TRST, petek 19. julija 1957
Lelo XIII - Št. 171 (3706)
PRIMORSKI DMEVMIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON 93-*»« IN 94-63* — poitni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV FRANČIŠKA it. 2» — Tel. it. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za v*ak nun
višine v širini l stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. FLRJ-	zjiOŽDa	Slovenije,
Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega mozei^ega t ,	rjZOZ-Trst
Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdala Založništvo trzaš eg	_______
Zaradi različnih stališč n skupnem evropskem tržišču
Delo centralnega komiteja PSI
se včeraj ni moglo zaključiti
Po brezuspešnem razpravljanju je Nenni predložil, da se CK zopet sestane danes dopoldne - CISC odstopila od obrambe «stalnega upravičenega razluga» - Pred ukinitvijo nekaterih plovnih prog - V poslanski zbornici se je začela razprava o skupnem evropskem tržišču
Med razpravo o razorožitvi: že osma eksplozija v Nevadi!
Poskus se imenuje «Owens» 111 ho verjetno danes
POSTAJA
(Od našega dopisnika)
RIM, 18. — Centralni komite PSt Nenniju nikakor ni prizanesel s kritikami na račun njegovega poročila. Zlasti so člani CK kritizirali tisti del poročila, kjer je Nenni govoril o Fanfanijevem govoru v Val-lombrosi. Mnogi namreč menijo, da je bilo stališče Fanfanija navdihovano izključno po taktičnem načrtu za novi 18. april. Zaradi tega se seveda za zaključno resolucijo poraja nujnost, da se izrazi nezaupanje, s katerim gledajo številni predstavniki PSI na novo
Fanfanijevo stališče, ki doslej še ni našlo nikake potrditve pri katolikih, ki vztrajajo pri svojem odklonilnem stališču tako do odprtja na desno kot sploh do «konkretne politike*.
Nasprotja pa so prišla na dan tudi pri vprašanju, kakšno stališče naj socialisti zavzamejo do skupnega evropskega tržišča. Socialisti namreč ločijo ocenjevanje splošnih načel mednarodne gospodarske integracije in pa ocenjevanje same pogodbe, loi jo socialisti smatrajo za neprimerno sredstvo za ustvaritev resničnega tržišča, na katerem bi se Italija gospodarsko in demokratično okoristila. Načelno pozitivna usmeritev PSI in negativna glede pogodbe, kot je sestavljena, bi morala privesti do tega, da bi se PSI v parlamentu vzdržala glasovanja. Toda številna skupina socialističnih levičarjev je mnenja, da bi se tako vzdržanje tolmačilo kot sprejem nekaterih reakcionarnih postavk v SET.
Komisija, loi je imela nalogo, da sestavi končno resolucijo, se je tako znašla pred kaj težkim poslom, ko bi morala s primerno formulacijo spraviti med seboj razne pridržke bodisi glede Fanfanije-vega govora bodisi glede SET.
Ce nekoliko preletimo diskusijo. vidimo, da so večkrat govorniki pobijali drug dru-Sega. Ze včeraj zvečer se je Foa izrekel za evropsko gospodarsko integracijo, če le pride do skupnega vodstva delavcev v raznih državah. Uničiti Pa je treba sanje ital. vlade, ki hoče s SET izvajati novo Protikomunistično diskriminacijo. Lussu je napadel Nenni-Ja zaradi pisanja «Avanti!» (Nenniju je namreč poverjeno vrhovno nadzorstvo nad političnim pisanjem lista) m je predlagal, naj bo za pisanje list* odgovoren voditelj odseka za tisk in propagando. Glede SET je izrekel svoje mnenje, da je treba glasovati Proti.
Danes je Marisa Passigli dejala, da je pozitivna ocenitev zadnjih moskovskih dogodkov v nasprotju s SET, zato je Po njenem mnenju treba glasovati proti skupnemu evropskemu tržišču. Jacometti je kritiziral tiste, ki so sprejeli
kot pozitivno Fanfanijevo a-nalizo in je poudaril, da hoče tajnik Krščanske demokracije samo spraviti zopet v veljavo saragatizem in poziva k centrizmu. Glede SET pa je dejal, da ga ni mogoče odbiti, kpr bi to pomenilo reči «ne» zgodovini. Magnam pa se je v zvezi s SET izrekel za vzdržanje. Piccinini se je ustavil ob nevarnostih razlikovanja med socialisti in komunisti.
Popoldne se je ofenziva proti SET nadaljevala z govori Balzana, Veronesija, Avoglia in Panzierija, ki je v ravnateljstvu revije «Mondo ope-raio«. Ta je dejal, da bi bilo vzdržanje parlamentarni takti-cizem brez vsake praktične veljave. Istega mnenja je bil Zucca, medtem ko so se Mancini, Brodolini, Bensi in Co-rallo izrekli za vzdržanje. Per-tini pa je rekel, da PSI ne sme s svojim vzdržanjem sodelovati pri izključitvi KPI iz posvetovalnih skupščin SET. Tudi Luzzatto se je izrekel proti SET.
Ob osmi uri se je delo prekinilo in nadaljevati bi se moralo ob polenajstih. Toda nadaljevati se ni moglo zaradi še povečanih nasprotstev v zvezi s SET. Pač pa se je sestalo vodstvo PSI, da prouči položaj, ki je nastal med razpravljanjem v komisiji za sestavo končne resolucije. Vodstvo je moralo še enkrat proučiti motivacijo za vzdržanje socialistov pri glasovanju o SET in je nato soglasno sklenilo, da predloži komisiji, ki se je spet sestala, predlog za spremembo omenjene motivacije. Gre namreč za sledeče: del centralnega komiteja bi hotel, da bi se socialisti vzdržali pod pogojem, da se vlada obveže, da ne bo diskriminacij pri predstavništvu v organih SET med socialistično in komunistično manjšino; do te obveze bi mogoče lahko prišlo s spremembo čl. 3 pogodbe o SET. Vodstvo PSI pa je mnenja, da mora vzdržanje socialistov spremljati izjava, da bi se socialisti v primeru, če bi prišlo do diskriminacij na škodo parlamentarnih manjšin, smatrali za del teh manjšin.
Opolnoči je še komisija delala. Kmalu nato pa je Nenni 'centralnemu komiteju, ki se je sestal na kratko sejo, predložil, naj se delo nadaljuje jutri ob 10,30, ko bo
ritve skupnega tržišča. Pasini (KD) pa je podčrtal nujnost, da se končno prične izvajati Vanonijev načrt zlasti v korist Juga, katerega zaostalost je v nevarnosti, da se poslabša. Tudi Cavallara skrbi, kako bo s SET zaradi velikega neravnovesja med Severom in Jugom Montagnana (KPI) je govoril o pogodbah z gledišča socialnih posledic izvajanja pogodb. Opozoril je tudi na nevarnost zmanjšanja plač kot učinka prostega kroženja delovne sile kakor tuči na nevarnost povečanja brezposelnosti v industriji in poljedelstvu.
medtem komisija svoje delo zaključila. Nekateri so nasprotovali, vendar je bil predlog sprejet. Komisija bo pa še delala ponoči naprej.
Tako je še vedno odprto vprašanje, kako se bo končalo glasovanje ob resoluciji.
Končno ni izključeno, da pride do kake krize v tajništvu, zlasti če se' upošteva, da se je beneški kongres izrekel načelno pozitivno o SET.
V prihodnji številki lista «Conquiste del lavoro« bo izšel članek s podpisom Enri-ca Parrija, tajnika poljedelskih delavcev. Ta članek potrjuje, da se je CI3L odrekla «stalnemu upravičenemu razlogu«. Seveda tega ne pove naravnost, pač pa pravi, da ne namerava podpirati ((politične spekulacije komunistov«.
Pred kratkim je namreč Di Vittorio po padcu centristič-ne vlade pozval CISL, naj se pridruži v zahtevi po upravičenih razlogih v agrarnih pogodbah.
Senat je danes odobril spremembo dekreta o podaljšanju roka za novo ureditev plovnih prog PIN v zakon. Socialist Roda je povedal, da na podlagi sedanjega zakona država nadoknadi izgube štirih plovnih družb in jim še pomaga s 4 odstotki uporabljenega kapitala. Ker bo podaljšanje, ki ga zahteva vlada, trajalo 18 mesecev, oo torej država izgubila 30 milijard, ker znaša letna izguba 20 milijard. Ker je imela vlada dovolj časa, da bi pripravila nov zakon za ureditev je predlagal, da se podaljšanje omeji na konec 1957 in ne na 30. junij 1958. Komunist Asaro je dejal, da njegova skupina že pet let zahteva rešitev problema, ki naj bi napravil iconec sistemu nadoknad. ki je za bro-dolastnika seveda ugoden.
Poročevalec Tartufoli je dejal, da je stopil v stik z Benetkami, Neapljem, Trstom in Genovo, in sicer s predstavniki brodolastnikov kot prizadetih delavcev. Prepričal se je, da vlada povsod zaskrbljenost in strah pred ukinitvijo nekaterih prog, ki bi jih vsako pristanišče hotelo sie samo obdržati temveč še izboljšati. Minister Cassiani je poudaril, da je glavni problem ukinitev nekaterih prog, kar pa zahteva globokega proučevanja. Tako ministrstvo mornarice kot zakladno ministrstvo sta zagotovili, da država ne bo smela prevzeti nikake-ga večjega bremena. Izključil pa je, da bi obstajal namen likvidacije štirih družb PIN.
Poslanska zbornica pa je čanes začela razpravo o evro-peističnih pogodbah. Demokristjan Bartole je izrazil veliko zaskrbljenost za italijan- polne pomiritve. Ti funkcio-sko poljedelstvo zaradi ustva-jnarji poudarjajo naslednje Ei-
 ...........................................................................................................................  iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiu
POSKUSNA NEVADI, 18. — Komisija za atomsko energijo je sporočila, da danes ne bo izvršen osmi poskus z eksplozijo atomske bombe, ki je bil previden za 14.30. uro (po evropskem času). Vzroki so neugodni vetrovi. Poskus bodo verjetno izvršili jutri. Operacija se i-menuje «Owens». Bomba bo eksplodirala v višini 150 metrov; obešena bo na balon napolnjen s heleijem.
 «»-----
Nova grška protestna nota
STRASSBURG, 18. — Grška vlada je danes vložila pri evropski komisiji za pravice človeka novo protestno noto proti vlad.i Velike Britanije zaradi ciprskega vprašanja. Podrobno noto je vložila grška vlada že lani v maju. Protest je bil sprejet in komisija je imenovala poseben pododbor, ki naj jo prouči, tako da ta pododbor protestno noto še sedaj proučuje.
V novi noti se poudarja, da
V vlada na Cipru poseben britanski režim, ki nasprotuje pravicam človeka, čeprav se Ciprčani točno ravnajo po določilih premirja od 14. marca t. 1. «Se vedno se vršijo mučenja, še vedno obstajajo koncentracijska taborišča, le telesne kazni za mladoletnike In kolektivna kaznovanja se ne izvajajo več. Britanski guverner je bil obveščen, da mučenja vršijo nekateri člani ciprske policije. Predstavnik grške vlade je poudaril, da bo morala komisija v nekaj dneh skleniti ali bo novo grško noto sprejela ali ne.
Piccard 1100 m globoko
CAPRI, 18.	— Batiskaf
«Trieste» Jacquesa Piccarda se je danes pogreznil 1100 m globoko ter se dotaknil dna. Na površje je prišel 300 m daleč od točke, kjer se je pogreznil. Prvič je bil za zvezo med batiskafom in nekim motornim čolnom na površju uporabljen ultrazvočni telefon, ki je dobro funkcioniral.
Po 18-urni seji v parlamentu
Danes vlada Francije
pred nevarnim glasovanjem
Parlament ni hotel odobriti zakona o razširitvi posebnih pooblastil na Francijo v obliki, kot jo je predložila vlada - Afroazijske države vložile zahtevo za vpis alžirskega vprašanja na dnevni red glavne skupščine UZN - Tajna pogajanja trancoske vlade s predstavniki alžirske narodnoosvobodilne fronte
PARIZ, 18. — Davi ob 9.15 se je končala seja parlamenta, ki je trajala kar 13 ur zaporedoma. Na koncu seje je predsednik vlade Bourges Maunoury postavil vprašanje zaupnice za zakonski predlog o razširitvi posebnih pooblastil na ozemlje Francije same. Dolga debata je bila zelo živahna in polna incidentov.
Tekst zakona, na katerega je vlada sklenila navezati svoj obstoj, je izšel iz debate nekoliko «razcefram zaradi «bitke spreminjeval-nih predlogov«, ki jo je povzročila zaskrbljenost poslancev, da ne bi posebna pooblastila, ki jih zahteva vlada, zavzela protiustavni značaj in da jih ne bi bilo mogoče samovoljno izkoriščati.
