PeAfnlaa v državi SHS pavtallrana. Štev. 15.	V Ljubljani, dne 14. aprila 1920.	B,»to XXXED,
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Uhala vitko arodo ob i. uri ttutr»/. — Cena na |« IS K na loto. — 9 Spiti la dopisi »o po<U|a|oi Uredništvu .Domoljuba", Ljab. Za Noračijo II K. — i* Amriko k drul. Uit državo 30 K. — g ljaum, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacijo ia tarnati pai Poaam.za« fto/liko »a prodajajo po It viaar|«T.	S Upruvalltru .Domoljuba*, Ljubljana, Kopltarjava ulica.
Prvi redni občni zbor ]ugosl. Kmetske Zveze.
V sredo, dne 7. t. nu se je vršil ob štl-ih popoldne v veliki dvorani hotel« Uruou prvi redni občni zbor J. K. Z. Dvorana je oila polna, cela Slovenija zastopana po najboljših možeh in najrazboritejših' borcih za gospodarsko bi politično osamosvojitev jugoslovanskega kmeta na podlagi krščanske ljubezni in vzajemnosti stanov. Govore so spremljali živahni medklici, glasna odobravanja. Sto in sto stvari, ki so ležale posameznim zaupnikom na srcu, bi ne moglo priti na dnevni red, ker bi moralo potem trajati več dhi. Prilike slovenskega kmeta so tako težke, tako kričeče in krivica, ki se mu dela, tako velika, da mora na dan, da ji ljudstvo mora dati duška. Zato je nujno in neobhodno potrebna kmetska zbornica, v kateri bodo kmetski poslanci ne le sklepali, marveč tvoje sklepe tudi udejstvovali. Ako ni bilo še dosedaj te zbornice, je to pripisovati le še ne dovolj trdni organizaciji, upati pa smemo, da bo danes leto kmetska zbornica dejstvo, mimo katerega ne bo mogel nihče, najmanj pa ljudje, ki nimajo nobenih zaslug za ljudstvo in nikakega zaupanja.
Poslanec Brodar.
Burno pozdravljen otvori načelnik J. K. Z. in nar. poslanec Brodar občni zbor. Predragi tovarišil Otvarjam prvi redni občni zbor J. K. Z. in pozdravljam vas vse, ki ste prihiteli, da pregledate naše mlado delovanje in daste smernic bodočemu delu! Čast mi je pozdraviti prvega jugoslo: vanskega ministra — kmeta, Roškarja (viharni živijo klici, ki se komaj poležejo), čast mi ie pozdraviti poverjenika za kmetijstvo, kmeta Jana. (Viharno odobravanje.) Ta dva kmeta na odgovornih in važnih ter za razvoj kmetijstva tako pomembnih'mestih sta prvi sad intenzivnega d®Ia J. K. Z. (Klici: Tako jel) Mi se bomo združili ie bolj, zvezali še tesneje, in ne bomo odnehali poprej, dokler ne pride jugoslovanski kmet v javnosti do one besede in veljave, ki mu gre po njegovem številu, [Jjočl in poštenosti. (Viharno odobravanje) Ker čas hiti, in je mnogo materijala na dnevnem redu, oddajam besedo tovariSu ministru za poljedelstvo Roškarju, da nam poroča o našem položaju ter izgledih za bodočnost, (Burno odobravanje.1
Minister Roškar.
Predragi! Živimo v težkih časih draginje in pomanjkanja. To je splošno, svetovno. In če še v Jugoslaviji ki leži ob morju, ki je povečini poljedelska država, čutimo tako težke posledice tega zla, potem vedite, da je drugodi še veliko slabše in hujše. V Belemgradu je draginja tri- do štirikrat tako velika kot pri nas (začudenje), v Nemški Avstriji niti moke niso imeli za velikonočni kolač. In če stane pri nas kg mesa 24—30 K, stane v Avstrijski republiki 120 K (začudenje). Koliko težje prilike in težavnejše preživljanje je torej tam kot pri nas I Pa mi imamo še vsaj up na boljšo bodočnost: Letina naj nam dobro obrodi, pa smo iz krize! Tega upa naša severna soseda nima, ker nima polja, in ne bo nikdar mogla 3ama sebe preživeti! — Eno pa stoji, predragi tovariši! Na nas samih leži uredba kmetskega stanu. Mnogo bo dela, sitnega, težkega, trdega, a vse bomo premagali, ako postavimo združeni kmetski organizaciji pravi temelj. In ta je krščanska ljubezen, ker edino v tej je trdna pozicija, katere nihče ne zmaga, nihče ne premaga. Ali bi bilo dobro, ko bi gospodarili oni, ki niso še nikdar ničesar naredili za kmetsko stvar? (Klici: Nikdar ne bodo!) Oni katerih edino delo so napadi na našo stranko? (Klici: Fuj! dr. Puc! Škandal!)
Kot rečeno — je draginja svetovna, drugod še mnogo hujša kot pri nas. Ame-rikanec mi je pravil te dni, kako je srečen, da je prišel domov, ker mu tam ni več obstanka. In Amerika ni imela fronte, tudi v vojni soudeležena je bila razmeroma le malo časa. Res je hudo tudi pri nas, ali pa kdo res strada pri vseh nerednostih pri trgovini in izvozu, ki so se godile zadnje mesece? Ampak cene medpolj-skimi in tovarniškimi izdelki niso primerne, in to je, kar nam povzroča veliko skrbi za zdrav obstanek kmetskega stanu. (Viharno odobravanje.) Vzrok temu pa je v prvi vrsti dejstvo, da smo glede vseh industrijskih izdelkov navezani na tujino in pa naša slaba valuta. Izboljšati to, je sicer lahko reči, stvar pa ni tako enostavna. Vrednost dinarja zopet počasi raste. Dinar dane« sicer nima. po-
polnega kritja v zlatu, zato pa imam« mnogo državnih rudnikov, gozdov in po« sestev. Hercegovina ima tako bogate rud« nike, da jih občudujejo Angleži. (Klici. Ob« čudovanje od strani Angležev je za na« nevarno! — Smeh.) Ako bi mi te produfc. te začeli izvažati, bi to mnogo pripomogla! k izboljšanju naše slabe valute. Glavno pa je: Več i s v o z a , manj uvoza! To Aiore imeti za nujno posledico izboljšanje naše slabe valute, potem smemo ludi upati, da bomo dobili tovarniške izdelke po zmernih cenah. Premotriti bi bilo treba« Pozabiti ne smemo na p r o i z v a « ialne zadruge. Setev lanu in konop« lje moramo spel začeti gojiti. Ali ni pisa. na noša hrvaških kmetov in kmetic re« lepa, ako je čista? Poleg tega je pa naše domače blago štirikrat trdnejše od onega iz tujine. Z veseljem sc spominjam slovenskih teric, tkalcev in kolovratov, ki so jik' vrti le žene in dekleta. Zadruge naj naroč« tkalne in pletilne stroje. Imeli bomo domače blago poceni in trdno ter trpežno. VI kolikor mogoči neodvisnosti od inozemstva in v najširšem ustvarjanju domačih izdelkov je naša rešitev.
Vedeti moramo, da je Srbija izčrpat*, in neurejena vsled dolgotrajne vojne. Ljtt dje so bili več v vojni kakor doma. Nima jo ne živine, ne bran, ne plugov, ne gospo« darskega in poljedelskega orodja, sploh! nobenih predpogojev za ustvarjanje veli« kih in hitrih poljskih produktov. Tam to« rej nimajo ie podlage za poljedelsko povzdigo. Zato smo sklenili, da nakupijo živino pri nas. Smemo upati, da pojde z na« io živino tudi nai pokret na jug, in da b« v doglednem času postal položaj jugoslo. vanskega kmeta mnogo ugodnejši.
Za uspešen razvoj zadružništva pa je potrebna složnoet, edinost in skupnost. Za sebičneža, ki ne gleda na skupno dobrobiti zadruga nL Za zadružno življenje je treba osebnih žrtev, kričanske ljubezni do bližnjega. (Odobravanje.) Ali ne vidimo tega povsodi? Združeni moramo biti tudi politično in tako, da se nam bodo drugi pro stovoljno približevali. Zato je najžalosf nejše, da so brezvestneži zanesli razdor i kmetske vrste. Dajmo svojim stanovskim tovarišem dober vzgled, pokažimo trdno voljo, noiteno in dobro delo, in sami bode prišli k nam nezaupneii, Mi moramo pr«h
vladati. (Odobravanje.) Ali naj prepustimo ©srečevanje drugim, ki trde, da je zeml|d last vseh? — Kako bi izgledalo potem?— Ali še kdo tako zvesto in trdo dela kot kmet? (Klici: Nihčel Pa ne osem ur Noč in dani Kot črna živina!) Aii bo delal tudi tedaj, ko ne bo imel pravice do svoje zemlje? (Klici: Nikdar, nikoli!) Ali bo tedaj boljše in cenejše, ko nastopijo lenuhi? (Smeh.) Glede agrarne reforme, o kateri govore to/iko, sem za svojo osebo mnenja, da bo treba dobro premisliti in previdno postopati. Na Hrvaškem in v Bosni ni niti ljudi, ki bi bili zmožni vprašanje tudi prav izpeljali. Ako bo prevzel zemljo vsak, ki ni še nikoli držal za plug, bo prvi dan reke!; Oj, z Bogom ti zemlja, v mestu je bolje! (Smeh.) Pri razdelitvi zemlje m o r a biti merodajno predvsem tudi jamstvo, da sc ta tudi res obdela v prid človeštvu. (Odobravanje.)
Pri proračunu za 1919 in za prvo jx>lo-rico 1920 je prejšnja vlada nakazala dež. vladi, poverjeništvu za kmetijstvo vsoto 4,893.768 K, sedaj smo to zvišali za proračun za leto 1921 na 16 miliionov K. Te vsote so pripravljene za Vas. Naložiti se morajo v kmeti,stvo kot kapital, ki bo nesel mnogo obresti vam in državi Za zadružni pouk je nakazanih 50.000 K. Na Štajerskem imamo samo 2 kmetijski šoli, pa še te so bile slabo obiskane. Mi potrebnjemo strokovnega pouka, ta mora že v naše ljudske lole (Viharno odobravanje.) Enako potrebujemo dobrih ekonomov, za katere bomo tudi skrbeli.
