenom, da odnesejo pozitiven rezultat. To jim je tudi uspelo in rekli bi, da bi z nekoliko več sreče (predvsem v prvem polčasu) lahko dosegle poln izkupiček.
Obe enajsterici sta nastopili z vrsto mlajših igralcev. Glede igre same pa je treba povedati, da so bili gostje boljši, še
posebej na sredini, in so imeli tudi vrsto priložnosti za zadetek.
V	nadaljevanju pa je tudi slovenska sredina popustila in tekma je izgubila na kakovosti.
Tudi tokrat se je v naši ekipi poznala odsotnost igralca kot je Čevdek, ki zna voditi moštvo pred nasprotnikovim kazenskim prostorom. Verjetno bi se sovo-denjska enajsterica v popolni sestavi še potegovala za vrh lestvice, saj razpolaga z eno najboljših obramb. (Davorin)
Moraro - Juventina	3:0 (1:0)
JUVENTINA: Marussi, Sermino, Cai-azzo, Medeot, Krpan, Costa, Nanut, Lauri, Marvin, Cingerli, Del Negro.
SODNIK: Gergolet iz Doberdoba
Z novim porazom so Štandrežci še poslabšali položaj na lestvici. Glede na zadnjo tekmo (z Azzurro v Gorici) pa so Grionovi varovanci tokrat le igrali nekoliko bolje, zlasti v prvem polčasu. Očitno so hoteli popraviti slab vtis z zadnjega nastopa in so borbeno začeli. Kljub temu pa Cingerliju in tovarišem ni uspelo zatresti mreže, nasprotno, po streljanju kota je povedel Moraro.
V	začetku drugega polčasa so Štandrežci izvedli več napadov, da bi le izenačili, kot pa se v takih primerih večkrat dogaja, so domačini, po nerodnosti vratarja Marussija, podvojili. Po tem zadetku je bilo jasno, da je za Juventino tekme konec.
Campanelle - Mladost	3:2 (1:1)
STRELCA za Mladost: Cianci v 37. min., E. Kobal v 55. min.
MLADOST: Clemente, Pahor, F. Devetak, Frandolič, D. Devetak (Lakovič), Marušič, Sclauzero, Gergolet, Cianci, Lavrenčič, E. Kobal. Bruni, Argentin.
Mladost je nerodno izgubila v srečanju, v katerem je vodila vse do zadnjih minut, ko so tržaški igralci najprej izenačili in nato celo povedli.
V	prvem polčasu je bila igra zelo živahna in dopadljiva. Priložnosti za gol so imeli oboji, a Doberdobci so prvi povedli s Ciancijem, ki je lepo izkoristil podajo neutrudnega Lavrenčiča. Takoj nato so Campanelle izenačile z lepim strelom izven kazenskega prostora.
V	drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila. V 55. min. pa je Cianci z lepim strelom resno zaposlil nasprotnega vratarja, ki je žogo odbil v kot, ki so ga Doberdobci lepo izkoristili, saj so s Kobalom spet povedli. Kraševci so v nadaljevanju umirili igro in vse je kazalo, da jim zmaga ne bo ušla. Tik pred koncem pa so domačini dvakrat izkoristili nepazljivosti doberdobske obrambe in prišli do nepričakovanega uspeha. (Zanier)
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 22. KOLA
Staranzano - Vesna	1:1
Primorje - Olimpia	1:0
Prisco CE - Stock	0:0
Opicina - Supercaffč	0:1
Muggesana - Zaule	2:0