Socialisti so sistematično podpirali popravke, katerih
•iiiimniiHiiiiiililiiiiiiiiiitiimmiiiiiiiiiiliiiimiiiMiiiiMfMinmHmiiiiimiiimiMMtmHiimMMMnniuiMMitniiHiimMiimiiiimniiriiiinitiiiiiHifniiiliimiiiiiiHiimmiimHmiinniiHinimiiH
Ugoden odmev Eisenhowerj' za sestanek	med	Žuko	INilsonom
Razgovor med S. I*Ioydona in V. Zorinem o angleškem predloga za imenovanje sedmih delovnih sknpin v pododbora za razorožitev Britanska «Bela knjiga* o doslej doseženih sporazumih v Louilomi
WASHINGTON, 18. — Včerajšnja Eisenhowerjeva izjava, da bi bilo koristno za zmanjšanje mednarodne napetosti, če bi prišlo do sestanka med obrambnima ministroma ZDA in ZSSR Wilsonom in žukovom, je naletela na širok in ugoden odmev. Predvsem se poudarja, da so predstavniki sovjetskega veleposlaništva v Washingtonu takoj poudarili, da je zamisel takšnega sestanka «dobra -~
ideja«. Drugi tajnik sovjetskega veleposlaništva v Washingtonu Anatolij Gor-šenjev pa je dal še prej za washingtonski radio poseben intervju. Izjavil je med drugim, da bi bil tajnik OK KP SZ Nikita Hru-ščev zelo zadovoljen, če bi mogel obiskati ZDA, seveda le v primeru, če bi tudi predsednik Eisenhovver pristal, da obišče Sovjetsko zvezo. Znano je, da je Hru-ščev v zadnjih mesecih večkrat izjavil, da bi bil vesel če bi lahko obiskal ZDA. toda je vedno poudaril, da s strani washingtonske vlade ni prišel v tem pogledu noben spodbudni predlog.
Po drugi strani pa so nekateri vladni funkcionarji ZDA danes izjavili, da je treba včerajšnje Eisenhowerjeve izjave tolmačiti tako, da ima predsednik ZDA namen začeti z odločno kampanjo, da bi prispeval k odstranitvi nezaupanja med ZDA in ZSSR tako, da bi prišlo v resnici do po-
DANES
Razgovori v pododboru za razorožitev v Londonu trajajo že nad štiri mesece. Stališča so se precej približala, toda konkretnih rezultatov ni. Pogajanja se nadaljujejo, zavlačujejo, pesimizem in optimizem se medsebojno menjata. Od Predvčerajšnjim je na vrsti Predlog o delovnih skupinah. V tem ozračju se je Pojavila ideja o prekinitvi Pogajanj, ki naj bi se nadaljevala na jesen. Ta ideja je dejansko škodljiva, ker je nevarno, da se bodo stališča ponovno oddaljila. Z vztrajnimi napori za nadaljevanje razgovorov bi se izkoristile realne možnosti za dosego vsaj začetnega sporazuma. Res je, da je vprašanje razorožitve zapleteno in da je za njegovo rešitev potrebno mnogo potrpljenja, toda vprašanje je rešljivo, če se izkoristijo vse možnosti. Zato Je pogajanja treba nadaljevati in v bodoče napore Usmeriti tako, da se s konstruktivnimi predlogi doseže prvi pozitiven rezultat, ki bi imel velik politični, gospodarski in psihološki Učinek. Gre za splošne interese, za mir in varnost v svetu, a ne za pozicije in ugled te ali one sile. Državniki bi morali malo bolj upoštevati te splošne interese in s skupnimi na-Pori in razumevanjem prispevati k reševanju vprašanj, od katerih je odvisen mir v svetu. Predvsem pa bi morali odstraniti medsebojno nezaupanje, česar Pa ni mogoče doseči tako, da Dulles to nezaupanje Poudarja, namesto da bi ga zmanjševal.
Prijateljski sestanek Hruščeva s Kardeljem, Živkovom in Hodžo
Pred tem se je Hruščev sestal posebej s Kardeljem in Rankovičem nato pa še z Živkovom - Komentatorji poudarjajo začetek temeljitega izboljšanja odnosov med ZSSR in FLRJ
MOSKVA, 18. — Prvi tajnik KP Sovjetske zveze Nikita Hruščev je sprejel danes člana izvršnega komiteta Zveze komunistov Jugoslavije Edvarda Kardelja in Aleksandra Rankoviča. Iskrenemu in prijateljskemu razgovoru, kot poudarja dopisnik Tanjuga iz Moskve, je prisostvoval tudi veleposlanik Jugoslavije Veljko Mičunovlč.
Podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič in predsednik Ljudske republike Srbije Jovan Veselinov in državni podtajnik za posle narodne obrambe gen. Otmar Kreačič so si včeraj ogledali Kremelj in so se nekaj časa zadržali v razgledanju Leninove delovne sobe. Poleg tega so jugoslovanski voditelji obiskali stalno kmetijsko razstavo, popoldne pa se sprehodili po Moskvi.
Sovjetska novinarska agencija Tass pa poroča, da je prišlo do prijateljskega sestanka med sovjetskimi, albanskimi, bolgarskimi in jugoslovan. skimi voditelji. Sestanek je bil v neki vili blizu Moskve. Navzoči so bili — kot našteva a-gencija Tass: prvi sekretar KP Albanije Enver Hodža, podpredsednika izvršnega sveta FLRJ Kardelj in Rankovič, prvi sekretar KP Bolgarije Todor Živkov, prvi sekretar CK KP SZ Nikita Hruščev in člani prezidija CK KP SZ Ari-stov, Beljajev, Brenjev, Kiri-čenko, Kuusinen in Furceva. Tass dodaja, da so ((tovariši Hruščev, Kuuzinen, Kardelj, Rankovič, Hodža in 2ivkov Imeli govore, ki so bili prežeti s prijateljskimi čustvi«.
Tass poroča tudi, da je prvi sekretar KP Bolgarije Todor Živkov obiskal Hruščeva, e katerim je imel prijateljski razgovor. Tass dodaja, da te tudi Živkov trenutno v ZSSR na počitnicah, Obe Tassove Vesti sta prvi, ki poročata, da so sedaj v Moskvi poleg štirih jugoslovanskih gostov tudi Živkov iz Bolgarije in Rover Hodža iz Albanije. Medtem pa sovjetska uradna novinarska agencija doslej ni dala nobene vesti, da sta prispela v Moskvo oziroma v ZSSR tudi Gomulka in Kadar. O obisku poljskega in madžarskega voditelja v Moskvi se je namreč zvedelo pred tremi dnevi iz Varšave in Budimpešte ter se je s tem v zvezi pričakovalo, da bo prišlo do sestanka med njimi in voditelji Jugoslavije in ZSSR. Temu sestanku so dali zlasti velik pomen beograjski politični krogi. Zato se še vedno ne izključuje, da do tega sestanka pride.
Prvi komentarji o razgovorih Hruščeva s Kardeljem in Rankovičem poudarjajo, da gre brez dvoma za zboljšanje odnosov med Jugoslavijo in ZSSR in sicer zlasti za zboljšanje medpartijskin odnosov. Komentatorji- pripominjajo, da je Hruščev že med razgovorom z veleposlanikom Mičunovičem pred obiskom CSR izrazil željo, ča se odnosi z Jugoslavijo temeljito izboljšajo. Ze ob tej priložnosti je Hruščev poudaril, da je potrebno dokončno prenehati z ideološko polemiko, ki zastruplja odnese med obema državama«. Zato se po današnjem razgovoru z Ranko-
vičem in Kardeljem poudarja, predvsem zelo prijatelsko ozračje.
Komentatorji dalje omenjajo važnost razgovorov med Hruščevom in Todorom Ziv-kovom in pripominjajo, da so bili ti razgovori prav gotovo v zvezi z izključitvijo Cankova in generala Terpeševa in Panova iz CK KP Bolgarije in vlade. Pri tem pa ne gredo dalje od ugibanj, ki zadevajo zlasti ugotovitve, da so bili izključeni bolgarski voditelji naklonjeni zbližanju z Jugoslavijo, pa zaradi tega izražajo začudenje nad izključitvijo. Tudi jugoslovanski tisk ne objavlja v tej zvezi nobenih komentarjev.
Sofijsko «Rabotničesko delo«. glasilo KP Bolgarije, objavlja danes poročila okrožnih partijskih organizacij na katerih se je govorilo o izključitvi Cankova, Terpeševa in Panova. List poroča, da so nekateri člani partije ki so sodelovali z izključenimi voditelji, govorili o njihovem delovanju. Na nekem sestanku v Sofiji je bilo rečeno, da so izključeni «vztrajali na svojem protipartijskem stališču« in da gniso hiteli pošteno priznati opozicije proti partiji in svoje aktivnosti«, ki da je bila «frakcionaška». Prvi sekretar partije Todor Živkov je na tem sestanku izjavil, da so bili vsi člani centralnega komiteja soglasni glede izključitve treh in da se s tem «napravi konec vsem razdiralnim poskusom v partiji«. Živkov je dejal, da je «protipartijska skupina hotela pustiti partijo brez obrambe pred imperialisti«.
senhovverjeve besede: «Nič ne bom opustil, kar bi moglo koristiti boljšim odnosom.«
V zvezi z včerajšnjo Eisen-howerjevo tiskovno konferenco poudarjajo nekateri komentatorji, da je Dulles samo ec dan prej na vprašanje nekega novinarja glede možnosti, da bi Sovjetska zveza dala na razpolago članicam varšavskega pakta «atomski arzenal« tako kot predvideva \vashing-tonska vlada za države atlantskega pakta, odgovoril:	«Ne
verjamem, da bi imeli Sovjeti v svoje satelite enako zaupanje kakršno imamo mi do naših zaveznikov«. Zahodni opazovalci so to ameriško zaupanje v svoje zaveznike takoj krstili s tolažilnim izrazom ((mednarodna demokracija«, kar naj bi bilo nekaj druge-gakot pa so n. pr. ((vpliva področja«, kar predpostavlja obstoj takih držav, ki so pod nadzorstvom druge države, ki se po navadi imenuje ((vodilna država«, kot se to dogaja v sovjetskem bloku.
Iz Londona pa poročajo, da sta se zunanji minister Sel-
wyn Lloyd in državni minister v Foreign Officeu Alan atomski razorožitveni ukrep
nekatera znižanja vojaških i kreditov v državnih proračunih.
4. Začeti bi moral z delovanjem sistem letalskih inšpekcij, da hi se države zavarovale pred nenadnimi napadi s pomočjo fotografskih letal, pa tudi s pomočjo opazovanja s kopnega.
5. Vse države, ki so zastopane na razorožitveni konferenci se zdi, da se strinjajo glede nujnosti sklenitve ((delnega« razorožitvenega sporazuma rajši kot da bi sklenile tsplošen« razorožitveni sporazum.
Ni bil dosežen noben sporazum glede načina, kako naj se preneha z jedrskimi poizkusi in glede načina, kako, naj se doseže atomska razorožitev.
Jugoslavija, Norveška in Japonska so poslale pododboru — kot je znano — pisane spomenice, ki vsebujejo njihova stališča glede razorožitve. Velika Britanija je pri zavzemanju svojih stališč upoštevala norveško in japonsko spomenico. Angleška «Bela knjiga« pa ne omenja predlogov, ki jih je v zadnjih tednih predložil ameriški delegat H-Stassen, kajti s proučevanjem teh predlogov v Veliki Britaniji še niso končali.
S tem v zvezi se V «Beii knjigi« samo omenja, da zahodne države podpirajo ameriški predlog, naj se kot prvi
Noble, ki je hkrati delegat v razorožitvenem pododboru, sestala s sovjetskim delegatom Valerijanom Zorinom v sovjetskem veleposlaništvu pri kosilu, na katero sta bila povabljena. Lloyd se je med kosilom dolgo razgovarjal z Zorinom in z njim pretresal predloge, ki sta jih Lloyd in francoski ‘delegat Moch dala včeraj na sestanku pododbora. Ti predlogi zadevajo imenovanje sedmih delovnih skur pin, na katere pa Zorin uradno še ni pristal, ker je zaprosil za razmišljanje, medtem ko sta ameriški in kanadski delegat pristala samo načelno, ker sta tudi — podobno kot Zorin — izjavila, da potrebujeta nekaj časa za razmišljanje, prej ko bosta dala dokončni pristanek.
V Londonu je bila objavljena danes posebna «Bela knjiga« o razorožitvenih razgovorih v Londonu. V knjigi je med drugim rečeno, da je bil v štirih mesecih razgovorov dosežen bistven napredek ter da so se perspektive za delni sporazum materialno zboljšale, zlasti od meseca marca dalje. Dalje je v «Beli knjigi« rečeno, da obstajajo med sovjetskimi in zahodnimi stališči še vedno precejšnje razlike glede vsebine delnega svetovnega razorožitvnega sporazuma. Nato našteva «Bela knjiga vsa zavzeta stališča in poudarja, da so zahodne sile in ZSSR dosegle splošni sporazum glede naslednjih točk;
1. ZSSR in ZDA bi morale najprej zmanjšati številčno stanje svojih vojaških sil na 2,500.00() mož, medtem ko bi Velika Britanija in Francija čšržale pod orožjem največ 750 tisoč mož; vendar pa bi moral biti izraz ((številčno stanje« v tem primeru še posebej definiran.
2. Med prvim stadijem, v katerem bi izvršili ta znižanja, bi morale vse države zmanjšati oborožitev s tem, da bi si med seboj izmenjale sezname orožja, katerega bi morale vskladiščiti pod nadzorstvom posebnega nadzorstvenega mednarodnega organa. Postopek za predlaganje teh seznamov in za njihovo odobritev pa bodo morali šele izdelati.
3. Potrebno bi bilo izvršiti
preneha s proizvodnjo atomskega materiala v vojne namene. Nato se poudarja, oa želijo zahodne sile poleg te-
ga doseči sporazum glede formule za pogojno odrekanje, na podlagi katerega bi mog,e države uporabljati jedrsko o-rožje samo za obrambo.
«Bela knjiga« dodaja nato, da je ((sovjetski predstavnik trdil, da so nadzorstvene metode za ugotavljanje ali je razorožitev v resnici izvršena, argumet, o katerem je potrebno razpravljati, potem ko bo načelno dosežen sporazum glede ukrepov za delni načrt in da zahodne sile še vedno smatrajo, da je ravno učinkovit in gibljiv sistem nadzorstva bistven za vsakršno nadaljnje znižanje po prvi fazi«.