Najhujše zlo današnjih dni so štraiki, ki manjšai,'o produkcijo in večajo bedo. Zdaj štrajkajo celo dijaki, vse štrajka, le le kmet in duhovnik ne. (Smeh.) Vsak naj izpolni svojo dolžnost, svojo nalogo naj naredi. (Viharno odobravanje.) V tem ie naš »pas. S tem bomo izboljšali svo;o valuto in •voj ge&podarski položaj. Kaj pa če bi začeli tvinclje žtraikati? — A ti ne bodo do •krainosti. Ko bodo pa hoteli vzeti kmetu tetr.ijo, fodai bo 5'rajkal kmet. a za Jtraj-kom bo prišla lakota »n smrt (Vihamo odobravanje.)
lorej ali nai res prepustimo vodstvo drugim? Kaj ne vemo, da hočejo ločitev zakona? Mari ni znano, da hočejo križ iz šole? Ja ali bo izgledalo potem življenje še Človeško? (Klici: Živalskp bol Ne pustimo!) Prepričan sem. da storite vsi svoio dolžnost. Slovenski kmet ne potrebuje kurate-le, torej sani naj gre na delol Dovolj je trp-hen a, naj pride po zmagi tudi za nas čas oddiha, da si odpotijemo. Toda še bomo prestali marsikako preizkušnjo. Treba e srca in odločnosti, pa nam postavodaja ne bo v nogin kot dosedaj.
Zavedajmo se torej svojih dolžnosti, poklica do človeštva. Gospodarstvo je na-•e, o svojih stvareh bomo odlotali sami na podlagi kršč. pravičnosti. Potem bo gotovo božja pomoč z nami. in 2ai0 smemo X zaupanjem zreti v bodočnost, Kubezen do bližnjega, k, nai preveva naše vrste, bo rodila božjo ljubezen do nas. Naorej po jasno začrtani poti, m Bog z nami!
Poverjenik za kmetijstvo, kmet Jan.
Predsednik Brodar se zahvali govorni-kojn odda besedo poverjeniku za kme-T
tijstvo, kmetu Janu, ki burno pozdravljen in aplavdiran zavzame svoje mesto.
Veliko lepih besedi se dandanašnji povsod sliši, a jaz pravim: Dejani ie treba! Hočem povedati par besedi o živino- in pra-šičoreji. Poverjeništvo za kmetijstvo je dobilo za leto 1919 in za pi vo polovico 1920 na razpolago bore štiri milijone in pol, kar je veliko premalo, ako premislimo, da izdajo za druge stanove in stvari sto in sto milijone, za naš glavni stan. ki tvori 82 odstotkov prebivalcev cele države pa samo to neznatno kapljico v morju. Proračun je bil tedaj narejen v hitrici samo za bivšo Kranjsko, na Štajersko, Koroško in zlasti na Prekmurjc pa ni mislil nihče; 30.000 K. ki so jih nakazali v pospeševanje govedoreje na Slovenskem ie tako neznatna vsota, da se niti ne pozna v posameznih krajih. Sedanja vlada je kredit za kmetijstvo 4krat j>omnožila, na 16,600.000 K, pa je tudi ta vsota z ozirom na druge izdatke veliko, prav veliko premajhna. Živinoreja je bila prej podpirana tudi z Dunaja, a je šel denar na Pincgavsko. nemške dežele in v Švico. Stojimo na stališču, da mora naš denar ostati doma, naš kmet mora imeti od njega korist, ne tu.ee. (Aplavz.) Govedorejo je treba pospeševati vsestransko, da bomo doma lahko nakupovali potrebne plemenske bike, krave in teleta.
Napravili smo prvi korak: 100.000 K bomo razdelili pri licentovanju plemenskih bikov. Ta vsota je sicer zelo majhna, a prvi korak naprej je. od vlade pa zahtevajmo višje vsote, ker to ni nič.
Aprila in ma a se vrši v Sloveniji ličen tovanje bikov. Komisre bodo obstojale iz okrajnega zdravnika, iz veščaka in zastopnika občine, katerega izvoli obč. odbor. Političnega uradnika smo od komisije odvrgli, ker nam je bil že preje v škodo in sramoto. (Klici: Prav fe! Dobro!) Meni se je primeril slučaj, da politični uradnik ni ločil bika od telice in vola od bika. (Smeh.) Ko sem ga opomnil, da dela taka nevednost celi komisiji sramoto, je deal, da je baš prav, da ie zraven. Se bo še vsaj naučil. (Smeh.) Jaz pa pravim, najprej naj se nauči. potem naj Pa pride! (Odobravanje in smeh.) Župana zato nismo postavili v komisijo, ker so semtertia tudi župani taki kot oni politični uradnik, občinski odbor bo pa že vedel poiskati na'bo!jšega moža iz svoje srede. (Odobravanje.)
Za premovanje goveje živine so nam dali 50.000 K. To vsoto moramo porabiti d® 2. junija t. 1. Ker pa do tedaj ne moremo nič izdatnega skleniti, je vlada sklenila dati to vsoto za licentovanje mlaiših bikov, kažeio, da bodo za pleme sj>oeobni.
Za prašičereio imamo zaenkrat na razpolago le 50.000 K. Prašičereja ie za kmeta velika sreča ali nesreča. Skrbeti moramo za križanja, ker je znanstveno do-fnano, da so križani prašiči mnogo manj dostopni za kužne bolezni. Kdor si hoče nabaviti dobrega plemenskega merjasca ali svinto, naj naipravi prošnjo na Kmetijsko družbo ali poverjeništvo za kmetijstvo, pa »o ustreženo. Sklenili smo, da bosta delala Kmetiiska družba in poverjeništvo za kmetijstvo sknpaj sporazumno.
Ovčjereja je zadnja leta mnogo preveč nazadovala. Dvigniti io moramo na
prejšnjo stopinjo in jo izboljšati, Volnenili izdelkov potrebu,emo zelo veliko, volne pa ni. Zato potrebujemo kar največ pašnikov Zahtevamo, da nain vlada odvzete vrne Pravijo, da so kmetje med vojno obogatel li. Res je marsikdo spravil kak tisočak, a če hoče kmet danes popraviti gospodarja poslopja, nabaviti gospodarsko orodje in obleči ter obuti svojo družino, mu ne bodo zadostovali prihranjeni papirji, zmanjkalo jih bo, in v 10 letih bo kmet v hu.ših dol. govih kot je bil pred 10. leti, (Burno odo-bravanje. Res je! Tako je!) Ako smo steber države, jx>tem je dolžnost države, da za nas skrbi. (Klici: Tako je!) Zato smo zahtevali mnogo višje vsote za povidigo kmetijstva, živinoreje, prašičereje in ovčje, reje po 400.000, 400.000 K in 200.000 K ter 50.000 za ovčjo-reio.
Kmetijski pouk je neobhodno potreben. Celoleten kakor tudi zimski tečaji za fante in dekleta. Le teorija združena prakso ima kal uspeha in hitrega napredka v sebi. iTako ie!) Zato smo zahtevali 3 milj. jone K za zidanje vzorne kmetijske šole,
Mclioraciie za zboljšanje pašnikov znašajo 180.000 K. Na videz je ta vsota viso-ka, a potreba e tako velika da tudi ta vsota niti zdaleka ne zadostuje. Pašniki ?el« nudijo pravo, kreoko, čvrsto in zdravn plemensko živino; tc Pa je predpogoj dobre govedoreje. Mesla in industrijski kra'i bodo imeli od tega mnogo dobička, ker bodo 'me'.i več dobrega masla in mesa r-o nwo-go nižjih cenah na razpolago.
Kmetijsko poverjenišivo bo storilo v»e korake, da se kmetu položai izboljša, da ie mu bo de'o izplačalo. Bil rem kmet. sen in ostanem. ObljuM am, da bom napel vse moči v dosego našega namena. Unam, da se bodo v na'kra;ši bodočnosti naše želje tudi uresničile. V to nam Bog pomagaj! (Viharno odohravanie.)
Predsednik pozdravi prvoborite'ia koroških kmetov, Orafcnauera, in zastopnika APS, nar. posl. dr. Šimraka, ter na<V'nika hrvatske sel ^čke demokracije Bariča, ki btir^o nozdravl,en prevzame besedo
Barič.
ieljačka bračo! Večinu Jugoslavije tvore seliaci. Onda mora biti seljačka država, seljačka politika, pa više se zanima za vse drugo, nego za seljaka. Kod mar-, kiranja, kada so oduzimali 20 % našim Iju-dima, nigdo nije pitao za ovaj porez našog naroda. Sve grode: Gimnazije, realke, a za seljaka je škole nema. Zašto? Jer smo najslabije bili dosad organizovani. Pa sada, kada se hrv. seJiak diže, kažu: Hrvatska j« u opasnostil Zašto? Jer od selračke ruke i muke drugi dobro žive. Pa kao sam več kazao: Hrvatski se seljak diže. Da on nema primere, ne bi ISao. Posvuda se širi seliač-ka sloga. Hrvatski seljak uzro je slovenskog brata in progledao. Zajedno idemo i zajed-no zmagamo.
Brodar: Po tovarišu Baričo pošiljamo hrvatskim seliakom tisoč pozdravov. Gro-moviti Živijo. Nato da besedo dr. KulovcU, ki poda kratko tajniško poročilo: Ker ne dopušča čas, se bom omejil: Načelstvo l« poslovalo dobro. Vsak mesec so «« vr5U* šefe o perečih tekočih zadevah, se «e v enem letu ie organizacija K. Z. skoz docei*
izpeljana. Kjer so obstojale prej, so bile le na papirju« danes pa dela vse in se giblje. Temelj je tu, a graditi je treba dalje. Povedati je treba vsakemu našemu članu, da je njegova dolžnost, delati za našo stvar vsepovsod, ker trdna organizacija je predpogoj uspeha. JKZ je imela svoje tajništvo, v katerem te bilo mnogo življenja, iz katerega je izhajalo mnogo življenja. V bodoče naj se vse K. Z. redno oglašajo, nai redro dopisujejo, nai pošiljajo nasvete. Zveza po časooisiu ie bila zelo ozka, vendar se mora ta potom »Domoljuba« še poglobiti. Ko smo ustanovili JKZ, tedaj smo z žalostjo opazili, da je prišlo naše zadružništvo v neko ne-\ arro dremotno stanje. Razpaslo s« je blagu no oderuštvo ko pred leti denarno. Prva naša skrb ie bila, kako bi mi spravili življenje v zadružništvo. Ustanavljati smo začeli nabavne in prodajalne zadruge. Tc so zasluga JKZ. Njena naloga bo, da ta pokret v svojem drugem poslovnem letu tudi izvede in da priskoči bratom Hrvatom v organizacij na pomoč. Te dni se bo osnovala Gospodarska Zveza v Zagrebu. (Gromoviti Živiio-klici4j. Svoje pristaše Roškarja in Jana je postavila na vodilni mesti in pojde to pot tudi naprej. (Odobravanje.)