Kras - Vivai Busš	3:0
San Sergio - L'Architrave 3:0 Zarja - Giarizzole	1:0
San Sergio	LESTVICA 21 10 8			3	26:12 28
Primorje	22	10	8	4	26:14 28
Zaule	22	8	9	5	19:14 25
Vesna	22	8	9	5	23:19 25
Kras	22	8	7	7	26:19 23
Staranzano	22	5	12	5	21:23 22
Opicina	20	6	9	5	20:15 21
Stock	21	5	11	5	18:18 21
Prisco CE	22	5	11	6.	23:26 21
L'Architrave	22	4	12	6	26:32 20
Muggesana Zarja	21	3	14	4	26:24 20
	21	3	13	5	20:27 19
Vivai Busa	22	5	8	7	19:26 18
Supercaffe	22	5	8	9	22:28 18
Giarizzole	21	3	11	7	19:26 17
Olimpia	21	4	8	9	17:28 16
PRIHODNJE KOLO (29. 3.) Stock - Staranzano; Vesna - Primorje; L’Architrave - Opicina; Olimpia -Muggesana; Vivai Busa - Zarja; Zaule - Prisco CE; Supercaffe - San Sergio; Giarizzole - Kras.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 19. KOLA
Fossalon - Brazzanese	2:0
Pro Farra - Sagrado	1:1
Medea - San Lorenzo	1:1
Piedimonte - Azzurra	1:0
Torriana - Poggio	1:2
Isonzo - Sovodnje	0:0
Moraro - Juventina	3:0
LESTVICA
LESTVICA
Piedimonte	19	10	7	2	21:10 27
Poggio	19	7	10	2	19:11 24
Pro Farra	19	7	9	3	22:19 23
Moraro	19	9	4	6	24:12 22
San Lorenzo	18	6	10	2	21:15 22
Fossalon	18	6	9	3	21:16 21
Torriana	19	5	10	4	19:20 20
Sovodnje	19	6	6	7	14:13 18
Isonzo	19	4	9	6	9:15 17
Juventina	19	4	8	7	19:25 16
Medea	19	5	5	9	16:23 15
Sagrado	19	3	9	7	14:19 15
Brazzanese	19	5	3	11	24:29 13
Azzurra	19	3	5	11	11:28 11
PRIHODNJE KOLO (29. 3.) Fossalon - Torriana; Poggio - Medea; Moraro - Pro Farra; Brazzanese - Piedimonte; Sovodnje - San Lorenzo; Juventina - Sagrado; Isonzo - Azzurra.
Skupina L
IZIDI 20. KOLA
CGS - CUS	3:0
Domio - San Vito	0:0
Don Bosco - GMT	1:0
Roianese - Breg	1:2
Rizzotti SA - Gaja	1:0
Domus Arr. - Union	3:1
Počitek: Rabuiese
LESTVICA
Rizzotti SA	17	13	3	1	32:7 29
Rabuiese	15	10	3	2	29:13 23
Gaja	18	8	6	4	24:13 22
CGS	16	7	7	2	31:17 21
Domio	16	8	4	4	22:11 20
San Vito	17	7	4	6	27:23 18
Roianese	17	7	3	7	38:32 17
CUS	16	5	4	7	24:29 14
Breg	16	4	6	6	15:18 14
Domus Arr.	15	3	5	7	11:18 11
GMT	17	2	5	10	17:34 9
Union	14	2	2	10	11:30 6
Don Bosco	14	1	2	11	11:47 4
ZAOSTALE TEKME (29. 3.) Domio - Don Bosco; San Vito - Domus Arr.; GMT - Rabuiese; Breg -Union.
Skupina M
IZIDI 20. KOLA
Fincantieri - Aurisina	2:1
Arrigosport - San Nazario	1:1
Hermada - Chiarbola	1:1
Campanelle - Mladost	3:2
CGS - Romana	4:4
San Marco - SanFAndrea	1:2
Počitek: Primorec
LESTVICA
LESTVICA
Primorec	16	11	3	2	30:12 25
San Nazario	15	10	4	1	35:14 24
San Marco	16	9	5	2	28:15 23
Fincantieri	16	8	4	4	25:13 20
Mladost	17	8	3	6	25:20 19
Campanelle	17	7	5	5	37:30 19
Chiarbola	16	6	4	6	28:28 16
Arrigosport	14	3	7	4	16:18 13
Romana	16	3	4	9	20:30 10
SanFAndrea	13	4	2	7	11:18 10
Hermada	15	2	4	9	13:25 8
CGS	14	2	4	8	24:38 8
Aurisina	15	1	3	11	8:39 5
ZAOSTALE TEKME (29. 3.) Aurisina - CGS; San Nazario - San Marco; Chiarbola - Primorec.

Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tik 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
24. marca 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Televizijsko izzivanje libijskega političnega voditelja
Polkovnik Gadafi svari Američane Libija bi stopila v varšavski pakt
NEW YORK — Politični vodja Arabske libijske džamaj-hirije polkovnik Muamar al Gadafi rad preseneča javnost s svojimi »temeljnimi« izjavami. Od daljnega 1. septembra 1969, ko je na čelu uporniških odredov kraljeve vojske izvedel državni udar in odstavil kralja Idrisa al Senusija, je Gadafi vodil svojo notranjo in zunanjo politiko v znamenju diktatorstva in v globoko protiameriškem duhu.
Resnici na ljubo sta si Gadafi in ZDA v laseh že osemnajst let, to je od dneva, ko so Američani podprli njegov državni udar. Gadafi je tako pregnal kralja, se sam poimenoval za polkovnika in takoj zatem odslovil Američane. Od takrat dalje je razburkana zgodovina držav ob Sredozemlju prežeta z libijsko-ameriškimi aferami. Pred približno letom dni so ameriška letala napadla mesti Tripoli in Bengazi, da bi tako »kaznovala« Gadafijevo Libijo. V napadu ameriškega letalstva je izgubilo življenje 40 oseb.
Muamar al Gadafi se zato pripravlja, da bi Američanom še kdaj primazal kako zaušnico. Pred kratkim je namreč
pristal na intervju za ameriško televizijsko mrežo NBC in se je nanj očitno temeljito pripravil, saj je med intervjujem izjavil, da se bo Libija vključila med države varšavskega pakta, če bodo ZDA vztrajale v svojih agresijah na libijsko regijo.
Od ZDA naj bi bilo torej odvisno, ali se bo Arabska libijska džamajhirija preimenovala v »Komunistično dža-majhirijo«, kot jo je imenoval Gadafi v intevjuju. To pa seveda še ni vse. Iz svojega nezanesljivega in blodnega političnega cilindra je Gadafi povlekel tudi trditev, da bo, v primeru ameriškega napada na Libijo namestil na »svoje« ozemlje jedrske rakete sovjetske proizvodnje, kar bo seveda »globoko vplivalo na strateška ravnovesja v Sredozemlju«.
Gadafi je tudi izjavil, da bi dal SZ na razpolago vojaško bazo pri Tobruku in tako še bolj podkrepil sodelovanje med Libijo in Sovjetsko zvezo. Zdaj mu ne preostane drugega, kot da pazljivo beleži reakcije na svoje televizijske izjave; reakcije »prizadetih« Američanov, še bolj pa reakcije Moskve, ki ga ni nikoli jemala preveč zares.
Odprtje dunajske Viennale
Marcello Mastroianni (desno) na odprtju najpomembnejšega avstrijskega filmskega festivala	(Telefoto AP)
V Zalivu se stopnjuje napetost zaradi raket v Hormuški ožini
WASHINGTON — Vest, da je Iran namestil ob Hormuški ožini številne protiladijske rakete HV-2 Silkworm (ljubko ime, »Sviloprejka«, kaže na kitajski izvor raket), je močno odjeknila v ZDA. Ameriški obrambni minister Caspar Weinberger je priznal, da je Reaganova administracija zaskrbljena zaradi nove iranske poteze, ki »omejuje plovbo po prostih vodah«.
»To so vode,« je izjavil Weinberger, »ki morajo ostati proste in zavezniškim ladjam moramo zagotoviti mirno in varno plovbo.« Prav zaradi tega pluje proti Perzijskemu zalivu 17 ameriških bojnih ladij, ki jih vodi letalonosilka Kitty Hawk. »S tem ne mislimo netiti nikakršnega nasilja ob Hormuški ožini,« trdi Pentagon, »gre za povsem rutinske manevre.«
Kitajske rakete Silkworm pa imajo to strateško posebnost, da so zdaleč
zaneslivejše od ostalih, s katerimi so opremljena iraška letala. Tudi jakost posamezne »sviloprejke« je večja od jakosti ostalih raket, ki so nameščene na iraškem ozemlju. Namestitev Sil-kwormov omogoča Irancem učinkovit napad tudi na oddaljene ladje, skratka, omogoča jim popolno kontrolo nad plovbo po ožini - Hormuška vrata - ki se odpirajo na Arabski zaliv.