Nato ugotavlja knjiga nesporazum glede podrobnosti, ki zadevajo letalske inšpekcije. «Zahodne sile, je rečeno v knjigi, so mnenja, da je sovjetski predlog od 30. aprila o ‘nšpekcijskih področjih zamišljen v smislu, ki je preveč ugoden za ZSSR«. Toda o tej zadevi se se vedno pogajajo.
TAJPEH, 18.	—	Našli so
razbitine ameriškega letala, ki je s 16 potniki strmoglavilo med svojo rečno vožnjo na progi Manila - Tajpeh. Trupla vseh potnikov so zoglenela in deloma raztresena okrog letala deloma pa v razbitem trupu letala.
PARIZ, 18. — Stavka jetni-ških paznikov bi se morala končati včeraj zvečer. Ker pa vlada noče zadostiti zahtevam paznikov, se bo stavka nadaljevala.
namen je omejiti policijske u-krepe, v svojih govorih pa so bili posebno vneti komunisti, že zato, ker jih njihovo podpiranje ljudi alžirske o-svobodilne fronte avtomatično postavlja pred novi zakon.
Predsednik vlade se je večkrat oglasil k besedi, da je odbijal napade z vseh strani na njegov zakonski načrt Naslikal je važnost posebnih pooblastil ter podal zelo vznemirjujočo sliko delovanja Al-žircev na francoskem ozemlju. Rekel je, da hočejo uporniki prikriti svoj poraz v Alžiriji s tem, da prenašajo vojno na ozemlje Francije same. Z zločini in z izsiljevanjem hočejo od 300.000 severnih Afrikancev, ki žive v Franciji, dobiti potrebne vsote za nabavo orožja. Težko je ostati brezbrižen pred krutostjo atentatov, je dejal Bourges Maunoury, ki je nadaljeval, da padajo najboljši, najbolj zvesti Franciji. Izredni u-krepi, ki so že v veljavi v Alžiriji, so sedaj potrebni tudi na metropolitanskem ozemlju. Omenil je tudi ZDA. češ da se riso pomišljale izdati izredne zakone za borbo proti gangsterstvu.
Najtežji trenutek za predsednika vlade je bil, ko je poslanec Dumas (Demokratična in socialistična zveza odporništva) predlagal popravek, po katerem naj bi imelo sodstvo ne pa notranje ministrstvo, kot zahteva vlada, oblast za konfiniranje. Proti temu popravku je ostro nastopil minister Jules Moch ter predsednik vlade Maunoury, ki je izjavil, da bi moral postavljati vprašanje zaupnice, če bi poslanska zbornica V. popravek odobrila. Pri glasovanju pa je bil popravek gladko odobren' 323 glasov za, 251 proti. Odobrena pa sta bila tudi dva popravka, ki so ju predložili komunisti in ki se tudi nanašata na prisilno bivališče; eden je bil odobren s 309 proti 253, drugi pa z 277 proti 256 glasovom.
Proti 7. uri zjutraj, ko se je glasovalo o posameznih členih zakonskega načrta, je poslanska zbornica zavrnila drugi clen zakona (s 350.0). Tako torej ni bilo mogoče glasovali o celotnem zakonu. Seja je bila prekinjena, da je lahko komisija za notranje zadeve še enkrat pretresla zakonski načrt s predlaganimi popravki. Ko se je cb 9. uri seja zopet nadaljevala. je predsednik vlade sporočil, da je vlada sklenila sprejeti enega izmed predlaganih popravkov, da pa odklanja vse ostaie, ki lahko predrugačijo smisel zakona. Zaradi tega je bilo postavljeno vprašanje zaupnice v zvezi z najbolj kočljivimi členi in celoto načrta.
Aretacija	z
proti polk. Naserju
Zarotniki so bivši oficirji in bivši politiki iz časov Farukovega vladanja
KAIRO, 18. — Nocoj je bilo sporočeno, da je vlada odkrila v aprilu oficirsko zaroto proti Naserjevi vladi. Vodili so jo nekateri bivši oficirji in politiki, med katerimi tudi bivši minister za zunanje zadeve Mohamed Šalah Edin in bivši minister za notranje zadeve Abdel Fatah Hasan. Ostali člani zarotniške skupine so bili: sedem bivših visokih oficirjev, dva mlada oficirja im pet drugih oseb. Ustanovljeno je bilo posebno vojaško sodišče, ki ga sestavlja sedem visokih oficirjev pod predsedstvom brigadirja Fuada Digvija.
Abdel Fatah Hasan je bi; poveljnik egiptovskih oboroženih sil v Sudanu. V novembru lani je bil označen kot morebitni naslednik Favzijn za .načelnika egiptovske delegacije pri OZN. pred enim le tom pa je podpisal trgovinski protokol o ustanovitvi trgovinskega sovjetskega predstavništva v Kairu. Bil je minister za notranje zadeve in minister za socialno skrbstvo, ko je bil na vladj še bivši kralj Faruk. Ko je moral Faruk abdicirati, je bil leta 1952 Abdel Faten Hasan v hišnem zaporu okrog dva meseca pod obtožbo, da je poskusil organizirati nerede.
Brigadir Fuad Digvi, predsednik vojaškega sodišča, pa je bil vojaški guverner v Gazi med novembrskim napadom Izraelcev. Tedaj se je predal izraelskim enotam in postal njihov ujetnik.
Mohamed Šalah Edin je znan kot «vafdist». Bi je mi-
1952. V aprilu leta 1904 je bil med tistimi, ki so jim bile za deset let odvzete politične pravice po nalogu revolucionarnega poveljstva in vlade. Leta 1950 je bil v Veliki Britaniji na razgovorih z Bevinom, ki je bil tedaj zunanji minister, o angleško - e-giptovski pogodbi iz leta 1936. in zahteval prenehanje britanske zasedbe področja Sueškega prekopa. Leta 1953 je bil imenovan za člana komisije, ki naj bi pripravila novo e-giptovsko ustavo.
Zarotniki so priznali, da so hoteli umoriti polkovnika Naserja in njegove ministre med ministrsko sejo in nato prevzeti oblast. Umor bi izvršili tako, da bi se preoblekli v vojaške uniforme in se oborožili z brzostrelkami. Ime njihove zarotniške organizacij* je bilo: <tZdruienje podpornikov pravice». Svojega poglavarja so imenovali Ate/ Naser. Eden izmed obtoženih je priznal, da je obstajal še en načrt za usmrtitev Naserja in sicer z brzostrelko iz zasede ob neki cesti ali pa s samokresom s protizvočno ij/pra-vo v predsedniškem uradu.
Vlada je objavila zakon, s katerim se urejuje uprava Sueškega prekopa. Po tem zakonu je prepovedano egiptovskim oblastem ukreniti kar koli, kar bi bilo v nasprotju s konvencijo iz leta 1888 ali pa z izjavo egiptovske vlade od 25- aprila t. 1., s katero je bila urejena plovba skozi prekop. Zakon prepoveduje zlasti kakršno koli diskrimina-
nister za zunanje zadeve od i cijo pri ravnanju z ladjami, t decembra 1950 do januarja | ki plujejo skozi prekop. Po-lAbu Navar in drugi.
leg tega se določa: 1. Oblasti na prekopu ne bodo vezane na vladne formalnosti ali druge postopke in bodo delovale v soglasju z načeli trgovskih podjetij. 2. oblasti ob prekopu bodo imele svoj neodvisen proračun, 3. upravljale bodo dalje luko Port Said, ki se smatra za sestavni del prekopa, 4. pobirale bodo prispevke za plovbo in pilotiranje, rekor-kiranje in pristajanje v soglasju z veljavnimi zakoni. Kapital Sueškega prekopa bo smatran kot privatni kapital pod državnim nadzorstvom.
Objavljen je bil tudi zakonski dekret o agrarni reformi, ki določa, da lastniki zemlje posedujejo lahko največ 200 akrov. Več kot 200 akrov bodo posestniki imeli lahko še 25 let. Zakonski dekret ima namen dati pobudo za obdelavo zemljišč, ki so ostala neobdelana, ker so jih zapustili njihovi lastniki.
Iz Amana poročajo, da se bo 27. t. m. pričela sodna razprava proti skupini oseb, ki so bile obtožene zarotraištva proti monarhiji in sicer, da so pripravljale atenitat na kralja Huseina in da so hotele nasilno spremeniti jordansko ustavo. Obtoženci se delijo na dve skupini: v prvi so osebe, ki nahajajo v inozemstvu in sicer generala Ali Abu Navar in Ali El Ha-jari, polkovnik Mahmud El Musa, podpolk. Hasan El Naser in še nekateri drugi oficirji. Druga Skupina pa je v zaporu: gen. Mohamed Maa-jata, podpolkovniki Ahmed Zarur. Mahmud Maaiata, Maen
O zaupnici se bo glasovalo jutri popoldne in težko je prerokovati izid glasovanja. Borba v parlamentu je bila zelo ostra in ozračje je še naprej napeto. Posamezne skupine so močno ločene in glasovanje bo odvisno od tega, koliko bodo uspeli pskusi za spravo. Če dobi vlada nezaupnico, bi to pomenilo velikanski moralni uspeh alžirskih upornikov. Kriza vlade bi pa imela posledice tudi na drugih področjih. Tako bi se na primer zakasnila odobritev evropeističnih pogodb, ki so prav danes prišle v razpravo v senat, preden se vrnejo v poslansko zbornico za dokončno odobritev.
Odkar je Bourges Mau-nou-ry dobil investituro 12. junija, je danes drugič postavil vprašanje zaupnice. Prvič je to storil ob načrtu za davke 24. junija. Takrat je zanj glasovalo 251 poslancev, 210 pa proti.
Iz New Yorka sporočajo, da je bila danes na tajništvu OZN vložena zahteva, da se alžirsko vprašanje vpiše na dnevni red prihodnje glavne skupščine OZN. Zahtevo je podpisalo 21 afriških in azijskih držav.
Medtem ko hoče francoska vlada dobiti odobritev parlamenta za podaljšanje zakona o posebnih pooblastilih in razširitev njegove veljavnosti tudi na ozemlje Francije, pa skuša po drugi strani priti v stik s predstavniki alžirske narodnoosvobodilne fronte. Tako je Goeau-Brissonniere, tehnični svetovalec v zunanjem ministrstvu, dobi nalogo, naj gre kot opazovalec na kongres Mednarodne zveze svobodnih sidnikatov (CISL) r Tunisu. Dasi ni dobil nikake naloge za pogajanja, mu je bilo naročeno, naj ne odbije stikov s •‘lani alžirske narodnoosvobodilne fronte, če bi kako do tel. stikov prišlo. Fri-šel je zares v stik z Rašidom Ab El Kaderiem, ki je bil na kongresu kot tajnik Splošne zveze alžirskih delavcev. Potem je Goeau-Brissoniere govoril med drugim tudi z Ja-zidom in Debalginom. ki so baje izjavili, da so pripravljeni opustiti zahtevo o priznanju alžirske neodvisnosti kot predhodni pogoj za pogajanja in bi bili začasno pripravljeni sprejeti formulo priznanja alžirske narodnosti. Sprejeto je bilo tudi načelo za pogajanja na visoki ravni, ki naj bi bila v Švici 'ali v Italiji. Ker poslanec zunanjega ministrstva ni imel nikakega pooblastila za sprejem pogojev, se je vrnil v Pariz z obljubo, da bo v kratkem zopet prišel v Tunis z odgovorom.
Tudi voditelji alžirske narodnoosvobodilne fronte so sklenili, da se bodo posvetovali, kaj naj narede. Ker pa je eden izmed voditeljev, Ben Bella, zaprt v pariški jetniš-nici. je sodelavec tunizijskega predsednika Burgibe, odvetnik Šaker, član vodstva Neo-destura ter odvetnik Ben Belle, s pristankom Burgibe odpotoval v Pariz, da bi stopil v stik z Ben Bello. Toda brž leo je na letališču Orly stopil iz letala, so ga aretirali pod obtožbo, da dela proti varnosti države, šele po intervenciji Pineauja, ki ga je o zadevi informiral tunizijski veleposlanik, je bil Šaker izpuščen in se je lahko vrnil v Tunis. Niso mu pa vrnili del dokumentov, ki so jih našli pri njem.
Zdi se, da je vsa zadeva, ki je postala preveč javna, spravila vlado v zadrego, zlasti pa je prišlo, kot poročajo nekateri listi, do ostrega prepira med zunanjimi ministrom Pineaujem in ministrom rezidentom Lacostom, ki je prvemu očital, da se je lotil vse te stvari, ne da bi ga o njej obvestil.
Med vrsto atentatov V Al-žiru je bil danes zvečer ubit neki policijski častnik, štiri osebe pa so bile ranjene. Po francoskih uradnih vesteh so patrule v zadnjih 24 urah pobile v vsej Alžiriji 33 upornikov. Letala pa so z mitraljezi streljala na vod mul ob alžir-sko-tunizijski meji:	verjetno
je šlo za transport potrebščin za upornike.