Volitve načelstvo.
Na predlog tov. Pirca iz Sodražice izvoli zbor načelnikom zopet tov. Brodarja enoglasno. Na mesto tov. Iskre se izvoli za 2. podnačelnika tov. Ant. Pogorelca iz Strug. Zbor potrdi 9 starih odbornikov in izvoli tri nove. Namestniki ostanejo kakor dosedaj.
Nato so bile sprejete ie sledeče resolucije:
1.	Poverjeništvo za kmetijstvo se poziva. da se za cepljenie prašičev v vsaki občini nastavi spreten možakar, ki bo opravljal ta posel.
2.	Kmetijska družba naj se preosnuie na zadružni podlagi. Upeljejo naj se prisilne zadruge.
3.	Kjer imajo občine skupke pašnik*, se isti ne smejo deliti.
4.	Poverjeništvo nai skrbi za dobr« strokovnjake, da bodo hodili prebavit. Protestirumo, da sedanji strokovnjaki ir-rabliajo svoi poklic za agitacij« za SNS.
7'sor F3 zaključi lik pred swlmo uro zvečer.
Voz vlečejo iz blata.
Že smo enkrat povdarja!!, v kakšnem obupnem položaju so pustili liberalci in socialisti državni voz. Če pomislimo, da znašaio dnevni stroški naše države 7 milijonov kron, dohodki pa samo 2 in pol milijona, potem smo si na jasnem, pred kakšno ogromno nalogo stoji naša vlada in kam bi prišla država, če bi ostali na krmilu Prejšnji možje, ki niso skoro genili mezinca, da bi državni denarni promet spravili v ravnotežje, pač pa so pridno trošili državni denar. Trgovino so prepustili verižnikom in bankam, davka na vojne dobičke niso hoteli izpeljati itd. Tako bi morala iti drsava k vragu.
Priznati moramo, da je sedaj Že mno-da morda že preveč zamujenega in mar-
sikatere liberalne brezvestnosti ne bomo popravili niti v 10 letih (misli na valutol) toda sedanji vladi se mora v resnici na ljubo priznati, da skuša državni voz potegniti Iz blata, kakor težko ti gre. Treba je torej predvsem znižati stroške in zvišati dohodke. Kako to?
Glede zn'ča-nia stroškov je predvsem vlada odredila takojšnjo demobilizacijo. Vojaštvo stane ogromne vsote in čeprav naše meje niso še urejene, je vlada poslala velik del vojaštva (srbskega predvseml domov, da s tem prihrani državni blagajni ogromne stroške.
Dalje ie vlada začela štediti pri upravi. Vsem uradom je naročila, nai skrčijo število svojih delavnih moči na najmanjšo možno meri. Študentom, kateri so dobivali brez potrebe visoke podpore, so iste odtegnili, zato so jih liberalci nahujsikali v štra;k.
Tako se kaže, kako se vlada povsod trudi, da zniža državne stroške.
Na drugi strani je treba zvišati dohodke. Predvsem je predložila v regentovo potrditev davek na vojne dobičke. Prejšnja liberalna vlada davka na vojne dobičke ni upala izpeljati, ker ima vse svoje pristaše ravno v vrstah teh ljudskih pijavk, sedanja vlada pa je postavila zakonski načrt tega davka na dnevni red v državnem zboru, toda, ker liberalci oviraio delo, za davek se pa mudi. ie vlada kar preko državnega zbora dala ta davek v potrditev in je sedaj upeljan kot začasna postava. Tako bodo vendar enkrat prišli vojni dobičkarji na vrsto. v kolikor niso svojih mošeni že poskrili. Do 80 odstotkov vojnega dobička bo šlo v državno blagajno.
Druga zelo važna naredba za ozdravitev državne blagajne je trgovina. Kdaj smo že mi opozarjali, naj država sama potom zadrug vzame ves promet z žitom v svoje roke in milijone, ki lih sicer zraven zaslužijo verižniki. vtakne sama v žep. Toda našli srrr» pri liberalcih gluha ušesa. In tako smo na a»otine milijonov vrgli v nenasitno žrelo judovskih in krščanskih kapitalistov. Sedaj pa le vladi odredila, da prevzame ve« izvrz žita, živine 5n moke država sama v roke ln sicer potom zadrug. Tako je seda-rK vlada prva, ki priznava delovanje zadrug in jim daje prednost pred trgovci. Ves dobiček, ki ga bo dobila država pri tej trgovini. se bo razdelil tako: ena četrtina za invalide, druga četrtina za poljedelsko orodje v kraiih, ki so no vojni oškodovani, tretja četrtina za zgradbo pristanišča v Be-lemgradu, in četrta četrtina za državno blagajno.	...
No, če sedanja vlada izpelje to dvoje, kar je sedaj z vso odločnostjo pričela, namreč davek na vojne dobičke in izvoz žita v lastni režiji, potem se bo morala tudi valuta počasi boljšati in tako draginja padati, dasi s tem še ne upamo, da se bodo stroški in dohodki izravnali, vendar ne bomo hiteli v propast kamor na« je zagnala prejšnja vlada.
Voz se vleče Iz blata, težko gre in počasi, kmalu Se ne bo na suhem, toda gre. In le če bodo enkrat državne finance trdne in valuta zboljšana, le potem se bo draginja manjšala. Drugače mora stalno kvišku.
Dokazov jim je zmanjkalo.
Na naš članek, ki dokazuje, kako je Samostoina kmetijska stranka v svojem bistvu in po svojih načelih ravno tako proti-krščanska in svobodomiselna kot so vse druge liberalne stranke, ne najde »Kmetijski list« nobenega odgovora več. Popolnoma jasno: Škofje in duhovniki so poklicani, da sodijo, ali se gotova načela strinjajo z verskimi resnicami ali ne, in če vsi ti škofje in duhovniki verski program Samostojne obsojajo, potem je stvar tako jasna, da n ora tudi Kmetijski list molčali, Zato na naše dokaze nima drugega odgovora kot zmerjanje. Imenuje nas klepetav« babe in s tem je naš članek seveda pobit
Za drugič priporočamo gospodi okro£ »Kmetijskega lista, naj ne sodi o verskih stvareh, o katerih nima ravno preveč ume-vanja.
Iz Kmetskih Zvez.
OKRAJNA KMETSKA ZVEZA ZA KAMNIŠKI OKRAJ
ima svoj redni občni zbor dne 18. aprila 1920 popoldne ob 2. uri v Kamniškem domu v Kamniku. Vabimo vse krajevne Kmetske zveze, da pošljejo na ta občni zbor svoje zastopnike. Vabimo tudi vse posamezne Člane Kmetske zveze, da se občnega zbora zbora gotovo udeležijo. Na občnem zboru se bodo obravnavale zelo važne politične zadeve, o katerih bo poročal poslanec Štercin, kakor tudi o pospešitvi zadružnega gospodarskega dela v okraju.
-j- Velik shod Kmetske zveze v Trebnjem. V nedeljo dne 11. t. m. se Je vršil v Trebnjem na Dolenjskem zelo dobro obiskan shod Kmetske zveze. Govorila sta gg. Stanovnik iz Horjula ln Iv. G o s t i n -čar iz LJubljane. Nad tisočglava množica je obljubila trdno ln neomajno zvestobo S. L. S.
Iz tajništva JKZ.
V sredo 7. aiprila popoldne po shodu zaupnikov SLS se je vršil prvi občni zbor Jugoslovanske Kmetske Zveze, Udeležba iz vseh strani Slovenije je bila veličastna. Predsedoval je poslanec Brodar. poročala sta minister Roškar in poverjenik za kmetijstvo Jakob Jan. Za načelnika je bil zopet izvoljen poslanec Brodar, za I. podnačelnika poslanec Pišek, za II. podnačelnika posestnik Pogorelec iz Strug, za III. podnačelnika gerent Karpe iz Most. V odbor so bili na novo izvoljeni Iv. Rakoše, J. Kun-tarič in Fr. Pire. Sedaj je čas. da imajo tudi okrajne KZ. in njih podružnice Po deželi svoje obilne zbore. Pregledajo naj svoje enoletno delo, presodijo svoje uspehe in napravijo načrt za svoje bodoče delo. Veliko delo čaka kmetsko organizacijo v prihodnjem poslovnem letu. Zato ne odlašajte z občnimi zbori. Takoj na delo za občne zbore I Tekom tega in prihodnjega meseca se naj Izvršijo povsod občni zbori.
Agitacija. Povsod na delo za nov« člane KZ. Zadnji shod zaupnikov ie dokazal
moi. Za vsakim utcptakom. ki jih f« bik) 2500, k tfaU cela organizacija. V taka organizacija naj pomnoži rv»o,e članstvo. Pobirajte članarino. Prav p«etoo agitaci-c razvit« za aai* parilo — »Dobo*«®-.
Stik rurh KZ. nai bo i larm^vom kar tajoiri. Gledali beoo ia hitro delovanj« v
««b ttvareh.
Koledarček JKZ ;e še vedno na raz-aota,go. Kdor ga ie nima, naj ga nemudoma aaroči, ker ga imamo I« i« neka) iz-sodov.
Razgled po svetu.