Medtem ko se v Basri oddvija iransko-iraška vojna, je morska pot do bogatih naftnih polj izrednega strateškega pomena, v sedanji zalivski vojni, saj bi nasprotnika brez izvoza nafte kaj kmalu omagala. Tega se zavedajo Iranci, ki s Silkwormi nadzorujejo Hormuška vrata, saj bi lahko vsak trenutek prekinili izvoz nafte iz vseh arabskih držav Zaliva, ki tako ali drugače podpirajo Irak.
Izraelska letala spet napadla palestinsko oporišče v Libanonu
BEJRUT En palestinski gverilec je izgubil življenje, trije pa so bili ranjeni v napadu izraelskih vojnih letal na eno izmed oporišč gverilcev jugovzhodno od pristaniškega mesta Sidon, na jugu Libanona; vest sta sporočila dva vira, palestinski gverilci in libanonska policija.
Jata štirih izraelskih vojnih letal bombnikov je nekaj po osmi uri včeraj bombardirala večnadstropno zgradbo na hribovitem predelu Barm el Sima. Letala so tovor bomb usula na večnadstropno hišo, potem pa so v treh valovih 15 minut z raketami obstreljevala celotno območje. Po še nepopolnih podatkih s kraja dogodka je bilo v večnadstropni hiši oporišče in štab enote Arafatovega Al Fataha.
Palestinski vir navaja enega mrtvega in tri ranjene ter ogromno materialno škodo, medtem ko uradno poročilo izraelskega vojaškega poveljstva zatrjuje, da so večnadstrop-nico izravnali z zemljo in da je med bombardiranjem eksplodiralo skladišče orožja v kletnih prostorih.
Včerajšnji je letošnji deveti napad izraelskih letal na vojaške cilje v okolici Sidona, mesta, ki je 38 km oddaljeno
od Bejruta. Sedem ciljev so bile baze palestinskih gverilcev okoli begunskih taborišč Mija Mija in Ain al Hilva v predmestju Sidona, ostala dva napada pa sta bila izvršena na oporišča odpornikov na jugu Libanona.
Iz diplomatskih krogov pa prihaja novica, da se izraelski zunanji minister Avraham Tamir namerava prihodnje dni odpeljati v New York in se v Palači OZN s predstavniki petih članic Varnostnega sveta OZN pogovarjati o mirovni konferenci za Bližnji vzhod. Novice v dnevniku Haarec zunanje ministrstvo ni zanikalo. Po pisanju tega dnevnika naj bi se izraelski veleposlanik pri OZN o tem vprašanju že pogovarjal z generalnim tajnikom OZN De Cuellarjem. Po pisanju tega lista naj bi mirovno konferenco vzela pod pokroviteljstvo OZN, sodelovalo pa naj bi pet članic Varnostnega sveta (ZDA, VB, Francija SZ in Kitajska). Izrael zahteva, da je sodelovanje SZ in Kitajske na tej mirovni konferenci pogojeno z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov z Izraelom.
Niso vsi teologi mnenja da je aids kazen božja
Atentator priznal da je iz Tunizije
PARIZ Tunizijec, 27-letni Adoyani Hamouda Hassan, ki so ga včeraj aretirali v Džibutiju, je priznal, da je prejšnjo sredo izvršil atentat, v katerem je bilo 11 mrtvih in 40 ranjenih. Izjavil je, da pripada bližnjevzhodni teroristični organizaciji in da so ga novačili v Damasku. Vest je sporočil predsednik Džibutija.
Hassan je prišel v Džibuti 8. marca, kjer so mu na letališču izstavili vizum z 10-dnevno veljavnostjo; iz Džibutija naj bi odpotoval v Južni Jemen.
Predsednik je rekel, da hoče njegova Džibuti ostati država azila, kjer ni mesta za morilce in jezne mladeniče.
RIM - Za kardinala Giuseppa Sirija je aids »očitna kazen božja« in »grozna bolezen, ki neposredno tolče po grehu. Žal se bolezen širi tudi na druge, na nedolžne, ki jih imajo tako na vesti«, je še izjavil kardinal Siri.
Razmišljanje priletnega genovskega kardinala o kugi stoletja bo objavljeno v prihodnji številki revije II Sabato, v kateri je v zvezi z aidsom kardinal dodal, da »se svet razvija predvsem v smeri sedmih glavnih grehov in da je kot odgovor Bog poslal aids«.