Azijska influenca v Iraku in Jordaniji
BAGDAD. 17. — ASole vseh tipov so bile v Iraku zaprte zaradi naglega širjenja primerov azijske influence. Skupno je doslej 3.00Q primerov. Ukinjeni so tudi vsi obiski svojcev v bolnišnicah in klinikah. Iraške zdravstvene oblasti so ponovno pozvale prebivalstvo, naj se izogiblje zelo obljudenih področij. V A-manu pa je jordanski minister za zdravstvo objavil, da je doslej 1751 primerov azijske influence; med temi je bil en smrtni primer. Sicer pa epidemija v Jordaniji baje pojema.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,4, najnižja 18,3, ob 17. uri 27,1, zračni tlak 1012,3 pada, veter 8 km na uro severozahod-mk, vlaga 52 odet., nebo 2 desetini pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperat. morja 24,5.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 19. Julija
Vincencij, Zlata Sonce vside ob 4.33 in zatone ob 19.48. Dolžina dneva 15.15. Luna vzide ob 22,58 in zatone ob 12.04. Jutri, SOBOTA, 20. julija Marjeta, Cesiav
Proti nepopustljivosti ravnateljstva CRDA
Uspela stavka v Tovarni strojev in v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah
Razčiščenje položaja v Tržaškem arzenalu Četrti dan stavke v podjetju Sartori
Včeraj ob 14. uri se je začela stavka v ladjedelnici Sv. Roka. Stavko sta napovedali obe sindikalni organizaciji tržaških kovinarjev, to pa za-
sedežu Zveze industrijcev med sindikalnimi predstavniki in predstavniki ravnateljstva livarne FASEF v zvezi z njegovim sklepom, da zapre to-
radi tega ker ravnateljstvo j varno. Pogajanja pa niso pri-ni hotelo sprejeti delavskih I vedla do konkretnih rezuita-zahtev. Kljub temu c'a je stav., tov in se bodo nadaljevala v ka stoodstotno uspela, ravna- ! ponedeljek popoldne. Včeraj teljstvo še vedno noče popu- Pa je bila pri Dacju skupšči-
stiti.
Tudi v Tovarni strojev bi se morala stavka včeraj začeti ob 14 uri. Ker je hotelo ravnateljstvo na vsak način stavko preprečiti, sta sindikalni organizaciji kovinar-
na delavcev livarne. Sindikat ni predstavniki so delavcem prikazali položaj, ki je nastal po pogajanjih in jim obrazložil, da bodo pogajanja, ki se bodo nadaljevala v ponedeljek, verjetno ostala na mrtvi točki. Zato so sindikati po-
vztrajajo in se borijo do konca, da ostane tovarna še nadalje odprta. Danes bo na sedežu nove Delavske zbornice v Ul. Zonta 2 nova skupščina delavcev livarne FASEF.
Zapadlost roka za radijske naročnine
Vsi radijski in televizijski naročniki morajo do 31. julija plačati drugi polletni obrok ali pa tretji tromesečni obrok.
Radijski naročniki plačajo
, . , .	.	i	|	l OC KI. h d 10 SO SinOzKdll p O”
jev pozvali delavce, naj ze ob zvali dela naj že nac-aije 10. uri zjutraj zapustijo delo.
Delavci so se tej odločitvi odzvali in vsi zapustili delo.
V Miljah je bilo včeraj zborovanje delavcev ladjedelnic Sv. Roka. Na zborovanju sta predstavnika obeh krajevnih sindikalnih organizacij prikazala položaj, ki je nastal v ladjedelnici, in pozvala delavce k nadaljnjim akcijam za dosego njihovih pravic.
Položaj v Tržaškem arzenalu se je v preteklih dneh nekoliko razčistil. V torek so se delavci zbrali na skupščini.
Razpravljali so o položaju, ki je nastal v zadnjih dneh, o sklepu sindikalnih organizacij, da delavci ne bodo opravljali nadurnega dela, ter o odločitvi	ravnateljstva.	da
prekine pogajanja. Ker je ravnateljstvo zahtevalo, ca de-1 lavci opustijo vsako nadalj- j njo akcijo v zvezi z zahtevami, so na zborovanju sklenili, da bodo spet opravljali nadurno delo in s tem deja- j njem želijo pokazati dobro voljo in začeti pogajanja z ravnateljstvom Tržaškega arzenala. Upati je, da bodo delodajalci po tem sklepu začeli pogajanja s sindikalnimi predstavniki. Delavci so tudi odobrili sedanje delo pokrajinske FIOM.
Položaj v ladjedelnici Sv.
Justa - je nespremenjen. Tudi v tej ladjedelnici je bila pred nedavnim stavka, ki je zelo lepo uspela. Ako delodajalci ne bodo v kratkem času popustili, se pričakuje, da bosta sindikalni organizaciji pozvali delavce na novo stavko. V livarni ILVA so delavci še večno vznemirjeni, ker ravnateljstvo vztraja pri svojih starih zahtevah. Tako ostaja po-
za drugi polletni obrok 1.250 lir, za tretji tromesečni obrok pa 650 lir.
Televizijski naročniki plačajo za drugi polletni obrok 7.145 lir, za tretji tromesečni obrok pa 3.720 lir.
Posebne naročnine za radio in televizijo se plačujejo s preluknjenimi obrazci, kj so v vpisni knjižici.
Kdor ne bo plačal v predpisanem roku, bo moral plačati dodatek takse, kakor jo določa zakon.
-—«»------
Štipendije za ZDA
Združenje za kulturne stike med Italijo in ZDA pri USIS sporoča, da je tudi letos 11 oseb iz Trsta, Gorice, Vidma, Tridentinskega in Zgornjega Poadižja dobilo štipendije in brezplačno vožnjo v ZDA in nazaj. Tako jim je omogočeno, da sj poglobijo znanje na ameriških univerzah. Osebe, ki so bile deležne te štipendije, so študenti, profesorji in profesionisti. Obenem pa združenje sporoča, da se lahko prijavijo vsi, ki se želijo udeležiti natečaja za akademsko leto . 1958—59.
180 Tržačanov odpotovalo včeraj z ladjo «Flaminia» v Avstralijo
? '■	A'
Nekaj po 17.30 je sinoči odplula od Pomorske postaje «Flaminia» s skoro tisoč izseljenci na krovu, med katerimi je bilo tudi 180 Tržačanov. Po daljšem presledku je to prva ladja, ki je odplula iz Trsta proti Avstraliji in odpeljala iz rodnega mesta večjo skupino izseljencev,
Ob tej priliki se je že zjutraj. ko so se pričeli vkrcavati Tržačani, zbrala ob obali
množica sorodnikov, prijateljev, znancev in drugih tržaških prebivalcev, da se poslovi in spremi na ladjo domačine, ki zapuščajo rodno mesto. Ponovno smo bili tako priča pretresljivim prizorom, ko se je mati s solzami v očeh krčevito oklepala svojega sina, katerega po vsej verjetnosti vidi zadnjič.
Tudi včeraj so med tržaškimi izseljenci prevladovali mla-
di ljudje, saj je znano, da se iz Trsta izseljujejo predvsem mladi, sposobni kvalificirani delavci, ki predstavljajo hrbtenico tržaškega gospodarstva.
Ko je včeraj ladja odplula iz tržaškega pristanišča, se množica ni takoj razšla, temveč je z žalostjo v srcu pozdravljala svoje sorodnike, svoje someščane, vse dotlej, dokler ni «Flaminia» izginila na obzorju.
Kako je mogoče, do se še danes uporabljajo metode inkvizicije?
Braini in Rapotez podrobno pripovedujeta kaho so ju pri zasliševanju na policiji mučili
Grožnje, pretepanje, brcanje, »švedska telovadba" za izsiljenje priznanj - Braini celo sumi, da so mu dali mamilo - Iz strahu pred ponovnim mučenjem je Braini skušal napraviti samomor
jtvih besedah, xi je včeraj izpovedal preči sodiscem na kak način so ga mučih na policiji? Mnenja pa smo, da se obtoženi nj lagal, kajti njegovo pripovedovanje je bilo tako prepričljivo, Ja je vsakdo imel pred očmi scene, ki so se dogajale v tistem «peklu živih«, kakor je Braini imenoval prostore letečega oddelka kvesture, kjer so njega m njegove sotrpine zasli-ložaj ie nadalje nejasen in se | ševali.
pričakuje v krajšem času e- j Skoraj ne bi verjeli, da je notna akcija vseh delavcev za dosego njihovih pravic.
V podjetju Sartori je bila včeraj stavka že četrti dan.
Včeraj so se na uradu za delo sestali predstavniki podjetja Sartori in sindikatov ter razpravljali o položaju, ki je nastal, ker noče ravnateljstvo podpisati listine o sprejetih zahtevah, pričakuje se, da bo direktor podjetja Sartori, ki ima sedež v Benetkah, odgovoril sindikatom v najkrajšem času.
Kot smo že poročali, so se v torek začela pogajanja na
Koliko je resnice v Braini- dolžen. 30 mesecev sem čakal ker sem bil od potu«
v dvajsetem stoletju še dovoljeno policijskim organom, da ravnajo z ljudmi, pa čeprav bi b.li ti tuči morilci, na tak krut način, samo zato, da jih moralno in telesno uničijo in jim izvabijo priznanja. Med pripovedovanjem Braini-ja se nam je zdelo, kot da bi prisostvovali opisu mučilnih metod še izza dobe španske inkvizicije. To mučenje je doseglo tak višek, da si je Braini zaželel smrti in je prosil agente, naj ga s strelom iz samokresa ubijejo. Da to ni izmišljotina, potrjuje dejstvo, da je mož hotel izvršiti samomor že v prostorih letečega oddelka, kar se mu ni posrečilo, in kasneje v koronej-skem zaporu, kjer si je prerezal vrat in žile na zapestjih obeh rok. Rešili so ga le s hitro kirurško intervencijo.
«Predvsem», je Braini na predsednikov poziv spregovoril, «poudarjam, da sem ne-
Nesreča nikoli ne počiva
Huda nezgoda delavca ki je padel s trama
V bolnišnici so ga s pridržano prognozo sprejeli na II. kirurški oddelek - Se nekaj manjših nezgod na delu
Zveza partizanov Tržaškega ozemlja obvešča svoje člane in simpatizerje, da bo v nedeljo 21. julija ob 10. uri v Sežani slavnostno odkritje spomenika vsem padlim borcem Krasa.
Včeraj smo v našem mestu | spet zabeležili dolgo vrsto nesreč pa delu. ki so se za prv zadete končale vec ali manj slabo. Najhujša nesreča se je pripetila okoli 14. ure na gradbišču podjetja »S. A. Costru-zioni» v Drevoredu Ippodro-mo, kjer je bil zapjsldn tudi 47 let star Mario Zrleznik iz Lonjerske ceste 186. Stal je na nekem tramu v višini 4 m, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel na tla, kjer je obležal. Njegovi tovališi so mu takoj priskočili na pomoč, nekdo pa je poklical lašilno postajo, ki je na kraj poslala avto RK. Nesrečneža so odpeljali v bolnšnico, kjer so ga s pridržano prognozo obdržali na II. kirurškem oddelku. Zdravniki so namreč ugotovili, da si je Železnik pri padcu poškodoval lobanjo in zadobil d.uge manjše poškodbe.
To je bila najhujša nezgoda na delu. Toda že ob 8-uri zjutraj so v bolnišnico pripeljali in spremli n* H kirurški oddelec s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh 57 let staro Ano Peršič poročeno Peric iz Ul. Canccll eri 2, ki je delala v sklad šču i i-žarne v pristanišču Duca d’Ao-sta. Njena koleg.ja- ki jo je spremila v bolnišnico, je povedala zdravnikom, da je Peričevi postalo nenadoma sla bo in je padla na tla, pri čemer se je u.larila v glavo. Zdravniki so ji res ugotovili nekaj manjših ran na glavi, poleg tega pa -e pretres nricž-ganov.
Nekaj pred 10. uro so zdravniki nudili prvo pomoč 20-letnemu Pasqualeju Bortoliniju iz Zavelj 24ti, ki je imel ranjeno levo nogo. MlaJep.a, ki bo okreval v enem tednu, se je zapletel v železje, ki je bi-
lo na tleh v ladjedelnici Sv. Roka in padel na tla. Ker je tožil nad hudimi bolečinami, so ga z avtom RK odpeljali v bolnišnico.
Uro kasneje pa so na II. kirurškem oddelku sprejeli 36 let starega Maria Vidalija iz Ul. Slataper 12, ki je močno krvavel iz rane na desnem stopalu. Vidali- ki se je v bolnišnico zatekel z rešilnim avtom, je ob svojem prihodu povedal, da se je ranil v kopališču «Exeelsior» v Barkov-ljah, kjer je stopil na Črepinje razbite steklenice. Zdravniki menijo, da bo okreval v 12 ali najkasneje 15 dneh.
Zvečer, in sicer ob 19. uri pa so na ortopeč »kem oddelku sprejeli 29 let starega Vita Michelija od Ceste del Friuli 479, ki je imel zlomljena dva prsta leve noge in več mgnjših ran. M.cheli je ob prihodu v bolnišnico, kamor so ga pripeljali z avtomobilom RK, povedal, da je hotel v pristanišču V. Emanuele odpreti vrata nekega vagona, ko so se ta snela s koles in mu priletela na nogo. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo Micheli okreval v 20 dneh ali najkasneje v enem mesecu.
Zadnjega so sinoči sprejeli v bolnišnico 4ti let starega Antonia Lublcha iz ezulskega taborišča na Opčinah ki je zaposlen v železarni ILVA v .Ssednju. Mož je bil na delu ko se mu je nenadoma spodrsnilo in je padel na tla, pri čemer je začel z nogo ob neki trd predmet, Ker so bolečine v nogi postajale vse hujše, so ga z avtomobilom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom piščali. Delavec bo okreval v dobrem mesecu, d<> takrat pa bo moral ostati na ortopedskem oddelku,
v zaporu tega trenutka, ko bi mi bilo dovoljeno govoriti resnico«. In mož je začel govoriti, kako so ga policijski agenti aretirali, zaradi česar so skočili skoz okno v njegovo stanovanje .n ga obao-lili z orožjem v rokah, medtem ko mu nihče ni hotel pokazati zapornega povelja, aot je to Braini zanteval.