Jugoslavija.
j Italijanske spletke. Italijana to men-<L dosfižli v Parizu, da Črnogorci z glasovadoločijo. če hoče.o pripadati Jugo-llav« ti ne. Sedaj pošil a*> Italijani celo trite rvoib a£entov v Črnogoro, ki huj-sksjo in ro\ari;c zoper Jugosfavijo in hočejo » tem vplivati na glasovanj«. Tako grdih
sredstev kot ItaKa s« nc poslužuje nobena j trudijo, da bi obdržali Reko in sedaj pra
vijo: ali hočete Skadcr ali Reko. Jugoslo-
desedanj« nadležne »lasti so br«» vpHv»
in noči, Kam plovemo?«
j Beljrajske Študente »o liberalci *a-
bujskali na štrajk proti vladi. ker le-ta ttoji na stališču, da je »edaj treba povsod »tedjti in je tudi črtala vse tiste diiaSke Štipendije, ki to m izkazale za nepotrebne,
j Podtrjanosl. Poelanec Hrvatske ljudske stranke Stanko Banič je 3. t. m. do*el v Dubrovnik, kjer »o ga liberalni študent)« in druži liberalni »izobraženci. dejansko napadli, da je komaj ušel njihovemu nasilju, Kakor vidimo, «e v podivjanosti in surovosti vse svobodomiselne »tranke počenji od komunistične doli do kmetske samostojne kosajo za prvenstvo.
j Ruski begunci. Začetkom aprila te j« nabralo v Jugoslaviji do 30.000 ruskih beguncev, ki to bežali pred rdečim nasiljem ruskih bolfrevikov. Ti begunci bodo nasajeni po vseh kra'ih Jugoslavije.
REKA.
Menda je rešitev jadranskega vprašanja pred durmi, Italijani se na vso moč
država če izvzamemo Turči»«.
j Stavka v Trstu. V Trstu vladajo groz-K razmere. Italijani Trst popolnoma zene-ajawio in delavci kmalu bc bode imeli nc dela ce tela. Za* o sc ie proglasil splošni I trs:v elektrarna, plinarna in vodovod počiva Vlada te poklicala vo:aštvo na pomoč. ki Fa lc ccpopolno nadome^tu.e delavstvo.
i Državni ibor bo delal. Ker je vedno ičlo državnega zbora nujno potrebno, da priucnio do volitev in rednih razmer, in ker libcralci calašč ovirajo delovanje « tem. da s« 50j ne t:deleiu cio in tako r-evzročajo ne-rk!cočnort zborni.e. jc ministrski predsednik Proti,, sklenil, da vlada zniža število poslancev, ki je potrebno ra sklepčnost tbor.tice, od 147 na 100. Edino pametno!
• Srbija zahteva od Nemčije vso živino, kfctero sta ugrabile svoi čas iz Srbi e Nemčija in A\:tro-Ogrska. namreč 52 000 volov, 100.000 plemenskih krav. 5000 bikov. 5000 kobil, 1000 žrebccv. 2200 konj in 4000 ovac Razven tega ie tir a Srbija od Nemčije razno ugrabljeno industriialno blago v vrednosti 200 milijonov dinarjev. 300 železniških mostov, telefoničnih ter brzojavnih priprav za 200 milijonov. Del teh za-ktev pričakuje Srbi'a že v Hiniiu.
j Zveze s Vatikanom. NaSa država ie Imenovala za svojega poslanika pri Dapežu dr. Bakotiča. ki ga je sv. Oče dne 13. p. m. •prejel. Istotako je papežev poslanik Keru-bini prispet že v Belgrad.
v u ,l®ridko »P<«n«nie. Znano je. kako so i. ?)eralci vedD0 hudl na Ljudsko stranko, ker U ta lahteva za Skvenijo samo-ipravo; Slovenci naj sami sebe homandi-ra;o, skupnost z Belgradom naj bo le v tetih stvareh, ki so vsem državl|anom Mu vi«. Kako so oisali in vpili, da ® »cvrainiki edinstva itd. Dane« pa hberaki že sami preklinjajo svoj centra-fcero (to se pravi: o vsem naj odločuje sa-B« gradi Slov. Narod namreč piše v nedeljski številki: .Izvaja se na^rii cen-
. . j • ■ 5« teroristične (nasilij odredbe, kakršnih nismo bili vajeni niti Avstriji (« *** .....
t<7 Di**h i
4'
vani odgovarjajo: Oboje hočemo, ker ie oboje naše. — Na Reki je izbruhnil štrajk, ker d' Annunzio izganja delavstvo in ser vlada lakota. Delavstvo zahteva, da se takoj upostavi promet z Jugoslavijo in da se sedanje poveljstvo odstrani z Reke,
ITALIJA,
V	Italijo ie doSel avstrijski državni kancelar (zunanji minister) dr. Renner, Italijanski ministrski predsednik ga je zelo prisrčno spre.el. ker na tihem upa. da bo Avstrijo Sc potreboval v bo,u proti Jugoslaviji. Dr. Rcnner je prišel največ po živila. Menda bo dobil nekaj olja in riža, drugega pa Italiji sami občutno manjka. — V gornji Italiji to vedno novi poboji in nove stavke nc samo v mestih temveč tudi po kmetih. To pa največ radi tega, ker so tam sama vele-osestva, na katerih delajo odvisni kmete (koloni). Ti kmet e »o zalo, da se ta zemlja odkupi in razdeli med nje, kar ;e upravičeno. V nekem mertu pri Bo-lonji se je vršil tozadeven shod, prišlo ie do streljanja med zborovalci in voiaki. Zato je prišlo do splošne delavske stavke,
ČEŠKA.
Kako kruto postopajo češki svobodomiselni z vernimi Slovaki, smo že večkrat Pisali. Nobeno sredstvo svobodotr.iselcem ni pregrdo, kadar je treba zadati udarec krščanski misli. Tak0 poročajo sedaj slovaški listi sledeči dogodek:
V	noči od 26. na 27. marca je v Ru-zombciku položil nek Ionov pod tiskarno budske stranke peklenski stroj, ki se je ime. ob desetih / utrni srrožiti m z*Vati vso tiskarno s cc'o zalogo papirja. To je delo tame rqke. ki sc zaganja ob vse. kar se >e postavilo

se ;e postavilo v obrambo vere in križa. £.r.i!S°!e!!,unla. Brezbožnemu mo-
na mise1- »niči 50 živ-
traKzem. dogajaj.o se teroristične^silne) SožrtvlJn ^f™1- To 'c Hudomilo Uredbe, fealršnih nismo bili vaj^ n K L I ^^ katerim sc Vnašajo, rei, liberalci bi takoi rekli če bi i hI W daH 'l^^emu liudstvu km-klenkakc: fuj avstnjakant^. a i Sfcil^sC	™	V0'
DANSKA. .
Zadujii I« Brno poročali kak« ^ . danski kralj »pri • »vejo vlado. LjudshoU potegnilo x tCkIo te kralj te je moral " gaja ti. Pri pogajanjih eo M »Poraztuneli ^ tc izvrie nor« volitve, zato naj ic lzd«l! nov volilni red te »ploini Itrajk prenthi Ljudstvo pa je hudo na kralja in mu je redilo neki dan mačjo godbo pod okmJ • kiicir Doli i republiko.	*m
Tedenske novice.
Politične.
p Veličasten potek zboru zaupnikov Slovenske ljudske stranke, ki te jc vrši] 1,
t. m. in ki pomenja zopet en korak naprej t razvoju te edine krščanske ttranke v Slo-veniji, bomo popisali v prihodnji številki, ker nam v tej nedostaja prostora.
p Nov Kst Ljudske stranke. Hrvatska ljudska strank« ie začela izdajati v D;ako-vem nov tednik z imenom tDiakovačk« Pučke Novine« in stanejo 48 K na leto.
p Uganka. Ivan Mermoija, voditelj k. bcralne stranke, razglaša v Kmetijskem li. stu, da delniška družba »Ekonom« ni za< druga, v istem odstavku pa trdi, da st bo vendar razvil v mogočno zadružno moč« Dosedaj še ne vemo. kako se delniško podjetje izpremeni v zadružno moč, čeprav n{ zadruga. Mermoija nam bo to razrešil i Ekonomom.
p Ljubši so jim žendari kakor duhom Pi5e se nami Kakšr.o spoštovanje imajo »Samostojni« do duhovnov, ce spozna it besed, ki jih ie govoril nek odličen samostojni kmet ob času zadnjega prebiranja mladeničev v Sevnici, ko so orožniki branili, da niso nekateri fanUlini župnika dejansko napadli; tako-le se ie izrazil: *Čc bodo žendarii s farjem držali, bo tudi njim kmalu odklenkalo, izgubili bodo ljubezen in za-upanie in l udk jim ne bodo več tolikokrat nortregll kot do zdaj.« — Tciei liubši so jim žendiril kakor duhovni. So U od orožnikov nre-eli več dobrot kakor od duhov-nov? S'eri livd el
o Voditelj samostojnih v nov«meJW o^ollrl Avsec iz Gotne vasi obsojen. Ck-ožno sodUčc v Novem mestu je z raz-ro^bo od 9. aprila t. 1. rbsodilo znnnega a^itnorja Samostomih, Avseca iz Gotn« vasi /i>iadi pregreika zoper zaken. obla-stvo in. javi l red. ker je razžalil rnbežneg« orjlina dav > uc oblasti v Novem mestu, na 5 dn' 7*ocra.	.
p Destoino roričevalo je dal 'iberalnl »l^vck^t dr. I avrenčlč znanemu liberalnemu vfxtito':u Faidifi v Sodražici. Poshl ;e namreč v ?i'le »Poslane«, kjer rove, da T« Fajditja, ki se dela vedno velikega I""1" skega pri-ftelia, kuril par vagonov koruze po 3 K" 50 vin in io potem prodajal kmetom no 6 ln 7 K. Na ta način ;e torej ta liudski prijatelj zaslužil okroglo 60 OTO N pri dveh vagonih.
Domnde novice.
. d Cenjenim naročnikom! Z dana^o
številko smo ustavili dopoSiljanje »«\a vsem onim, ki vkl ub večkratnemu 0"0iru-mi niro roslali naročnine za tekoče leto. — Doposjaii bomo pa pridržane Številke
kof, ko nun dojd« plačilo po nakaznici ali položnici,	•.!'">
d Stokrcnski bankovci «6 a 16i aprilom fvtn veljav« in te ne bodo nifcfer vtč sprejemali ali Kamenjava li.
d PetdeMtkronski ia dvojsetkronski
ttakovci m bodo zamenjavali samo ie do litetc](a maja t. L ia prenehajo po tem dnevu nepreklicno biti splotao plačilno sredstvo na naši zemlji. Zato ponovno opo-»arjamo občinstvo, da se pohiti z zamenjate, da tudi eventuelne ialziiikate odda za-menjujočim blagajnam, ker po 15, maju t. j, «« niti ponarejeni bankovci ne bodo več odvzemali. Tudi s« prošnje za naknadno zamenjavo n« bedo sprejemne. Do nadalj-ac odredbe ostanejo radi pomahjkanja novih malih bankovcev v prometu samo ie kronski bankovci po 10 K, 2 K in 1 K. Vsi drugi kronski bankovci pa prenehajo po 15. maja t . L nepreklicno biti splbšm plačilno sredstvo na ozemlju krftl>e*Ha Srbov, HiVatov ln Slovencev.