Kardinal je pesimist tudi glede iznajdbe zdravila. »Bojim se, da ga še nekaj let ne bo. Gre za očitno kazen božjo, kajti prej je ni bilo,« je še dodal.
Z njegovim stališčem se ne strinja najbolj znani protestantski teolog Jur-gen Moltmann. Ko so ga včeraj dopoldne vprašali, kaj sodi o Sirijevi izjavi,
da »je aids božja kazen«, je teolog izjavil: »Aids ni božja kazen in tako govorjenje ni spoštljivo za žrtve.«
Istega mnenja kot Moltmann je tudi dekan teološke fakultete gregorijanske papeške univerze, jezuit Geraldo 0'Collins, po katerem je »aids samo drugačen primer že v svetu obstoječih stvari: bolezni so pogostoma posledica naših zgrešenih dejanj«.
O vprašanju je svoje povedal tudi msgr. Elio Sgreccia, direktor središča za bioetiko katoliške univerze. »Nihče se ne more postavljati za sodnika, še manj pa za pridigarja kazni, kajti v potrošniški in edonistični družbi smo, nekdo bolj drugi manj, vsi odgovorni, morda zato, ker povzročamo zlo ali ker ne delamo dobrih dejanj in vseh možnih dobrih dejanj«.
Pippo Baudo in Raffaella Carra že na Berlusconijevem dvoru
Dosmrtna kazen za tri Jugoslovane v Genovi
GENOVA —• Genovska porota je v prizivu obsodila na dosmrtno ječo jugoslovanske državljane Ivana Benčiča (45 let) in Danila ter Ratka Ceroviča (47 in 43) zaradi ropa, uboja in skritja trupla. Policija je septembra 1971 našla na plaži pri Cogoletu truplo Dragutina Jurca v razpadajočem stanju. Pokojni je bival v Nici, kamor se je vračal iz Zagreba z 11-letnim sinom Jeanom: na železniški postaji Principe je izstopil in šel v bar, potem pa zamudil vlak in izginil. Do njegovih treh sodržavljanov so preiskovalci prišli s pomočjo neke jugoslovanske prostitutke, ki je povedala, da se je Jurac po snidenju z njo odpeljal z avtom v družbi treh »prijateljev«, ki naj bi mu hoteli ukrasti 5 milijonov dinarjev. Oktobra 1974 je genovska porota vse tri oprostila zaradi pomanjkanja dokazov, zdaj pa jim je naložila najvišjo kazen.
Kokain vtihotapila v črevesju
VARESE — Finančni stražniki so včeraj že drugič v nekaj dneh zaplenili večjo količino vtihotapljenih mamil. Na milanskem letališču Malpen-sa so nadeli lisice kolumbijskima državljanoma Octaviu Prejosu Velascu in Albertu Romeru Serni — obema je 26 let — ki sta pravkar priletela iz glavnega mesta Kolumbije Bogota. Ker se jim je zdelo njuno vedenje sumljivo, so ju popeljali v sobo za
osebne preiskave, tam pa jih je čakalo veliko iznenadenje: ugotovili so namreč, da sta mladeniča pogoltnila vsak lepo količino umetnih jajčec, v katerih je bil skrit kokain!
Nemudoma so ju odpeljali v bolnišnico v Gallarateju pri Vareseju, kjer sta se kmalu »rešila« 96 »jajčec«. Ko se bosta vseh, ju bodo peljali v zapor v Bustu Arsiziu in seveda prijavili sodišču.
RIM — Pippo Baudo in Raffaella Carra sta zapustila državno radiotelevizijsko hišo in sta se preselila pod streho »kralja« zasebnih TV postaj, Silvia Berlusconija. To sta uradno potrdila na včerajšnji tiskovni konferenci v enem najbolj luksuznih rimskih hotelov, čeprav se je o njunem prestopu k Berlusconijevi družbi »Fininvest« govorilo že nekaj časa, kljub temu da so ju voditelji RAI do zadnjega trenutka skušali prepričati, naj ostaneta. Govori se, da je Berlusconiju v soboto telefoniral sam ministrski predsednik Craxi in ga v imenu njunega starega prijateljstva opozoril, da bo ta poteza znala močno zaostriti »vojno« in polemike med javno in zasebno televizijo.