Od Malega rtiča, kjer so agenti imeli v rokah tudi De-rina, so ga odpeljali na kvesturo, kjer ga je že čakal Rapotez, ki ga je kratkomalo obtožil, da je on kriv nevšečnosti in njegove aretacije. Skratka ga je obtožil, da je on usazal Trevisanov umor. Naravno je. da se je Braini otepal obtožbe, a med govorjenjem so nanj padali udarci in zaušnice. «Udarci po glavi«, je omenil obtoženi, «so b.li tako močni, da še danes čutim posledice, pa čeprav sem se v Koroneju dolgo zdravil pri dr. Ačovasiju«.
Braini je dalje dejal, da je mučenje preseglo vse meje dostojnosti, ko so ga spravili s hrbtom na stol in medtem ko mu je eden od agentov potisnil glavo k tlom mu je drugi razširjal noge, tretji pa ga je udarjal po spolovilu. Po Številnih urah zasliševanja se je nekdo oglasil in rekel: «Dovolj. Bo tudi on spregovoril. Imamo sredstva za to«.
Nato je povedal, da je bil tako prestrašen, še posebno ker prvi vtis, ko so ga pripeljali v prostore letečega oddelka kvesture, ni bil ravno najboljši:	v bližnji sobi je
namreč nekdo grozno kričal in to je eden od prisotnih izrabil za neprikrito grožnjo, češ da se ne šalijo.
S tem se je delo, da bi ga moralno uničili in telesno izčrpali, šele začelo. Iz prejšnje sobe so ga odpeljali v drugo, kjer je moral stati, rekli so mu po ukazu dr. Grapponeja, do naslednjega čne. Tedaj je spoznal nekega funkcionarja, ki je imel ru-menicasti suknjič in ki ga je osorno napadel:	»Hinavec,
antiitalijan, mfojbator, infoj-batoi Italijanov«.
Preds.: «Kdo je ta? Ga poznate?«
Braini; «Dg, kasneje sem izvedel za njegov priimek. Gre za inšpektorja Rappa«.
Po medsebojnem sporu a-gentov zaradi službenega razporeda se mu je približal drug visok in močan agent, katerega so klicali za V it tori*: »Beh, si pripravljen priznati?« ga je nagovoril prišlec, ki ga je nato z dolgimi in močnimi rokami dvignil in ga postavil na rob stola. «Po njegovem ukazu sem moral držati roke dvignjene v višini ramen in ko so mi zaradi trudnosti in tuči teže imel sem namreč na sebi usnjen suknjič — padale, me je nekdo udaril po komolcu, drugi me je brcnil, tretji pa me je tolkel s kosom lesa«, je nadaljeval svoje pripovedovanje Bra.ni. po prečita-nju zapisnika, ki bi ga moral podpisati in ki je vseboval strasne obtožbe, so začele padati brce, s katerimi so ga dobesedno vrgli skozi vrata. «Te brce so bile zelo boleče. Niso imeli usmiljenja z. menoj niti zaradi moje starostu NRenkrat je nekdo zakričal: ((Telovadba!« Tečaj je moral s stisnjenimi lisicami na rokah teči gor in dol po stopnicah kvesture do zadnjega nadstropja. Tedaj je hotel skočiti v globino, a agenti so mu poskus samomora pravočasno preprečili. Po tej nečloveški «telovadbi», ga je Vittorio, ki je bil stalno pri njem, odpeljal v sobo, a mu ni pustil sedeti. «Hlače so m zdrknile na tla«, je Braini opisal v kakršnem stanju je bil tedaj, (trazmršeni lasje so mi zakrivali oči, sluznica mi je visela z no*a in ves mo-
Trpljenje se je nadaljevalo in tokrat se je spravil nanj mlad in visok funkcionar, ki mu je ukazal 200 počepov. Toda napravil jih je le malo, ker se je oč izčrpanosti sesedel. Počitka zanj pa ni bilo, kajti Vittorio se mu je približal, ga prijel s svojimi trdimi in suhimi rokami po ramenih in ga zopet postav,1 v ležečem položaju na rob stola. Mučenja tako ni bilo ne konca ne kraja.
Niti na stranišču ga niso pustili v miru. Pred njim je stal agent z naperjenim samokresom in ko ga je Braini opozoril, da na tak način ni mogoče iti na potrebo, mu je njegov stražar zabrusil, da je bolje če »smrdi po d... kot po svincu«
Kljub temu iz njegovih ust ni bilo priznanja. Nekega dne, ko mu je dr. Grappone ponudil kozarec vode, ki jo je hlastno spil, se je počutil
muk, je dr. Grapponeja «pri- začelo zasliševanje. Najprej
znal«, da je domnevne morilce Trevisana res odpoklical in jih okregal. »Toda, verjemite, gospod predsednik, da je bila to laž«, je dodal Braini.
Po odgovarjanju na predsednikova vprašanja je Braini prešel na pripovedovanje, kako je v koronejskih zaporih holel izvršiti samomor. «Med kosilom 2. februarja 1955. leta sem slišal glasove ljudi pred mojo celico. Nekateri so me celo žalili in ker sem se bal da so agenti ki bi me zopet odpeljan na zaslišanje, sem pomislil, da je «bolje ubiti se, kot se vrnili v pekel živih« in ker sem b-ii prepričan, da nadaljnjega trpljenja in mučenja ne bi več prenesel, sem s kosom lesa razbil šipo na oknu in se z drobcem porezal po vratu in zapestju obeh rok«.
Brainija so po prevozu v bolnišnico komaj rešili smrt. j dvojno kirurško intervenci-
,	...	z.	u	v	uijiu ah ui »no m i — i v Oliv,.
prerojenega: bolečine so izg.- jo ,n kQ ga Je prelskovalnih mle, v glav, mu je šumelo, sodnik v prlsotnosti državne-ln zdelo se mu je kot da j tožilca zaslišal o vzrokih cuje zvoke glasbe. Tedaj j £amom Je va lzjavU ca je stop 1 v sobo c rug agent v
dolgi hali j i in z gumijastimi rokavicami, katerega so spraševali ali je vse pripravljeno. «Vse», je bil odgovor, ((manjka samo sol«. Kaj je to pomenilo pa si Braini ni znal obrazložiti, še posebno, ker je s strahom opazoval pisalno mizo, od koder so švigale majhne iskre...
«Ne bi nikfm.ir privoščil kaj takega«, je truden od večurnega govorjenja nadaljeval Braini, «Lghko bi bila moja obsodba na smrt, a vseeno sem podpisal tisti zapisnik«. V tem zapisniku Braini priznava, da je tistega julijskega večera, ko so skušali ubiti Trevisgna, osebno odpoklical atentatorje in jih obvestil, da je bil umor odložen na kasnejši čas. To izjavo pa je pred preiskovalnim sodnikom zanikal.
Kljub temu moža niso pustili počivati; lahko je sedel, uleči se ni smel in tudi
zaradi strahu pred ponovnim mučenjem.
Trditve o mučenju je Braini potrdil tudi med soočenjem s policijskimi funkcionarji, a med temi ni bilo nobenega od tistih, k' so se s tako krutostjo znašali nad njim.
Brain. je na kratko tudi izpovedal, kako je postal antifašist in kasneje komunist in da so ga tuči nacisti zaprli, a mu kljub hudi obtožbi niso skrivili niti lasu iri ga nikoli niso pretepli.
Med čitanjem zapisnikov, sestavljenih med zasliševanjem pred preiskovalnim sodnikom in tudi iz zdravniškega poročila o poškodbah, ki si jih je Braini povzročil pri tragičnem poskusu samomora, je bilo govora tuči o lažjih ranah na trebuhu, vendar je mož zanikal, da bi si jih zadal v iste namene,
Odv. Sardos: «To niso poškodbe poskusa samomora,
Stavka uslužbencev v Delavskih zadrugah
Pismo pokrajinske zveze trgovinskih uslužbencev CGIL dr. Palamari
lisic mu niso zrahljali. Ko so 1 pač pa posledice mučenja na mu dovolili, da nasloni glavo policiji.
na	pisalno	mize,	tega	zaradi i Luciana	Rapotez, katerega
hudih	bolečin	ni	mogel	več.	obtožujejo,	da je s streli iz
samokresa ubil Trevisana, je v začetku	popoldanske raz-
prave stopil pred porotnike m izjavil, (ja se čuti nedolžnega. Tudi	on je pntgčil,-da
so mu pphcijski organi izsili-
«Oprostite», je Braini nadaljeval svoje pripovedovanj?. «Skoraj bj pozabil govoriti o soočenju, ki sem ga imel z Rapotgem, Fontanotom, Beli-chem in Derinom. Rapotez je bil ves otečen, na Fontanoto-vem obrazu in vratu je bila koža odrgnjena. Belicha pa, ki ni mogel niti hoditi, so prinesli v sobo. Ko sem Be-licha vprašal kaj mu .je, mi je namesto njega odgovoril inšp. Rappo. Nič hudega po njegovem, le posledice revmatizma«.
Ko ni mogel več prenašati
li izjave o krivdi z mučenjem
Ro dolgi pbrazložityi, kako je prišlo do aretacije, in pn opisu njegovega delovanja v partijski cel.pi v Cgnnporah in v odboru komrmhtične mladine, je Rapotez, ki je po predsednikovi izjavi sodeč «zavrgel marksizem in postal kristjan«, pojasnil, kako se je
Redek jubilej na Oočinah
m1'
ksljjp
Dane s praznujeta v kropu svojcev diamantno poroko, in sicer SO let skupnega *tvljenja, (19.7.1(97 ■ 19.7.1957.) Jo-sipin n roj. Daneu in Ivan Marija Milit, po domači «Cipro». Kot zavedna Slovenca sta vzgojila svoje otroke v slovanskem duhu in v ljubezni do materinega jezika. Čestitkam njunih otrok, zetov, vnukov, pravnukov in ostqlth sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in jima Želimo obilo zdravja in še mnogo let žjt'(jenja
ga je nar. vočnik Della Sala opozoril,, da je neki funkcionar, kamor je šel na zaslišanje, sicer dober družinski o-če, a če ne bi priznal vsega, bi mu brez dvoma »zlomil hrbet«. Zasliševanje se je začelo pred dr. Ambrogijem v prisotnosti Della Sale, ki ga je ozmerjal z zločincem, komunistom in .nfojbatorjem in ko je izjavil, da o zločinu ne ve ničesar, ga je dr. Grappone, ki je stal v kotu in poslušal, stopil k njemu, ga stresel za suknjič in mu zakričal: kParla cornuto!« Nato je zapustil sobo in prepustil drugim zasliševanje in mučenje. Brce in zaušnice so letele z vseh strani in ko so ga «naučili švedske telovadbe«, ki ni niji drugega kot počep za počepom, se je Rapotez pritoževal zarači noge, ki ga je bolela. ((Katera noga te boli«, ga je nekdo vprašal in ko je zvedel, da desna, ga je po bolni nogi tako brcnil, da se je od bolečin zgrudil na tla.
Rapotez je načalje obrazložil potek soočenja z znanim Giacomin.jem (ki je njega obtoževal, pa čeprav je bil v začetku prav on osumljen istega zločina) ter s pretepenim Fontanotom in izmučenim Derinom, ki ga je rotil naj vendar prizna, ker bi ga v nasprotnem primeru ubili.
Ker je vztrajaj na zanikanju, mu je dr. Ambrogi za-žugal, da bo okusil električni tok in res mu je nekčo tesno zadrgnil kravato okoli vratu, drugi ga je klofutal, tretji mu ukazoval naj potegne jezik iz ust, četrti pa mu je molel električno stikalo pod nos. Priznanje pa ni prišlo iz njegovih ust, pa čeprav je moral stati 13 ur na nogah. 36 ur ni jedel ne pil ip niti zatisnil očesa. Rešitev, vsaj tako je tedaj mislil, pa je prišla iz ust nekega agenta, ki mu je priporočal, naj prizna in nato pred preiskovalnim sodnikom prekliče. Ker Se je spomnil na udarce, ki jih je dobil v veliki sobi kvesture, kjer je bil tudi inšp. Ferz, in predvsem ker je b;l prepričan, da nadaljnjega mučenja ne bi prenesel, je sklenil podpisati kakršen koli zapisnik.
Tega je sestavil dr. Russo jn ki so bili gotovi zmage, so zapisnik pokazali dr. Grap-poneju. Toda v njem je manjkalo priznanje, da je Rapotez oropal Trevisanovo vilo, zaradi česar je vodja letečega oddelka pošteno ogtel zasliševal, ca Dodati priznanje tudi o tem ni bilo tetko, a ko je končno Grappone še enkrat prečital podpisane zapisnike, so ugotovili, da sta Trevisana ubila pravzaprav dva, to je Rapotez in Delin (tudi on je Isto «priznal») in da bi morala biti Ravasinijeva še... živa.
Seveda so tudi ta nedosta-tek kaj kmalu odpravili. »Dr. Russo mi je celo hotel dgti kos papirja in pero in me prepričeval, naj osebno napišem prianRnje in naj tudi navedem imena tistih, ki so u-mor ukazali. V nekaj dneh bi mora) biti zopet na svoboci, je venomer ponavljal fukcio-nar, saj je tu Memorandum, ki bi ga rešil. Podpisal sem gospod predsednik in če bi mi tedaj rekli, da ste bili tudi vi prisotni pri zločinu, bi to potrdi)«, je zaključil Rapo-tea. Zal Rapotez ne pozna imena vseh agentov, ki so ga pretepavali in kruto ravnali z njim, a bi jih spoznal, če bi mu pokazali njihove slike. In te je obtoženi zahteval, ker hoče, da pridejo tuči a-genti pričat pred sodišče, kjer bo mogoče soočenje na javni razpravi.