-- Orožne vaje L, 1929. Reger.' Ale tsander je na predlog vojnega mihnlri odredil, da se v teku 1920, leta po potrebi pokličejo v dvamesečno vojaške službo v najpotrebnejšem itevibi rezervni častniki, zavezanci I. In II. poziva narodne vojska ter popisano vozaritv-o iz naroda.
d Odločne odredb* V Ljubljani ?e že trio leto zabavlja rodi pomanjkanja ntano-vanj. 800 družin je brez strehe. Lrubljanska vlada hoče narediti konec tem neznosnim razmeram in je naročila stanovanjski komi siji naj vsem milijonarjem, inozemskim denarnim zavodom Ln uslužbencem vseh denarnih in večjih gospodarskih zavodov odpove stanovanja. S tem bodo vsi ti prifilie-ni zidati svoje hiše, uslužbencem *m morajo zavodi zidati stanovanja.
d »Iz Kmetske županske zvezi«, — Na večstranska vprašanja čc — in kdaj začne zopet izhajati strokovni list »Občinska Uprava«, se naznanja županstvom in drugim tem potom, da prične izhajati gotovo v doglednem času. — Za enkrat je to iz tehničnih razlogov še nemogoče, zlasti zaradi ogromnih stroškov in draginje tiska. — Člani »Kmetrke žtioanske zveze« imajo pravico do pismenih pojasnil proti plačilu poštnih stroškov, — Piše se naj na naslov: »Km, žup. zveza — Ljubljana. — (Gl, »Domoljub« št. 10 od 10. marca 1920). — Odbor,
d Odgovor gospodu župana v D, v. P.
Bodite brez skrbi glede na Vaie vprašanje. Tiste notice v »Domovini« nisem čital, ker ni čitanja vredna. Le čul sem o njej, Čc pravi, da ni treba nobenih postavnih določb ali predpisov glede odgovornosti županov za voina posojila, ampak da zadostuje že pamet sama, pravim pa jaz, da mora o tem f odi ti redrl sodnik in sicer le na podlagi postavnih določil, — Ne, pamet sama je premalo, posebno če je ta pamet liberalna I
F. K.
d Družine katerih očetje So padli na hofiščih kot jugoslovanski dobro Voljči, naj se iavijo takoj društvu jugosl, dobrovolicev, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3 z navedbo svojega gmotnega stanja in števila nepreskrbljenih otrok.	>
d Uradni nebodfcatreba fe na novo uvedeni poletni čas, ki bo trajal do 30. septembra. Upali smo, da n&m fe Jugoslavija
odnesla to neumnost, pa si menda minlst« za socialno kkt-fctvo misli. da mora vsako neumnost zapadnoevropskjh držav posnemali,
d Posojilo ljubljanski mestni občini. Vlada je dovolila mestni občini ljubljanski da najame posojilo 3 milijonov kron za zgradbo 3 stanovanjskih hiš na mestnem svetu ca Prulah; in posojilo do največ 1 mi~ lijcf!?. !:ron za mestno priprego.
—Vsem, ki imajo kaj podpore od so-rodsira iz Amerike. Ljubljančan, ki je prejel zasebno pismo od gospoda walterja Predovicha (Vladimirja rredoviča), trgovca, Pueblo, država Kolorado, nam stavlja iz tega pisma na razpolago sledeče vrstice, ki naj bi jih ponatisnili wi listi po naši državi: »Kakor hitro sem te (iz Jugoslavije) vrnil na tO stran in spoznal, odkodi je prišlo vse, kar se tiče obleke, čevljev itd, :— mislim namreč visoke cene :— sem nemudoma opozoril naše ljudi, naj poši-| ljajo svojim dragim v domovino dolarje, ne pa zabojev z blagom, za katero morajo plačati trojno in četvorno ceno. Prilagam Van prepis pisma, ki sem ga poslal vsem SHS časnikom v Ameriki, večina njih je stver prevedla (pismo je namreč angleško) in je natisnila. Želel bi, da bi tudi Vi to kopijo prevedli !n gledali, da doseže pozornosti pri čim širšem delu vašega SHS časnikarstva, Prosim, dodajte še to-le: Od časa, ko je »Jugoslav Relief « pričela agi-tirati in zbirati zaboje, je krona od 16 K za cn dolar padla na 75 ali 100 za 1 dolar, (Opomba: Danes žalibog že tudi to ni več resi) a tudi cena za karsibodi v Ameriki je »Zbezlala, kakor krave«, Čevlji, ki sem jih prodajal v svoji trgovini pred dvema letoma po 4 do 5 dolarjev, se danes prodajajo po 10, 12 Jn 15 dolarjev par. Kakšne vrste čevljev torej bi se tukaj moglo prodajati po 1000 do 1200 K7 V Lfubljan! sem kupil (t. j. jeseni 1919) površnik za 18 dolarjev 50 centov amerikanskega denarjat (Opomba: V našem je to bilo 1100 kron), v Ameriki bi pa enakega ne dobil izpod 65 dolarjev. Dve tretjini vse volnene obleke prihajata v Ameriko iz Anglije in Škotske, Zakaj torej naj bi naši izseljenci tukaj plačevali šestini vmesnim mešetar-jem njihov proiit pri tej obleki, ko morejo pošiljati svojim v Jugoslavijo dolarje in ima dolar, izmenjan (seveda v Jugoslaviji) toliko kupne moči, kakor 3 do 4 dolarji na naši strani? Zaboj, napolnjen s čevlji, oblačilom itd., utegne v Ameriki veljati 250 do 400 dolarjev — zdaj si pa predstavite, koliko kron more človek dobiti v Ljubljani za fo vstrto in koliko blaga I Opozorite ljudstvo v Jugoslaviji potom svojega časnikarstva, naf piše svojim sorodnikom ln prijateljem v Ameriki, naj pošiljajo namesto zaboja po toliko dolarjev, kolikor bi jih zaboj velial. Pustite jim, da prihranijo tovornino ali ekspresno pristojbino, ki bi jo morali plačati za vsaki funt. čutim ia svojo rodno zemljo in pri srcu mi je in želim, da bi se ji godilo dobro!
d Interniran je bil dne 30. marca g. kura t Ig, Ž g a n j a r na Premu. Zaprt je v Trstu, V trnovski dekaniji je vedno mani duhovnikov. V šmihelu je umrl, v Hariiah e zbežal, kaplan v Knežaka {e zbežal, v Trnovem sta samo dva gospoda in zdaj ga še na Premu ni.
d Škodljivcem stopite na prtfe! Na brzojavnih drogih od 2Jebiča do Ribnice, med Sodražico, Loškim potokom. Novo vasjo in Ložem, med Poeav.em in Kamnikom, med Kranjem in Tržičem, med Kranjem in Kokro razbijajo otroci in razni odrasli divjaki porcelanaste izolatorje, tako da bo morala poštna uprava te proge zapreti, ker novih izolatorjev ni dobiti. Naj ljudje sami pazijo^ na to, da se taki škodljivci izsledijo in na« znanijo bližnjemu poštnemu uradu,
d Podivjana mladina. Povodom nabora v Trebnjem dne 26. marca t, 1. so namera-i vali naborniki naskočiti in opleniti trga« vin«, gostilne in župnišče. Ker je o tej na-> meri okrajno glavarstvo še pravočasno iz« vedelo, izdalo je varstvene odredbe. Prepovedalo je točenje alkoholnih pijač in di« rigiralo v Trebnie 25 mož močno orožni-Ško stražo pod poveljstvom poročnika Tomšiča. To ni nabornikom ugaialo. Pričeli so se sovražno proti orožnikom obnašati. Rudar Ignacij Man elj iz Mirne je pridno organiziral nabornike iz mirenshe in trebanjske občine na složno, skupno postopanje, Orožništvo ga je takoj zaprlo. Okoli 12» ure so dospeli naborniki iz občine Mirne, Zvedoč o aretaciji Mandelia so zahtevali njega izročitev, 6eveda brez uspeha. Nato se je postavilo do 150 nabornikov obeh občin v dvojne redove, nakar je korakala ta kolona proti gruči orožnikov, ki 60 stali pod poveljstvom poročnika na križišču ce« sle pred ljudsko šolo. Tam zapove neki nabornik: »Halt, links iront!« Ko ie bilo to povelje izvršeno, stopi ta nabornik naprej ter reče poročniku: »Mi se imamo z vami pomeniti.« Spoznavši takoj položaj in namen, da hočejo naskočiti in razorožiti orožnike, potegne poročnik samokres ter ga nastavi naborniku na prsi z ukazom: »Tri korake nazaj!« Obenem da orožnikom znamenje za rojno črto ter zapove naskok z bodali. Nabprniki so bili presenečeni ter so se jeii umikati. Ko so pričeli zadaj lomiti neki plot, da bi na novo naskočili, ie poročnik zavpil; »Na vsak nasilni napad odgovoril bodem s salvo iz pušk.« Nato so prihiteli še ostali orožniki izpred nabornega prostora in odpor ie bil v kali zatrt. Zaprtih je bilo okoli 20 nasilnežev, V nedeljo dopoldne, dne 28. marca, je neki nabornik v bližini cerkve zagnal nekemu vojaku od komisije, misleč najbrž da gre za orožnika, odzadaj s tako silo kamen v glavo, da se je vojak takoj nezavesten zgrudil na tla. Ker je bila rana nevarna, so odpeljali vojaka v volaško bolnico v Ljubljano, kjer jo umrl. Kdo hujska mladino?
d Umrl ie v Kamniku dne 10. t. m. zlatomašnik in župnik v pokolu g. Miha Koželj, star 79 let. Pogreb je bil v pon-
deljek dne 12. t. m,
d V Ljubljanici so našli dne 9. t. m.
utopljenega narednika Antona Jegliča. Izginil je na Veliki petek zvečer, ko ie odšel s krojačem Ignacijem Čeponom iz gostilne »Beli volk« v Ljubljani proti Trnovem. Tam so ljudje začuli klice: »AH nimaš zadosti« In »Na pomoč«, na to le vse utihnilo. Na utoplienčevi glavi so bile močne poškodbe.
d Igra »Na dna sodbe« (Jos. Vole) se dobi zdaj tiskana pri Dobrodelnorti« v Ljubila ni. PoHamki nasip 10,
d Ročno torbico, črno usnlato, fe ptrstila neka ženska velikonočni ponedeljek popo ''ne
4
r vlaku proti Kamniku, V torbici le bila t de-
narnica, nekaj denarja, žepn. robcc z rdci.m robom, ključ in še par ma enko.t. Torb.co .o morali najti potniki v vlaku v Kamndc«.Po Steni najditelj se proti nagrad. 50 K naproša,
da sporoči svoj naslov upravn|5 vu .Slorenca^ d Kdo ve ka o Leopoldu i rime, ki i« zadnjikrat pisal L, italijanskega (Roncade -Trevisol 28. februarja 1919., bpo-roči iiaj se Mariji Prime, Brinje, p. Dol pn Ljubljani.