Pippo Baudo in Raffaella Carra med včerajšnjo tiskovno konferenco Silvia Berlusconija	(Telefoto AP)
Pippo Baudo bo jeseni postal umetniški vodja treh Berlusconijevih postaj (Canale 5, Reteguattro in ftalia Uno) in bo gotovo pripeljal za sabo mnoge televizijske zvezde, začenši od tistih, ki so prispevali k izjemnemu uspehu zabavne oddaje »Fantastico«. Napovedovalec na včerajšnji tiskovni konferenci ni hotel povedati, koliko denarja je iztržil novemu gospodarju za petletno pogodbo, za katero mu bo po mnenju nekaterih časopisov Berlusconi dal približno dvajset milijard lir. Baudova odločitev pa je nedvomno tesno povezana tudi s polemikami, ki so vseskozi spremljale oddajo »Fantastico« in pri katerih je bil neposredno soudeležen socialistični predsednik RAI Manca, ki ga je napovedovalec enkrat celo polemično ošvrknil »v živo«, pred več kot dvajsetimi milijoni gledalcev. Raffaella Carra pa bo tudi v okviru Berlusconijevih postaj pripravljala in vodila oddaje, podobne tistim, ki jih je doslej ustvarjala pri RAI.
Odhod Bauda in Carrajeve pomeni gotovo zelo hud udarec za javno radiotelevizijsko družbo, ki je prav pred kratkim pričela veliko ofenzivo proti komercialnim TV postajam, ki v pričakovanju nove zakonske ureditve ne morejo še oddajati neposredne prenose na vsem državnem ozemlju. Umetnika bosta pustila za sabo veliko praznino, njun odhod pa bo hočeš nočeš odprl pot novim oblikam zabavnih in glasbenih oddaj ter morda tudi novim oprijemom televizijskega ustvarjanja. Ko umre papež, je treba izvoliti novega, menijo na RAI, ki namerava sprejeti Berlusconijev izziv s produkcijo novih in predvsem kvalitetnejših programov.
SANDOR TENCE
Podtaknili požar: pet opečenih
RIM - Požar, ki so ga podtaknili neznanci, je uničil stanovanje 39-letnega mestnega redarja Danteja Portolanija (Ul. Sanseverino 2, Prenestino). Ogenj je hudo opekel njegovo ženo Rosanno Bernard (37) in svakinjo Danielo (34), lažje pa hčerko Maro (10) in sina Riccarda (8). Zgodilo se je včeraj ob zori, ko je družina še spala. Zločinci so namočili predpražnik z vnetljivo tekočino, ga oplazili z vžigalnikom in oddrveli po stopnicah. Goreča tekočina je stekla v stanovanje in zublji so v nekaj tremnutkih zajeli dnevno sobo in spalnico ter praktično onemogočili beg.
Rosanna in Daniela Bernard imata opečenih 90 odstotkov telesa in ležita na bolniški postelji v brezupnem stanju. Mara in Riccardo bosta okrevala v 5 oziroma 7 dneh, oče pa v osmih. Dante službeno preverja prošnje za vseljevanje v občinska stanovanja, zato ni izključeno, da gre za maščevanje.
Muslimanom se bliža sodni dan
DŽAKARTA — Ko čitate koran pa vam izpred oči naenkrat izginejo verzi ali kar cele strani, je to znamenje, da se naglo bliža sodni dan. Temu znamenju sledijo še druga, med njimi »ogenj z vzhoda«, »vzhajanje sonca na zahodu«, »pojavljanje golote v javnosti« — kar je do zdaj, kot kaže, prvo res otipljivo znamenje — nazadnje pa povratek Jezusa Kristusa na Zemljo.
No, vse več Malezijcev trdi, da je zaznalo prvo znamenje, a indonezij-
ska tiskovna agencija piše: »Vsaj osmim muslimanom, med katerimi je en profesor, se je zgodilo, da so jim izginile kar cele strani iz korana. Ljudi je zajela panika, mnogi sploh ne hodijo na delo in tudi otrok ne pošiljajo v šolo.« Zadeva je šla celo v parlament in oblasti si belijo glavo, kako zajeziti pojav ter ljudi spraviti k pameti.