Zaradi pozne ure je predsednik prekinil Rapotzevo pripovedoavnje, ki se bo nadaljevalo danes dopoldne,
Predsinočnjim so se na sedežu krožka «Edera» zbrali delavci Delavski zadrug. Sestanek sta vodila predstavnika sindikatov nove m stare Delavske zbornice. Prikazala sta položaj, ki je nastal v podjetju in sklep ravnateljstva, da se ne bo udeležilo pogajanj s sindikati na uradu za delo. Na sestanku so sklenili, da bo v soboto enotna stavka. Dogovorili so se tudi, da se bodo danes ob 20.30 spet zbrali na sedežu krožka «Ec'e-ra». Tudi ta skupščina bo e-notna in na njej bosta govorila predstavnika sindikatov.
Pokrajinska zveza trgovinskih uslužbencev CISL pa je naslovila na vladnega generalnega komisarja dr. Giovan-nija Palamaro interpelacijo, v kateri mu sporoča, da se je v Delavskih zadrugah položaj poslabšal. Upravni svet noče nadaljevati pogajanj s tovarniškim odborom in s sindikalnimi organizacijami. Ze v preteklem maju je ravnateljstvo nameravalo odpustiti nekaj delavcev. Zaradi tega sta obe sindikalni organizaciji intervenirali in je prišlo med sindikati in ravnateljstvom Delavskih zadrug do dogovora, da se bodo morali obrniti na sindikate, če bodo hoteli odpustiti kakega uslužbenca. Pred nekaj tečni pa je ravnateljstvo odločilo, da odpusti 9 uslužbencev; te odločitve pa ni sporočilo niti sindikatom niti tovarniškemu odboru. Zaradi tega je pokrajinska zveza trgovinskih u-službeneev predlagala, da bi interveniral urad za delo. Delavske zadruge so pogajanja zavlačevale pod pretvezo, ča je predsednik dr. Dante Petrini bolan. Zato je želeti, da bi se pogajanja začela v najkrajšem času, ker bi privedla do rešitve perečih vprašanj. Pokrajinska zveza trgovinskih uslužbencev se zaveda, da je podjetje v zelo slabem ekonomskem položaju in je voljna predlagati delavcem, da bi se nekoliko žrtvovali, toda nikoli ne bo sprejela zahtev Delavskih začrug brez posvetovanj. Pokrajinska zveza trgovinskih uslužbencev naproša vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro, da bi interveniral v korist delavcev. Hkrati ga prosi, naj posreduje, da se skliče skupščina vseh članov, da bi na demokratičnih volitvah izvolili novo vodstvo.
Poskus samomora
Na opazovalni oddelek splošne bolnišnice so včeraj
nekaj po 16. uri sprejeli 60
iiiiiiiiniMiMMMiiiiiiiiiiiinMiiiMiiinniiiiiimi
let staro Ido Obreza vd. Antoni v Ul. Pascoli 5, ki bo okrevala v enem ali dveh dneh, seveda če ne bodo nastopile komplikacije. Ob prihodu v bolnišnico je ženska izjavila, da je hotela napraviti samomor in je v ta namen zaužila nekaj tablet »Prenosa«. Zdravniki so ji seveda takoj izprali želocec in žensko rešili bolečin. Ob-rezova je še dejala, da si je hotela vzeti življenje zaradi družinskih neprilik irj razlogov osebnega značaja.
±)
IJUDSHA PltOSiVKTA
Prosvetno društvo Lonjer-Kali-nara uprizori v nedeljo 21. t. m ob 20.30 na dvorišču »Pri Zupanovih« veselo vaško igro v treh dejanjih «Ploha»
[p*ltOVI l(\ IMtlNPKVKlj
V počastitev spomina smrtno ponesrečenega tovariša Andreja Bahuna daruje Friderik Žnidarčič 2.000 lir za Dijaško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. julija se je v Trstu rodilo 10 otrok, poroka je bila ena, umrlo pa je 7 oseh.
POROČILA STA SE:	strugar
Danilo Pejič in frizerka Giordana Obradovič.
UMRLI SO: 82-letna Ana Ra-Žem vd. Rernetič, 55-letn.a Ofelia Dolce por. Poldrugovaz, 64-letr.a Marija Zornik por. Lorenzi, 69-letni Giovamni Galauti, 71-letni Erman.no Polacco, 59-letni Lovrenc Kocjančič, 36-letni Aldo Degrassi.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v juliju
JNAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsmo 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovijah in Nicoli v Skednju.
Kulturne prireditve
»PRIMORSKE PRIREDITVE«
DANES v Piranu:	Koncert
orkestra Slovenske filharmonije; solist Igor Ozim. SOBOTA v Kopru: Nastop češke telovadne skupine, xi sodeluje na gymnaestradi v Zagrebu.
NEDELJA v Piranu:	Nastop
češke telovadne skupine. PONEDELJEK v Kopru: Koncert Slovenskega vokalnega okteta.
 o---------
Operetne predstave na gradu Sv. Justa
Danes ob 21. uri prva predstava operete »Rose-Ma-rie« Rudolfa Frimla in Herberta Stotharta. Dirigira Mario Bugamelli, zbor vodi A-dolfo Fanfani. koreografija Carlo Faraboni, režija Vito Molinari. Zasedba: Luciana Se-rafini, Antonio Annalore, En-rico Desan, Renata Negri, Tom Fellegi. Anna Campori, Cesare Bettarini, Ellen Um-lauf, Ivan Cecchini in Franz Steinberg.
Jutri zadnja predstava operete «Ples kačjih pastirjev«.
( RADIO |
PETEK, 19. julija 1957 TRSI POSTAJA A
11.30 Lahka glasba; 12.00 Življenja in usode; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Melodije iz operet in revij;
13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Altredo Ca-sella: Koncert za klavir, violino, čelo in orkester op. 56;	18.26 Polke in mazurke; 18.50 Orkester Melachrino; 19.15 Zena in dom;
19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport;
20.30 Slovenska folklorna glasba: 20.50 Glasba za orgle Hammond;
21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Lahka glasba;
22.00 Večerni pomenki Frameesca Carneluttija; 22.15 Lepe operne arije; 22.35 Stravinski:	»Petruška«, komični prizori v 4 slikah;
23.10 Tangi; 23.30 Polnočna glasba.
1 H S 'I I.
14.30 Tržaška kulturna kronika;
17.45 Igra mladi pianist Ennio Silvestri; 18.50 Glasba na ploščah; 20.00 Stare priljubljene pesmi; 21.00 Simfonični koncert;
23.00 Poje Juliette Greco.
KOPER Poročila v ltaUjanšCnl: 6.30
12.30. 16.30, 17.30. 19.15, 23.00. Poročila v jlovenSčint:	(.30,
13.30, 15.00.
7.15 Glasba za dobro jutro;
7.45 Jutranji koledar; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 12.00 Glasba jjo željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Tisoč in en takt... pisan spored solistične in orkestralne glasbe; 14.30 Po domovini: Sarajevo, novo življenje v senej minaretov; 14.40 Zabavne melodije; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Zadovoljni Kranjci _ Dana Filiplič in France Koren; 15.40-
17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 RUmi m popevke; 17,25 Operni odlomki; 18.10 Od melodije do melodije; 19.00 Igra orkester Har-ry James; 19.25 Lahka glasba; 19 30-23.00 Spored Iz Ljubljane;
23.10 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 212.4 m
Poročila: a.uo, S.00, 7.00, 8.00 10.00,	13.00	15.00,	17.00,	19.30
22.00
7.30 Cicibanom — dober dan! (Smiljan Rozman; O požrešnem
kosmstinu); 8.05 Jutranji diver-tijmento; 9.00 Utrinki iz literature — Filip Kalan: Veseli veter; 9.20 Pesmi in plesi raznih narodov; 10.10 Dopoldanski koncert sofistične glasbe; 11.00 Spored zabavnih melodij; 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih — Anto Staničič: Maji morski ropar _ XV.; 12.00 Opoldanski operni spored; 12.3Q Kmetijski nasveti — Ing. Zvone Zakotnik; Razstava itn ocenjevanje mlečnih proizvodov; 12,40 Poje Ljubljanski komorni zbor; 13.15 Ritmi in melodije; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Odlomki iz operet Franza Le-harja in Emmerioha Kalmana;
16.00 Mojstri koncertnega odra; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Družinski pogovori; 18.10 Skladbe slovenskih avtorjev pojeta moški in ženski mariborski komorni zbor; 19.00 Zabavna glasba; SO.OO Ludvvig van Beethoven po heili— genstadtski oporoki- 20.45 Tedenski zunanje-poiiitični pregled;
21.00 V starem Monakovem z novimi nemškimi zabavnimi skladbami; 2,1.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Igramo za ples;
TELEVIZIJA
16.00 Športna reportaža; 17.3.0 Oddaja za otroke; 20.25 Reportaža s kolesarske dirke po Franciji; 21.00 Ferenc Molnar: »Komedija dobrega srca«, trodejanka.
KINO
Excelsior. lo.OO: «8 železnih lju-di», R. Ki'ey, L. Marvin, B. Coleand.
Fenice. 16.00: »Podkupljeno mesto«, D. 0’Keefe, P. 0’Brien. Nazionaie. 16.30:	((Ljubezen in
ubijanje«, Arlene Dake, Phil Carey.
Fiiodrammatico. 16.00: «Mož z Zapaha«, Gary Cooper, W, Bren-
nan.
Grattacielo. 16.00:	«GuagIione».
Zabaven film. M. Girotti, G. Rubini, D. Gray, T. Pica. Supercinema. 16.00:	«Kuirussu»,
techniicolor, cinemascope, J. Bromfield.
Arcobaleno. 16.00: «Represalija», technicolor, G. Madison, F. Faj-r.
Astra Rojan. 17.00: «Tako govori srce«, C. Charisse, J. Ferrer, M. Oberon, technicolor.
Capitol. 16.30: »Grof Apuila«, R. Brazzi, Val. Cortese, Paoio Stoppa.
Cristallo. 17.00; «Dno steklenice«, Van Johnson, G. Cotten. Alabarda. 16.30: »Deset let našega življenja«. Izreden film. Ariston, Glej kino na prostem! Aurora, 16.30: «Jutri je prepozno«, A. M. Pierangeli, De Sica. Armouia. Glej kmo na prostem. Ideale. Zaprto za počitnice. Impero. 16.30:	»Telesno boho-
ten«, E. Constantine, M. Frau. Italia. 16.30:	((Ljubimec Lady
Chatterlry», Danielle Darrieux in L. Genn.
Moderno. 18.00: «Grenke vode«, M'ifly Vitale, P. Lulli, M. Uberti.
Savona. 16.00:	«Mož pravice«,
techmicolor, R. Reagan, D. Malone.
Viale. 16.00: «X proti atomskemu centru«, Dean Jagger, E. Chapman.
Vitt. Veneto. Zaprto za počitnice. Belvedere. 16.30: «Obupno iska-, nje«.
Massimo. 16.00: »Taksi za borbo«,
S. Hayden, A. Franz.
Novo cine. 16.00; ((Prijateljice«, E. Rossi Drago, G. Ferzetti.
— «»—■—
KINO NA PROSTEM Ariston. 20.30:	«Zapeljivec», A.
Socdi, L. Padovani, D. Gray. Armonia. 17.30 (na prostgm ob 20.30): «Kdor je brez greha...#, Y. Šanson, A. Nazzari.
Arena dei fiori. 20.15: «Alt»ir», technicolor, A. LuaJdi, F. In-teriengtii.
Garibaldi. 20.15:	»Mednarodno
vohunstvo«, technicolor, R. MiL chum.
Marconi. Ob 16.30, na pro6tem
20.30:	»Ostal bom 'v tvojem
spominu«, Z. Moreno.
Paradiso. 20.15:	»Proces proti
mestu«, A. Nazzaci, S. Paropa-nini.
Ponz‘ana. 20.15: ((Poljub In revolver«, Ralph Meeker.
Rojan. 20.00: »Zatočišče tihotapcev«, Stevvart Granger, v barvah.
Seco|o Sv. Ivan. 20.30: »Najbolj šaljiva predstava na svetu«, technicolor.
Skedenj. 20.30: «VelikJ valček«, življenjepis J. Straussa.
Stadio, 20.30: »Za večno ženska«, Glnger Rogers, W. Holden. Valmaura. 20.30: «Vse se je končalo ob šestih«, cinemascope, J. Palance.
( MALI OPLAŠI )
TAKOJŠNJO ZAPOSLITEV DOBIJO: 15-16 let stara vajenka za bar, 14-15 let star vajenec za trgovino jestvin in 15-16 let star kovač. Slovensko gospodarsko »druženje. Ul. F. Pilzi 8, tel. 37-808
V TU »O VINAH OK(;\MZA(IJK
VITTADELLO
se prične v soboto 20. julija najbolj zanimiva
tradicionalna prodaja
TRST 1 Ij- * T
 ■—	(vogal	Ul.	Genova)
Vse honfehctfe po neverjetno nizkih cenah
NKKA.I PBIMKHOV:
OBLEKA
AIPAGATEX
Magnoni
Tedeschi
Bolivar
lir
13.400
OBLEKE bombažne makb	lir	4.800	m	6.900	
» fresko volna	>	9.900	»	12.700	1 1 1
» iz česanega blaga	»	7.900	»	9.800	1 1 1
» iz /in. čes. blaga	»	18.900			MAVI |)N
HLAČE «Jolly»	>	890	»	1.200	IvM 1 Lull
» popeline mako	»	2.500	»	3.100	R HODI A10CE
» nezmečkljive	»	1.900	»	2.300	SCALA D ORO
» fresko volna	>	3.500	»	4.800	lir
JOPICI volna	>	2.900	»	4.900	
» kamela šport	»	6.900			6.900
DEŽNI PLAŠČI mak6	»	6.500	»	9.800	iTi—
» » zelo fini	>	18.500			111
PLAŠČI iz ciste volne	»	4.500			
Izkoristile priliko I
Ugoden trenuteki
iUTii
■v
V Španiji se položaj slabša
Francova Španija jc vulkan, ki utegne nekega dne začeli bruhali s lem večjo silovitostjo, čim bolj so ga skušali nasilno zadušiti
V tem poslednjem času se časopisje peča v’ vedno večji meri s Španijo. Med delavstvom tli upor, študenti demonstrirajo, gospodar skl položaj dežele se iz dneva v dan slabsa... če k temu dodamo se dolgove, v katere je Španija zabredla z 830 milijoni dolarjev a-meriškega posojila, ali bolje, s 350 milijoni ameriške «vojaške pomoči*, je res težko reci, kako se bo Franco izvlekel iz te zagate. Poleg tega imamo še politično vprašanje Francovega nasledstva, ki je povezano z vprašanjem po novne vzpostavitve monarhije v Španiji. Po nasledstvenem zakonu iz leta 1947 je namreč Španija «socialna in reprezentativna katoliška država z monarhično obliko vladavine»; po Francovi smrti naj bi Španija postala — po besedah admirala Carrera Blanca — <initi absolutna, niti liberalna, ampalc tradicionalna monarhijam.