•t.tfpodaroka oDvestila.
jj Zadružni tečaj v Novem mestu. Zadružna zveza v Ljubljani priredi prihodnji teden šestdnevni zadružni tečaj v Novem mestu. Ta tečaj jc namenjen zlasti funkcionarjem nabavnih in prodajnih zadrug na Dolejskcm. Tečaj se prične 19. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne. Udeleženci naj se zbero v Rokodelskem domu.
g Not podkovski red je uvedlo kmetijsko pover,eništvo. § 2. pravi:
Izpričevalo o usposobljenosti za samo-itojno izvrševanje podkovstva v zmislu obrtnega reda iz leta 1859., oziroma zakona z dne 15. marca 1883., drž. zak. št. 39, se sme izdati le onim kovaškim pomočnikom, ki fo se udeleževali poluletnega tečaja na civilnih ali vojaških podkovskih šolah ter so prebili preizkušnjo o pravilnem podkovstvu t zadostnim uspehom.
Kandidate, navedene v § 3., ki so starejši kakor 26 let, pa je k preizkušnji pripustiti samo, ako so si najmanj 14 dni prej s praktičnim vežbanem na kakšni podk. šoli izpopolnili znanje ter tam dobili tudi teoretični pouk o glavnih potezah podkovstva. Za kovaške pomočnike in mojstre, ki so »tari 25 ali 26 let, je doba za praktično vežbanje določena na 30 dni. Cela odredba je v Uradnem liftu št. 44.
g Ka| bo z 20 odstotnimi priznanicarai? Svoj ča« je liberalna vlada vzela ljudstvu fe žepa 20 odstotkov bankovcev in na ta preprost nač r reševala državne finance. IDa bi vzela izvoz žita v svoje roke in upe-Hjala davek na vojne dobičke, tega si ni upala, r>ač pa naj ljudstvo plača. To je storila šele sedarja vlada, ki je tudi določila, da se 20 odstotne priznenice tekom petih let vrn«»'o in obrestujejo z 1 odstotkom.
i O draginjskem posvetovanja, ki ga je skli.aia aeželna vlada in ki je tra<al dva dni, bomo radi pomanjkanja prostora poročali prihodnjič.
g Izvoz kronskodinarskih bankovcev (e strogo prepovedan. Kdor bo na tem za-sačen. bo kaznovan, denar mu bo pa odvzet v korist državne blagajne.
g Moka v Saiajevem. Mestna aprevi-zacija v Sarajevem prodaja moko po sledečih cenah: nularica po 12 K 40 v., moka za kruh po 7 K 80 vin., koruzna moka po 6 K.
g Maksimalne cene za pšenico so bile uvedene v Srbiji in sicer 440 kron za me-terski cent. Poljedelci so se tem odredbam, ki so jih izdale nekatere mestne oblasti, splošno uprli in zahtevajo od vlade, da f« odredbe ne potrdi.
g Prehrana Slovenije zagotovljena. Kavnatelj prehranjevalnega urada dr. Se-nekovič je izjavil: Prehrana Slovenije je zagotovljena, oko dobimo dovolj gotovine na razpolago. Blaga ie dovolj v Banatu in Bačkj na rezpolaganje, namreč žita, koruze in živine. Če dobimo dovolj denarja, bomo preskrbeli Slovenijo do bodoče žetve s 3'
potrebnimi živilL Cene bodo seveda vi-
S°kCg Valute dne 8. aprila na zagrebški borzi! Ameriški dolarji (100) 15.000 Ki avstrijske krone (100) 68 K; rumunski len (100) 260 K; bolg. levi (100) 200 K; carsk. rublji (100) 212 Ki češkoslovaške^ krone (100) 190 K; francoski franki (100) 1150 R.. nemške marke (100) 250 K.
g Občni zbor šentpeterske hranilnice in posojilnice v Ljubljani se vrši v ncdelio, dne 18. aprila popoldne po litanijah v društvenih prostorih. Člani zadruge ste vabljeni, da se občnega zbora vdeležite v obilnem številu.
g Draginja na Dunajn. Češki časopisi prinašajo sledeče jako zanimive podatke o Maju« v Nemški Avstriji, ozir. na Dunaju. Tam ima čevljarski pomočnik na leto plače 80.000 K. tedaj dvakrat več, kakor minister v stari Avstriji. Toda sedaj pride, zakaj je tako kraljevsko plačani Zato. ker na Duna u stane Itg svinjskega mesa 250 K, gos 3000 K, eno lajce 14 K. 1 kg iabolk 40 do 50 K, moška srajca 600, p»r nogavic 600 K. moSka obleka 12.000 K. par podplatov 160 K, kravata 400 K, par rokavic 400 K, slamnik 1800 K itd.
g Draginja. Tobak se bo v Nemški Avstriji podražil za 125 %. t e 1 e z n i c a se bo podražila za 50 tovornina pa za 100%, poštnino in brzojavne pristoibire bodo zvišali za 100 %. — P a p i r se ie tudi v Nemški Avstriji podražil s 15. februarjem za 150 %.
Najboljša m naisigurnejSa nrilika za vštedenje:
Ljubljana
Miklošičeva ccsta štev. 6
(tik za IrnnčiSkansko cerkviiol
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3"to brez kakega odbitka.
Uff OH 8. liltri' Cfi 1. mM
filel Inserat!
Dopisi.
KAL NAD ŠENTJANŽEM.
.	P°drožna cerkvica, v kateri imamo
WB0 kapelico sv. Antona Padovanskega, i« dobila nove zvonov«. Odkar nam j« kruta vojna vzela prejšnje zvonove smo zelo pogrešali zvonenja. ki je llTemn
l'°lds,tV.Ji?ko •pri 8rc"i 1 vso vnemo smo« tedaj lotili priprav, da dobimo zopet Tn/e Sicer smo morali nanje precej dolgo čaka« In
KM 0d°J3 /in?* '«?	PredmT smo
S	0 "»"Ji fU> M le imamo in smo z nji-
mi prav zadovoljni. Tudi s tem se lahko no
p«- s* iftiaad&S
is Stt ti^f
».u s rs£ jajs? & sassia
ste okrasile oziroma spravili zvonov. . hribček. Častilci sv. Autona pa pridit. 0,1 štm zagnanjn tudi od blizu Po.luiai M.!* glas imajo. Zvonovi pa pojte v čast hSi F kličite našemu ljudstvu: nazaj k Botfu fJV' ščanskim načelom doma kakor tndi v jarn^i
RAČNA PRI GROSUPLJEM,
Naši samostojneži se vedno potreMj. katerega bi si zbrali za načelnika 8voii,i.h' ki. A. B. se jim rdi najbolj sposoben/ todi hI neča mešati samostoine godlje. Na pos»i vanja se zbirajo pri mižat ju O. M. Mož »1 £ njihov, pač ga pa mislijo do volitev dobiU« svojo stran. Začasni načelnik samojtolH stranke, oče Jamnik, je dobil za pirhe tmm pokvarjene koruze od »Ekonoma., jviidjn: da se bodo ljude kar stepli zanjo, Todj hožS — nočeš — moraš — poslati ic moral koma nazaj, Njegov načrt, ljudi pridobiti s koruzo m ni obnesel. Tolaži sc, da bo prišel čas, ko b» do vsi radi pristopili k samostojni stranki k« le samostojna stranka je kmetska stranki, k gre kmetom v vseh rečeh na roko. IMendt, tem, da jim ponuja pokvarjeno koruzo.) — | koncu naj omeninro šc, da so priredili naii u, mostojni fantje no velikonočni ponedeljek t gostilni pri A. B. igro. Nič nismo proti tej reči, pobijamo in obsojamo le to, da se je poli i Jo 4. ure zjutraj v gostilni popivalo ln pleulo, Ali mora biti nles in pijančevanje rei jjjarai namen anših liberalcev?	v.
MEKINJE.
Dne 8. aprila je umrla Mariis Cerin (p. d Letnarjcva) v 69. letu. Bila je znana dobrotni ca cerkve in revežer. — Izobraževalno društvi priredi še enkrat igro »V znnmeniu križa« h sicer 25. aprila ob polštirih popoldne (ozironi
Eo poletnem času ob polpetih popoldne). S tea oče društvo zlasti okoličanom dati priloi-nost, da vidijo to krasno Igro, ki nam predstavlja prve boje krščanstva s pogr.nstvom,
IZ PODZEMLJA.