Tako je zmešnjava popolna: imamo torej opravka s kraljevino brez kralja, z najbolj nazadnjaško notranjo ureditvijo, kjer se cerkvena in posvetna gosposka šopirita s privilegiji, ki so jih drugod po Evropi — nekje s krvjo, drugje brez njenega prelivanja — odpravili že več kot pred poldrugim stoletjem; kjer i-niamo	industrijske ali
kmečke delavce med najslabše plačanimi v Evropi — kjer je industrija opremljena z najbolj zastarelimi napravami, ki so jih dobili iz Anglije, Francije in tudi Italije;	kjer cene stalno
rastejo,	vrednost denarja
Pa stalno pada . ..
V to deželo so leta 1951 Prišli Američani, ker so po izbruhu sovražnosti na Koreji smatrali, da je treba zamašiti edino vrzel, ki je takrat še obstajala v njihovem atlantskem obrambnem sistemu. Sedaj pa so tudi oni v težavah, ker se je stvarnost pokazala v precej drugačni luči, kaker so si jo takrat zamišljali Trumanovi svetovalci.
Od takrat se je položaj v Španiji občutno poslabšal, in ni malo takih, ki za to Poslabšanje dolže vprav A-meričane. Le-ti se opravičujejo, ceš da svoje izdatke strogo kontrolirajo. V Španiji žive ločeno v svojih »malih Amerikah*, kamor uvozijo vse (brez carine, seveda) — od hladilnika do mesa v konservah...
V deželo so prišli na podlagi dogovora med vlado ZDA in Francom, ki jim je Prodal za 400 milijonov dolarjev zemljišč za njihova yojaška oporišča, hkrati pa je dobil do sedaj že 830 milijonov dolarjev posojila za Sospodarsko in vojaško pomoč.
Toda Franco se je uštel; Kljub temu, da je teh dosedanjih 830 milijonov dolarjev šlo v pretežni večini (55 odstotkov) za gospodarsko pomoč, je dežela ostaja y prejšnjem stanju:	da,
položaj se je celo poslabšaj;
Y teh poslednjih 11 mesecih
so se cene povišale za okrog 20 - odstotkov, tarife za 25 odstotkov, gostinske usluge za 30 odstotkov, pred kratkim pa je država povišala od 25 do 30 odstotkov tarife prevozniških uslug. V Madridu — piše neka resna ameriška revija — se delovni človek videva vedno manj v kavami, ker se je cena skodelici kave povišala za 14 lir. V Valen-ciji — deželi južnega sadja, v španskem Palermu — si ljudje že ne morejo pri voščiti pomaranče! K temu je treba dodati še stalno padanje vrednosti peze-te. Po uradnem tečaju ve lja en dolar 46 pezet, toda povsod ga morate zamenjati za 52 pezet. Zlata rezer-va države se je v 18 mesecih znižala od 240 na 120 milijonov dolarjev. Med delavstvom in študenti se širi ne samo nezadovoljstvo, ampak celo upor — kakor so pokazali dogodki preteklega leta ...
V tem nenormalnem položaju je Američanom uspelo dobiti v svoje roke vojaške vzvode dežele. Zgradili so tri nova oporišča za hiperbombnike v Torejonu de Ardoz, v Saragozi in v Moronu de La Frontera, k čemur je' treba dodati še pomožna oporišča v San Pablu in v Ruesu (od katerih je poslednje na sredozemski obali). Vsa ta o-porišča so odvisna od ameriškega strateškega poveljstva (V. S. Strategic Air Command), ki je do sedaj namestilo na njih le nekaj bombnikov B 47, ker letališča še niso pripravljena. Ameriška mornarica pa Je zgradila tri oporišča, in sicer eno v Roti na Atlantskem oceanu, nedaleč od Gibraltarja, drugo pri El Ferrolu, na skrajni sevemo-zapadni točki polotoka in tretje v Cartageni na sredozemski obali. Dodati je treba še to, da so ta pomorska oporišča hkrati zelo pomembna skladišča za gorivo. Američani so tudi zgradili vod za gorivo, ki veže Saragozo z Rolo in ki je stal 63 milijonov dolarjev. Obnavljajo z modernimi reakcijskimi letali tudi Francovo letalstvo, ki razpolaga le z zastarelimi Messerschmitti in italijanskimi -»štorkljami*.
Vse to pa je všteto v o-nih 830, oziroma 350 milijonov dolarjev «vojaške pomoči*. Kako bo Franco plačal to posojilo, ki je sicer desetletno, z možnostjo, da se dvakrat podaljša za nadaljnjih 10 let?
To je precejšnja uganka tudi za izkušene ekonomiste. A tudi Američani se tega zavedajo in so zaradi tega zaskrbljeni. Vidijo, da pezeta izgublja na vrednosti, a si tega ne vedo pojasniti. Mimo njihovih o-ken se vijejo povorke delavcev in študentov, ki zahtevajo svobodo in znosnejše življenjske pogoje ... V časopisju čitajo o «čistkah», ki se vrše tudi v «falangit>!
A kako si odgovarjajo na vse to? Približno takole: Nadaljujmo tako še kakih
šest, sedem let; takrat bodo usmerjevani izstrelki že tako izpopolnjeni, da se bomo mogli »požvižgati* tudi na Španijo in na njene režime. Ameriški davkoplačevalci pa nadaljujejo s plačevanjem davkov v prepričanju, da pretežna večina tega denarja služi za o-brambo »svobodnega sveta* in «ameriskega načina življenja*. To velja sicer za gospoda Babitta, kajti ostali — ki jim znani italijanski publicist profesor Ernestp Rossi pravi »padro-ni del vapore* — si ne skrivajo težav in neznank bodočnosti. Američani so zagazili že pregloboko v to spansko močvirje, da bi se mogli umakniti. Radovedni pa smo, kaj bo tudi z njimi takrat, ko se bo v Španiji prebudil vulkan, ki utegne nekega dne začeti bruhati s tem večjo silovitostjo, čim bolj so ga skušali zadušiti.
'	*	I-
Zadnja dela pri spomeniku padlim, ki &a bodo pojutrišnjem odkrili v Sežani v spomin vsem kratkim partizanom in ilegalcem, ki so v borbi za svobodo dali svoja življenja
Jugoslovanski program
Radioizotopi v medicini in industriji
Pri Zvezni industrijski zbornici v Beogradu je bila ustanovljena komisija za uporabo jedrske energije v industriji. Odobren je bil tudi program za dela na tem področju še za tekoče leto. V ta namen so bila odobrena tudi finančna sredstva
V vsej Jugoslaviji že delujejo štirje centri za proučevanje varjenih konstrukcij in odlitkov, ali tako imenovani centri za defektoskopijo. Ti centri so v Ljubljani, Beogradu, Sarajevu in na Reki.
Za pospešitev uporabe ra-dipizotopov ng raznih področjih so nedavno ustanpvil’ v Beogradu tudi poseben sklad za nakup in uvoz izotopov. Doslej so izotopa uvažali skoraj izključno v medicinske namene. V Beogradu pa je bil sedaj ustanovljen poseben center za uporabo radioaktivnih izotopov z nalogp. da povezuje delo proučevanja v bolnišnicah in klinikah. Glavna njegova naloga pa je delo v zvezi z uvedbo radioaktivnih izotopov v klinično prakso
Festivalske	r
is Kopra, Izole in Pirana
«Primorski dnevnik» je že poročal o svečani otvoritvi letošnjih prvih «Primorskih prireditev — to je namreč nekak edelovni» naslov bodočih tradicionalnih festivalov na Primorskem — in o «Ve-čeru opernih arij* ob sodelovanju treh uglednih ljubljanskih opernih pevcev; sopranistke Vilme Bukovčeve, L adka Korošca in tenorista Mira Brajnika. Da bo poročilo enotno, naj omenim še gostovanje ((Večera opernih arij» v Izoli in Piranu, žal z rahlo indisponirano zavzetostjo mladih članov orkestra radia Ljubljana in temu primerno bolj ožgano kozo, kar je pa navsezadnje tudi uspeh svoje vrste. Se posebej omenjam nastop basista L adka Korošca z arijo Sancha Pansa iz Massenetove opere «Don Kihots, ki je poslušalcem odkril delček zmagoslavnega pohoda v pariško opero
Gostovanje mariborskega o-peretnega ansambla je bilo aoperetnos v vsakem smislu.
SAMO KITAJCI SO KAJ TAKEGA SPOSOBNI
TISOČI KILOMETROV NOVIH CEST NA 4000M NAD MORSKO GLADINO
Skoraj pol milijona ljudi je v izredno težkih razmerah in z najpreprostejšim orodjem v dobrih treh letih zgradilo vee tisoč km modernih cest, po katerih se danes razvija živahen promet
Ze savia ideja prireditvenega vodstva, da vključi v repertoar «Primorskih priredi-tev» precej osladno in kajpada tudi neokusno Barthe-jevo opereto po motivih Franza Schuberta «Pri treh mladenkah*, ni vredna počenega groša. (Ce je že bila — iz komercialnih zazlogov — tako zelo potrebna opereta, bi^ bili lahko povabili Tržačane, ki so vsaj tako dobro, če ne bolje, postavili na o-der domačo, Gobce vo opereto «Planinska roža» v izvedbi Glasbene Matice in ob sodelovanju nekaterih članov SNG v Trstu). Mimo tega pa je krepko neuspela sinkroniza-cija dveh antipodnih scenskih elementov: imenitnega renesančnega okolja n a koprskem trgu pred Loggio in qnasi-d n najsko-straussovske scene ■ na odru. Bazen dovtipnega komika, odličnega člana mariborske Drame Danila Gorinška, potem bivše operetne zvezde Belizarja Sancina in Barbičeve, baritonista, ki je igral Schuberta, do neke me-*e še «treh mladenka in dobrega orkestra, dopolnjenega s člani opernega orkestra in violinista Igorja Ozima, ki ta čas služi vojaški rok v Mark boru in je sodeloval po usluž-beni dolžnosti» ter dirigentom Pavlom Brzuljem — nobene posebne znamenitosti. Občinstvo je bilo očividno zadovoljno. Povsod:	v Ko-
pru, Piranu in Izoli. Primorske prireditve pa so kljub temu napravile korak nazaj, kajti beseda nkvalitetav> ima včasih tudi svoj značilni zven.
Car/o Goldoni:
Vse do naše dobe je milijon dve sto tisoč kvadratnih kilometrov velika država za Himaiajo — Tibet — veljala za tajinstvono deželo, njeno glavno mesto Lhasa, kjer i-ma svoj sedež tudi Dalay La ma, pa za nedostopno mesto. Edino kak pogumnejši razi skovalec ali predrzncjsi novi nar. kot na primer Svea Sven Hedin, Nemca Filchner in Schffefer. Anglež Bell ter Francoza K.encourt in David Neel :er nekateri drugi so v zadnjih 30 letih imeti priložnost obiskati Tibet in ga predstaviti človeštvu v obliki člankov, reportaž ,n šludij. Do pred kratkim je v to ta jinstveno deželo vodila le pot, po kateri so mogli le mezgi, in kamele.
Ta jugozapadni kot LR Kitajske pa danes zc križajo avtomobilske ceste. Štiri avtomobilske ceste so v načrtu, doslej pa so dokončali j.e dve. in sicer cesto iz Sikanga v Tibet in cesto iz Cinghaja, k, prav tako vedi v Lnaso. Ti dve cesti povezujeta libetsko prestolnico Lhaso s pokrajinama Sikang in Simng. zahodno od Landšua. Tretja avtomobilska cesta, ki je šele v gradnji, bo vodila od Lhase do Jatunga na južni meji Ti-
tHiiiiiiitiitiiiiiiitiuiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiHimmMiiMiiiiuiimiiiiiiiitiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiininiMiiiiiiiiiiiiiimmiiiniiiiiiimiiHtiHiiiitt
POMENEK 0 JEZIKI!
Pon topoli
ravnati
Ni PRAVILNO:
Ivan gruo postopa z materjo. Delavcem so pokazali, kako je treba postopati z novomi stroji. Nj*no postopa-	~
oje pa ni bilo lepo. Proti vsem Kršilcem bodo postopali po zakonu. Proti njemu so uvedli sodno postopanje.
PRAVILNO JE:
Ivan grdo ravna z materjo. Delavcem so pokazali, kako je treba ravnati z novimi stroji. Njeno ravnanje pa ni bilo lepo. Proti vsem kršilcem bodo ravnali po zakonu. Proti njemu so uvedli sodni postopek.