Na cvetno nedeljo po rani maš! so imeli pri nas »samostojni« shod. Otvoril ia je samo. stojni kmet Julij Mazelle iz Gradaca. Prvi j« govoril samostojni kmet Vederniak. ravnatelj kmetijske šole na Grmu. Govoril je prav površno o zgodovini kmetskega stanu, o njega eesamostojnoati do sedaj, ko se je ustanovili samostojna kmetska stranka. Tudi v zadnjem časa je kmete rodila le gospoda, katera, let« ni povedal. Ta gospoda je še sedaj zoper združitev kmeta, ker se ga boji. O dosedanjih stra»-kah je rekel, da no socialni demokrati za d* lavce, jugoslovanski demokrati za gospodo p« mestih, 1'udsks stranka pa za gospodo P» kmetih. Tukaj j« mislil peč duhovnike,«« druge »gOsv^de« skoraj ni po kmetih, ki M bila v Ljudski strankL Iz tega te razvidi, <Ut» ludi prej, ko (e jfovoril o fospodi, ki je rop« kmeta, mislil duhovnike. Ti »o torei najve« sovražniki in sleoarji za kmet-'!? - "astoplj
tuvrazniHi in BieDarji z« nuici-''	"j
»drugi govornik, samostojni kmet StlBSM ove^a mesta nekie. Ta na| bi podal gospodarski program te kmetske stranke. Pa ie w pri neke bukvice in semintjs kaj bral Iz bi«i samo ne nič gospodarskega. — Ko ie kobcj ta govornik, bi bili kmalu rsl posluša ci o« ŠIL Močen položni f« rešil samostolnl N« Posek iz Gribelj, ki je pokazal na «to| kio buk in poudaril, kako so klobuki In oblek« «hagi. To jc ljudi spravilo ▼ dobro voljo M « še ostali. - Nato je pa proglasi drug načelnik »scmlčke stranke« Sercel. SsmMW ni mu en čas nnto pustili govoriti. A liade«i» ie njegova beseda bolj dopadla nego pre>SW » govornikov. Tako fe tudi on imel «hod- ""JJ za stanovsko organizacijo kmetov, ne stranko, seveda pa tudi ne pozna ne libera" ne klerikalcev. - Tako so imeli Podj na cvetno nedeljo nekaj zabave, loas * remeljci, politika nI špas, ampak nehal r.-ga. Ce se hočete torei resno pečati «i po'»» si ustanovite Kmetsko Zvezo, ki ed«M» z Vami misli in resno hoče na podlagi n8«do svete vera in božjih zapovedi Vas	do
vpliva na vlado r naši državi. orfro»«£ tega, da bo kmet imel pri vladi glavno ^ fiedo.
IZ MIRNE PEČI.
Zavedne kmetice na deželi nimamo časa v lepili pomladanskih dnevih, ko ie vse polno dela doma, na polju in drugod, brati raznih dopisov v lažnjivem, nekmetskem in liberalnem časopisju. Opozorjene smo bile šele sedaj o velikonočnih praznikih na dopis g. Ska-licKvja v »Kmetijskem listu« št. 11, v katerem kaže svojo ljubezen do kmetskega stanu s tem, da nas poštene kmetske žene Imenuje »Do-tnoljubove babe«, kar po naših mislih za g. vinarskega nadzornika pač ni olikano. Hoče se sicer oprati, toda kako? Očita nam, da se skrivamo pod raznimi izmišljenimi Imeni. Če boče vedeti, katera so tista »izmišljena« Imena, naj gre sam pogledat dotične dopise na okrajno glavarstvo — tam bo lahko videl, katera so, saj nas fe podpisanih pet. — Gospod Skalickv nadalje pravi, da smo se me izmislile čisto navadno laž, da (e dal on žito zapleniti. Da. to bi bila res čisto navadna laž. toda tega tuaf me nikdar trdile nismo, ker vemo, da on ni imel tolike oblasti, pač pa bi bil nam on takrat lahko pomagal, ko smo bile osebno pri njem. Takrat aaj bi nam bil povedal, da se zo. per odredbo okrajnega glavarstva lahko pritožimo na višje mesto, to je na deželno vlado, pa on tega ni storil. In če je res tak ljndskl in kmetski prijatelj, bi bil šel takrat z nami na okrajno glavarstvo in sc tam za nas potegnil, da bi dobile žito nazaj. Zato smo torej prišle h gospodu Skalickvin, da nam vrne žito, ker je bil on takrat okraini žitni nadzornik in kot tak je imel gotovo veliko veljavo in -aupanje pri takratnem okrajnem glavarju, na on se ni za nas potegnil, amnak nas je kratkomalo odslovil na. ekrajno glavarstvo — seveda brez vsakega po'a«nila. Taka le stvar, g. Skalickv, In nič drugačna. Pričakujemo od Vas, da držite svojo obljubo in nam v kratkem pošljete 1000 K za volilni sklad SLS, h kateri pripadamo. — V dopisu se g. Skalickv sam hvali, kako stvaren govor o gospodarskem programu »Sam ost. Kmj. S.« je imel; no, pa saj dobro vemo, kaj pravi naroden pregovor: Lastna hvala, cena mala. Prizadete gospodinje.
AVAVAVAVAVAVAVAT[?g
Listek
^avavavavav^ŽAVA;
]unak*n?a iz Šfa!ra.
Povest. Hrevaia * " *
(Dalie.)
uadfEK,
Tako ie Štefana dajala hvalo zakonskemu stanu, da bi potolažila mater, kateri se je zopet razjasnil popreje tako temni obraz. Toda mati Svertnerica je ravno tako malo kakor popreje Henrik, umela, da ta hvala, ki prihaja iz ust božje zaročenke, ni žensko hrepenenje, marveč beseda svetega Duha, ki ni v nobeni zvezi z zemskimi nagoni. Vsa vesela ie vzkliknila:
»Štefka, moje ljubo dete, o kako si me potolažila, ker si tako lepo govorila o zakonskem stanu, kakor bi niti jaz ne moglal Toda, če veš kako svet in milostipoln je zakonski stan, zakaj pa potem ne maraš podariti svoje roke plemenitemu možu. ki je najvišji gospod v deželi, obenem pa tako krasan in te tako floreie ljubi 7 Ničesar ne rečem, prosto voljo imaš, tqda moj otrok, kadar — se vrne iz Dunaja. da snubi nevesto — ki si jo jo ubral... otrok moj, slišala sem, kaj je rekel — otrok, ti si, ki te ljubi, tako gotovo, kakor gotovo sem te rodila in darovala »alej ljubej Gospej — o takrat zahvali Boga in se spomni svoje matere, svojih bratcev in ifitriCf vseh Štajercev in ne odreci mu tvoj« roke in svojega srca, dobro je pri njem spravljeno, to ti pravi tvoja mati: ,Ne pahni sreče proč od sebe •— « . , »Mati, mati,« je tiho prosfla Štefka, »Ne tako. m| ai tako-«
lena pe f« prisrčno nadaljevala: »Spomni se na svojo mater, ki sem taka sirota, nobenih gostov, gostima j« prazaa, nobenega za-
služka povrhu pa ie ta bolni revček, tedaj pomisli, če tako imeniten in bogat gospod vzame za ženo moje ljubo dete... pusti me govoriti ... Sedaj moram govoriti — ne vem, kai bi storila — kako bi ie Bogu zahvalila! O jej, m vs: katoličani v Štajru... hi se oddahnili, ker bi zanje minuli hudi časi. Če bi Štefka prosila, bi jim Se posebej zidal cerkev, tako veliko, kakor je admontska stolna cerkev.«
»Mamica, ljuba mamica, eaj ni takol« je prestrašeno odgovorila Štefana. »Beži, mamica, beži, nikar si tako ne domišljuj; vsi moški vlečejo dekleta, tudi dobri, vsi, prav vsi. pa naj si bo kdor hoče, saj bi ne smelo tako biti, pa je vendarle tako. Ce pa je stotnik izjema m resno misli, o mamica,« sklenila je roke, »o joj, to bi bila nesreča, gorje, strašno gorje za nas in zanjl Li ne vel, da ie njegov oče Hendel! Kruti mož, kl me ie« — na lahno se je zdrznila — »postavil na sramotni oderl Misliš 15, da bi on dovolil, da me njegov sin — rajši ne govorim, vse skupa; so le sanja in prevara.«
»Meni sc ni nič sanjalo vse je res. nisem noral« je rastla mati. »Kai, da ne bo dovolil7 Moral bol Noben človek v Stairn ne mara več zani, ves Stajer se je obrnil od njega proč, vse gleda samo na njegovega sina!«
»O mati... če bi bilo tudi res. kar pravite, «n če hi ttidi Henrik katoličanom v Štajru zidal cerkev ... ako vzame katoličanko, kako dolgo pa bo to trpelo, in bo zopet udaril luteron iz njega .., seveda, če ie kdo zaljubljen, potem obeta nebesa, toda ... potem je kmalu vseija konec in vse ie pozabljeno... in dekle bi izguhilo in zapravilo svojo dušo za nič in zopet nič.«
»On pa ne bo pozabili« fe s trdo roko udarila mati oh smrekovo omaro. »Ti zabav-laš črezenj. toda ni lahkomiseln Iant, sicer bi ne bil takrat tvegal svofega življenja, ko te je ... rešil sramotnega odra .., Sicer bi ne bil ubogih siromakov rešil t vislic in bi ne bil stal na strani patru Albertu, ko so ga psovali ljudje. Ti vse nozabij, dekle. To ni prav, to te bo vse maščevalo.«
»Ne, ničesar ne pozabim. Nikdar {a nisem imela za lahkomiselnega fanta.« se ie mirno branila Štefani. »Vem, da je plemenit gospod in prav zaradi tega mi je hudo, ker je lute-ran o kako bi mu želela in privoičila pravo vero...«
»No vidfS!« st je mati veselo udarila roke, »moral priznati, da je plemenit gospod. Ljubi Bog bo !e vse drugo naredil. 0. videla te bom z nevestinim vencem na glavll O moj ljubi Bog in moi Gospod,« solze veselja so se ji priiskrile v očeh, »mo*a Štefka — na Zenica imenitnega in pogumnega goenodal Mofa Štefka bo postala visoka, plemenita gosna, jemn^ata, res ne vem, kai vse bi storila ljubemu Bogu, Ce ksj takega doživim'«
Štefani se ie žalosti krčilo srce bolj sedaj, ko je mati plavala v veselju, kakor preje, ko jo je kregala. Z nevestinim vencem me bol videla, mati... ie pomislila ▼ svojem srcu, to bo takrat, kadar bom preoblečena, ali pa, ko bom ležala v mrtvaSkl krsti, drugače nikdar. Nikdar ne kot zemeljsko nevesto. Štefana bo ostala Jeznsu zvesta.
Svertnerica fe veselo in goreče nadaljevala: »V treh tednih se povrne z Dunaja In potem pride po svolo izvoljenko. Štefka lepo priliva! cvetlicam, da bodo lepo cvetele, kadar pride po svojo izvoljenko... po Božiču je nien god — fttefanin. O Jezes, Jezes!« se (c hihetala. »Kako fino je vse lo povedal.«
Deklica ie v tihi molitvi gibala z ustnami. »Moj najljubši, moj najliublll« le koprnela nje-aa duia k Bogu. »Mrzlo ie,« te mraza tresoč se rekla. »Lukec, če bi le Imela fe eno odefo zate — čakaj, prinesem ti svoj predpasnik.« V srcu pa moli: O moj Bog v nebesih, ne zapusti mef O kaj aaj nočnem, ko bo ilo zares, Alberta ni to, pater ErteHf bo držal z materjo... o Bog, morala bom proč iz Štajra... In zapustiti tvoje ubogo mamico ter svoie bratce in sestrice... da s« mu umaknem izpred oči, da me ne bo videl nffcoll več. — »O to bo pa hudo, Lukec, kajne, te to sestre »orala aa pot.«
Corl^rShai^a^kHfla^ ?o^lno deteV«
Svertnerica ie veselo vzkliknila, vzela j« luč, pustila je v temi svojo hčerko in je odhitela po stopnicah doli.
V par trenutkih je veselo sopihala nazaj, za njo pa je preudarno stopal zdravnik. Govorila mu ie nazaj: »Gospod, učeni gospod, le kar naravnost naprej, zgoraj bom pustila vra> ta odprta,« skočila ie naprej, ves obraz ji je bil rdeč od sladkega veselja in hitrosti.
»Doktor! Stefkal Doktor prihaja k našemu Lukcul Jezes. kako sem vesela.« S svečo v roki je urno hitela k klečeči Štefani, ki se je molče ozrla na mater.
»Vidii, sedaj pa vidišl« je zmagujoč, s močno udarjajočim srcem rekla deklici. »Kes je tel ponjl Ali ni9em reklal Pa takoj ie lelf Sai se ve, zakaj ie šel ponjl Zato, ker je Lukeo Stefkin bratec. O otrok, glej, kako je dober, kako tebi na ljubo stori vse! Ni-B to lepo od njega? Štefka! Kaj pravil na to? Daj, reci no kaj.«
»Lepo je od njega,« je trudno rekla in se je dvignila s kolen. O gorie, je pomislila, kak« len čas sedaj prihaja ... 0 Bog ... kakšen vh harl... O moi Jezus, saj bom vse prenesla, samo Ti me ne zapusti, ne pusti, da bi omahnila.
Sedaj je vstopil doktor. Nežno je vzela i* zibelke dete, da inu ga pokaže.
(Dalje.)
1
Imate bolečine? V obrazu7 V celem telesu ? Vaše milice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjuv Elza-iluidll Bodete se čudilil 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K.
Ali trpite na počasni prebavi? Na sla« b«n apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo! prave Fellerjeve Elza-krogljicel 6 Ikatljic 18 kron. Prava Želodec okreočuioča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. Omot in poštnina' poseheja najceneje. Eugen V. Feller, Stubtc« donja, Elza trg it 16. Hrvatska.	A
Vabilo
na
redni občni zbor
Mlekarske zadruga r. z. z o. p. na Vrhniki
kl se vrii
da* 25. aprila 102* ob i. »rt pop. v Rokodelskem io« m Vrhniki,
Dnevni redi
1.	Citanje zapisnika sadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo narč.latva. 8. Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega sakljuika sa leto lAlfl,
5.	Volitev načeistva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
K obilni ndelelni uljudno vabi
ODBOa.
Izjava.
Podrisari Joi« PaKar, la|avllan. da .Mah)|em vs* faUtv«, kl »«1 lih larekel pro« g. hrano Rusa, posestniku la gostilničarju u OrosnpHcu, slasti pa ofltek glede kom*. Priznavam, da so mota besede br«i vsaka podlage, in a. aabvaliutem o. Rusn, da ml |e odpustil Id od aasebne obtofb. odstopil. - Velika K.Ca, dot IZ aprila 19X1
Jože Palčar.
Breja STiijaJ
bo storila 10. maja j« ..aprodaj v lupniSču na Trstenlkn pri Kranja.
Prod« se
dobro ohranjen
Cena po dogovoru. Rlaa Petkovfiek, Bevke it, Vrhnika.
šivalni stpoj.
se dobi v poljubni mnoMni pri Fran Pogačnik, Llubliana, Duna ska cesta
/

.•.odoa la manulaktaraa trgovlaa
Ivanka Praprotnik,
Sv. Petra cesta 2t, Ljubljana
oatnanja st. občinstvu, tla ja ravnokar doilo fino volneno blago ta bonsko obleto v ernt, modn, zeleni ln rujavl barvi, žamet, sukno, blačevina, kontenlna. platno za rjuhe Cvi lih, raznobarvno sat nas te i doje i. t. d. Kdor hoče dobro blaero iu po coni kupiti nai se obrne aa to domačo tvrdko. Vzorci in ceniki se ne razpošiljajo.
Z o
pet
ogromno pošiljatev uianufakture naravnost is inozomstva je prejela tvrdka R Stermeckl v Oohu in sicer volne, cefirje, tiskanino, etami:,a. batista za ženske obleke, sukna knm-gerna ln hlačovine za moška oblo*e, belega in pisanega platna za perilo, klo-ta, cviltia, robcev, svile ia še mnogo raznoga druzegn bla ga, katero se prodaja, raradt nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razentega vodno velika raloga lastnega izdeika •raje, predpasnikov, bluz, kril, ženskih moških ln fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, teoski, mošsl in otročji vedno v velikanski izbiri, pristno ročno delo od lastnih čevliarjev. jlustr.cenlk zastonj! Na debelo samo v I. nad str. veletrgovina
razpoiiijsina
R. ilermecki,
Celje stev. 305. Slovenija.
imate boleč:n«? V licu? V celem telesa? Vas moči glavoboi? Tigani* po n-dih? Trpite nt teumatizmn in glhtu? Ste se preb.ad.-1»? Nt morete spa 17 Niti delali? Sls nervozni In preveč oočntlilv za mrzli irak?
Poizkusite vendar Fellerjev pravi Elr.afluld! Čudili se bodetel Občutili bodete čuvstvo zadovoljnostll Rešeni ste bolečin iu hvalite Fellerjev Elzafluld kot dobrega prljatelia v hudih dneh. 6 dvojnatlh ali B veliki specijalni steklenici 36 K. Zagorski sok proti kasiju in pranim bolečinam, 1 steklenica 6 K.
Va* ia odeo nI v cedo ? Trpite na poiasnl prebavi? 3 abem apetitu? Hablte ml o, za. nesljlvo odvajajot« sredstvo ?
Oj, ka^o bodete zadovolinl, oko samo poizkusite Fellerjeve prave Elza-krogljicel Te so ros dobre I C ikatljic 18 K. Želodec okrepču-joča Švedska tinktura, 1 velika steklenica 15 K. Pravi balsam, 12 malih steklealc 36 K, Lahko še na>
ročlfel Fellerjev Elza-mrčesni praSek, 1 vel. Škatlja 5 K. Zobne kapljice, ste-kleulcaiK —v. Očesne kapljice 4 K — v. Zanesljivo mazilo zoper srbečino in srbečico, lou-
/O K. Močna franeovka v steklenicah po 8 K in 89 K. Omot ln poltnina posebej, a naj-cenej. l E.g.n V Fell*, i.karoar, Stoblea donja, Elsatrg it 11, Hrvatska.
PrfmeiaJ krmi Mastin
onkrat na teden eno pest Ob pomanjkanju krme ko te uporabljajo nadomestilna sredstva za krmila pa bo primeša dvakrat na teden. 1'rašek Mastin, dletetlčno sredstvo, za živino; je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, a Parizu, v Itimu in na Duna.u, Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat i oizkusijo. in ga ponovno rabijo. 6 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev zo enega praStčka ali vola.
Ako se Mastin pri vas v lekarnah ia trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 6 zavojev Mastina 20-60 poštnine prosto na dom.
Mazilo~*op«r garje
(naftomacilo) uniči prt ljudeh in živini, garje, lišaj, srbečico, kožno bolezni, izpuščaje, Ne smrdi, nemaže perilo. 1 lonček 8 kron. Po poŠti 10 kron 60 v.
Lekarna Trnk6czy
LJubljana, Kranjsko. Zraven rolovža.
Vsi dobrih
gozdnih tesačev
sprejme takoj za celolotno dobo proti dobri plači Prane Past teharski mojster, Ljubljana.
*Znm0tZ'° orehovih hlodov
kakor tudi stoječe orehe, 2 —3 m dolge tn od nO cm debeline naprej. — Ponudbe na Andrej Kiegar, strojno mizarstvo, Št Vid n. Liahijano.
deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega m trdega lesa kupi po najviSji ceni vsako množino družba IM-PEX v Ljubljani, Krekov trg 10.
minI-podgane
Ig*®* stenice - ščurki
in vrn golazen mora poginiti ako porabl|»u mol najbolje preizkul. in sploSno hvaljen« sredstva koj proti poljskim milim 8 K, za podgan* io mili g |f za Ščurke 10 K, posebno močna tinktura za itenlci 7 K, uničevalec moljev 6 K, praSek proti mrie«os 6 K, mazilo proti uiem pri ljudeh 5 in 10 K, m«iij{ za uii pri žlvioi 3 ln 10 K, praSek za uii v obleki i| perilu 6 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na i* lenjadi (unič. rasti.) 6 K, praiek proti mravljam 6 K, mazilo proti garjara 10 K.
PoSil|a po povzetju Zavod za iKiportt M. Jt/NKER, Petrinjaka uL 3, ZAGREB 1.
»r Oglje
četudi drobno, kupi in plača najvišjo ceno Rogovo & Komp., LJubljana, Kolodvorska ulica St. 8L
iu vsako množino
friega prediva
po najviSji cent Cenjene ponudbe na uaulon Ivan N. Adamič, vrvarna, bjabljana.
Marmor, Koroško cesta l.
Pfinrrnfa ve,lno bogato izbiro maautaktur-riipilllU nega in modnega blaga.
Zmerne cenel Solidna postreibal
Prepričajte m i
Agitirajte za
.Domoljuba1
Mu stresna opeka
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
loan Jelačln, LJnbliana
Emonska cesta 2. 4701
LKJDSKfl POSOJILNICA
v LJubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta St. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3°l<
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Tiska JaJoaUvueka (Ukan*