POSTOPATI pomeni pohajati. Postopa tisti, ki nima dela. Postopanje je samo pohujapje in nič drugega.
* « *
Ni PRAVILNO:
Preje bi prišel! Niijpreje boš moral napisati pismo, potem pa boš šele lahko odšel! Cimpreje gres, tem bolje.
PRAVILNO JE:
Prej bi prišel! Najprej noš moral napisati pismo, potem... Cim prej greš tern bolje.
Preje je samo rodilnik samostalnika uprejan.
P roje naj preje cimpreje
Padi
zaradi
tf «
Ni PRAVILNO:
Samo radi zabave je to stori). Radi teg« ca vendar ne morejo kaznovati! Raai mene, tudi če ne pride!
PRAVILNO JE:
Samo zaradi zabave Je to storil! Zaradi tega ga vendar ne morejo kaznovati! Zaiadi tnene, tudi če ne pride!
Pomen
besed
* * *
živali so naši predniki ra di Imenovali po glasu. N. pr petelin Ima ime po petju (od hestde peti), sova po skovikanju (samec Je skovir), čuk po glasu «ču». kukavica po svojem glasu. Pisče pride ni besede piskati, sčinkavec od glasu «sčink!» itd. Tudi po barvi so dobile rivgli svoje ime. Sinica po sinjem (višnjevem, modrem) oprsju Golob jio zelenkasti (iz nem ikega gelb - »e'gr.0). a zo'na po rumenkasto zeleni bar Vi (žolt - rumen). Sivka (krava), neka, mora, gada (d,-masla, čad - dim), tudi dimka.
V	V
Sepilov in Solohov
PARIZ, 17 — (AFP) — Sovjetska književnica Vanda Va-siljevska je izjavila pred skupino ukrajinskih umetnikov, da je mednarodni odbor za Nobelovo nagrado poslal Se-pilovu prošnjo za dokumentacijo o slavnem sovjetskem pisatelju Mihajlu Solohovu, ki je bil kandidat za Nooelovo nagrado. Sepjlov pa ie držal prošnjo v miznici več kot šest mesecev, Zato je odgovor prišel prepozno in Solohov bo ostal brez nagrade.
 «»-------
Šolski uspehi na milanskih šolah
V milanskih državnih š dah je od 68.690 gojencev izdglalo 31.550, 30.737 jih ima popravni izpit oktobra, a 6-394 gojencev ni izdelalo.
V zasebnih šolah je od 35.303 gojencev izdelalo 11.706, popravni izpit jih ima 11.477, a odklonjenih je bilo 3.150.
Podatki se nangšajo na klasično in realno gimnazijo, na srednje šole, učiteljišče, trgovsko šolo, srednjo tehnično šolo in na nižje strokovne šole
Skupno je v Milanu od 93 tisoč 993 dijakov izdelalo 43.265, t. j. 46 odst., ponavljalni izpit jih ima 42.184, zavrnjenih pa je 9.544 dijakov.  «»------------------
Telefon za gluhe slepce
Na sestanku mednarodnega sveta za pomoč slepim, ki je bil v New Yorku, Je bil I praktično prikazan tudi po-seben telefon, ki je btl izdelan za tiste slepce, ki so hkrati tudi gluhi. Gre za telefonsko napravo, Ki deluje na principu Brajlove pisave.
beta, ki se kot klin vriva v mali protektqrat Sikin na severnih mejah Indije. Tudi četrta avtomobilska cesta se začenja v Lhasi, pred palača Potala, v kateri prebiva vrhovni svečenik in civilni dostojanstvenik Tibeta. Cez dve leti bo ta cesta povezovala Lhaso s Kotanomom v jugozahodnem Sinkiangu, kjer se končuje avtomobilska cesta, ki vodi iz Sovjetske zveze.
Gradnja tibetskih avtomobilskih cest ima gospodarske in politične ter tudi strateške namene. Mnogi te ceste vzporejajo s cesto, ki vodi iz High-waya na Aljasko, to se pravi s cesto, ki povezuje /skrajni severni del ameriške celine z ZDA.
Gradnja 2255 km dolge avtomobilske ceste Sikang—Tibet se je začela leta 1950. Naslednjega leta pa so začeli graditi cesto, ki povezuje Lhaso s Siningom in ki je dolga 2100 km.
Te tibetske ceste napravijo na človeka izreden vtis, tako zaradi njihove dolžine kot tudi zaradi načina, kaao so grajene. Čeprav se vijejo na višini 4000 m nad morsko gladino in se prebijajo skozi labirint divjih gorskih vencev in strmih prepadov, je bilo in je tu edino orodje za njihovo gradnjo kramp, lopata in podobno najpreprostejše orodje. To dovolj jasno govori o izredni požrtvovalnosti kitajskih graditeljev, katerim ni bil pretežak noben napor, ko je šlo za gradnjo del v najbolj zaostalem delu domovine. O modernih strojih in napravah tu ni bilo niti govora. Nadomestila in nadomešča jih
le fizična sila človeških rok. zato bo gradnja teh cest prav gotovo prešla v zgodovino naše dobe. saj bi gradnja teh cest tudi z najmodernejšimi sredstvi bila veliko delo.
Točno število graditeljev ni znano. Zanj verjetno ne ve nihče. Kitajci govore o številu 450.000, to se pravi sko-ro pol milijona ljudi. Najtežja dela je opravila kitajska vojska, to se pravi niene posebne tehnične in inženirske brigade. Ostala dela pa delavci iz vseh predelov Kitajske.
Vreme in klimatski pogoji so tu igrali nenavadno vlogo. Snega je bilo tod tudi do 4 metre, 'emperatura pa je včasih padla tudi do 30 stopinj pod ničlo. V teh visokih gorskih predelih so snežni viharji pogosti in ni bil redeK primer, da se je temperatura od enega dneva do drugega' zmanjšala na 20 al; 30 stopinj. Suh višinskr zrak in podnevi izredno pekoče sonce se težko prenašata, toda dela so se nadaljevala in se nadaljujejo.
Pr“d dvema letoma in pol so izročili svojemu namenu prvi dve avtomobilski cesti, ki vodita preko 230 mostov in skozi skoraj 3000 predorov. Dela so trajala 40 mesecev al’ točneje 1216 dni.
Po neskončno dolgih dveh tibetanskih avtomobilskih cestah se danes razvija razmeroma velik promet, saj vodi po njih na dan nad tisoč dve sto avtomobilov. Vožnja od I.aana do Lhase ali od Lhase do Sininga traja 12 dni. Pot ig Lhase do Pekinga pa se v novih razmerah da opraviti v — treh tednih.
Na vseh odsekih teh cest je predpisana vožnja v koloni, toda v opremo za pot je treba vključiti poleg hrane tud: krznene plašče in šotorna krila, spalne vreče in maske za dihanje ter seveda nadomestne dele in veliko količino pogonskega goriva. Hkrati pa mora kolona imeti s seboj še vrsto orodja, kajti plazovi in velike skale, ki jih na cesto zvalijo neurja, pogosto zapre jo pot. Cestne incidente po vzročajo pogosto tudi divje zveri, volkovi, medvedi in druga divjad. Zelo nevaren je tudi redek višinski zrak. ki povzroča utrujenost in potnika ialiko Yudi zaduši.
Najtežji predel ceste je prelaz ČUeherh, ki je najvišji del ceste med Sikangom in Tibetom. Tu gre pot na višini. 5470 m nad morjem. Njene divje serpentine pa zahtevajo
pravo umetnost ravnanja s krmilom ;n zavorami. Potniki, ki se vozijo tod, gredo 675 m više kot znaša najvisji vrh v Evropi — Mont Blanc. ali skoraj dvakrat tako visoko nad morjem kot je visok naš Triglav. Suh planinski zrak v taki višini dobesedno razje kožo obraza in rok, če ni obleka pravilno izprana in če se ni človek namazal dovolj s primerno kremo.
Tudi priprava jedi na tej višini ni enostaven problem. Riž ali suho meso n. pr. se tu sploh ne moreta skuhati. Z druge strani pa so vozači prjsiljeni pogosto počivati, da se voda v hladilnikih ohladi kajti voda na tej višini nagio zavre.
Kljub vsem tem težkočam in oviram pa v duhu kitajske potrpežljivosti kolone vedno prihajajo pravočasno na cilj.
Koprsko gledališče ali Tirad no Gledališče Slovenskega Primorja je s festivalsko izvedbo na prostem zaključilo letošnjo precej klavrno sezono. Klavrno zaradi nemogočega repertoarja, klavrno zaradi pretežno slabih predstav in klavrno zaradi klavrnega položaja, v katerem se je ob koncu sezone znašlo. Izvršni svet je pred izidom gledališkega zakona postavil ostre in kar se da načelne pogoje, ki jim bodo morala zadostili bodoča profesionalna gledališča. Slišimo, da bo Gledališče Slovenskega Primorja ostalo. Hvale vreden zaključek z manj hvale vredno odgovornostjo pred postavkami novega gledaliskegu zakonika in ne nazadnje pred občinstvom.
Slovo koprskega gledališča od letošnje sezone je bilo uglašeno na' ognjevito Goldonijevo struno, Mirandolina: komedija ritma, živosti in laške bibavice. Režiser Kolman Mesarič je kot gost zamudil' izredno priložnost, da bi iz Goldonija projeciral vsaj spodoben diapozitiv. Vse preveč je bilo nekega akarakterne-
ga» teatra, vse preveč neznosnih mglobins in «poplab-ljanj» v posamične vloge tn vse preveč individualnih «t-ger tn protiigers. Zato pa vse premalo spektakla, ki resda ni teater, tak, kakršnega imamo vselej v mislih, marveč tisti, ki je — v saj za stilne izvedbe Goldonijevih komedij — ostal pravilo. Ali se resnično nikoli ne bomo izvalili iz trde jajčne lupi? ne že skoraj hereditgrnega kompleksa aslovgnske težey in nekakšnih globin in znali zaigrati tudi Goldonija s cirkuško dinamiko in svetlim, sončnim zagonom? Menda ne, če presojam koprsko izvedbo «Mirandoline». Vsi po vrsti so bili dobri igralci, prikupno so hodili sem in tja, imenitno so deklamirali naučene pasove in uMirnndolt-na» je nenadoma postala problemsko odrsko delo. Začeli smo — ne da bi sami vedeli, kdaj — odkrivati fabulo in enigmatsko vlekli komunikacije od psebe do o-sehe. Goldoni pa je obvisel nekje v zraku in se prizanesljivo smehljal očitnemu zanesenjaštvu, ki je bilo speljano po ntrdnih, klasičnih tirihn viktorijanske bahavosti. Ne, tako daleč pa res ne gre z Goldonijem.
Mirandolina Marge Filec-Marodičeve in dramatični vitez di Ripafratta. Marijana Bačka sta bila — seveda v okviru nemogoče režije — najbolje speljana. Toda tudi oba sla bila sama zase, vsak ločeno poglavje Goldonijevega teatra. Janez Klasinc
(Marchi di Forlimpopoli) se je docela vdal lastnim ((proizvodnim* domislekom in je
— hoteč postaviti gkarakter»
— prodal le nekaj dvomljive šepavosti. Marijan Lombar (grof d’Albafiarita) — ugledna meščunska osebnost našega veka. Nemara je bil dno Hortenzija-Peamira (Romana Lemutova in Breda Urbiče-va) še najbolj ritmiziran in ognjevit. Sluga Ernesta Ze-ge preudaren in po svoje zanesljiv, pran tako F.abri-zio Karla Mar.sela,
Prikupno, dinamično sceno je zasnoval Srečko Tič, deloma originalno glasbo pa je napisal Vladimir Lovec.
To je vse o «MirandoHni*. Morda je ostrina le pretirana, toda dejstvo je, da Goldonija na tak način ni mogoče dovolj uspešno predstaviti. Saj smo videli milanski Mali teater in skupino Ce-sca Bassegia. Nekaj pa bi si le lahko zapoitinili, mar ne?
Telefonski pogovor s predstavnikom Gledališča Slovenskega Primorja zagotavlja njegov obstoj. Letošnja slaba letina je dala 130 predstav, 7 premier, od teh dre krstni predstavi, in sicer Ata-rodičevo dramo ((Svetlobo nad davninoa iti Ocvirkovo mladinsko igro ePeter Klepec:».	ML
■imiiiiMiiiMiiiifiiiiiitiniiMiMiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiimimii iihiiiiiiuiiiiiiiiihiiiiiii,Mimi,minuli,luimm,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
TUDI LONDONČANI SE PREDAJAJO MAMILOM
Britanski	policij
prodreti v podzemlje Soha
Angleži so znani kot zelo u-staljeni, mirni in flegmatični ljudje, torej ljudje, za katere bi skoro ne mogli verjeti da se spuščajo v zadeve za katere ne bi že prej točno in dodobra ugotovili, da jim bodo prinesle edinole korist ali kakršno koli blaginjo. Zato
Kar vidite zgoraj, ni nič drugega kot najmanjši fotoaparat na svetu, Ta Je 14 milimetrov dolg in 16 milimetrov širok In Je vgrajen v prstan. Izdelal ga je nemški tehnik Dielrlch Cura. Fotoaparat lahko posname do štiri glike na film, ki Je J,5 mm širok
tem čudneje zveni vest, da se tudi na Angleškem v zadnjih letih močno širi uživanje mamil. Za Francijo in še posebej Italijo velja, da sta to deželi, po katerih vodi pot mamil iz azijske celine v Ameriko, predvsem v ZDA, kjer se na leto potrošijo velikanske vsote v ta uničujoči užitek, ki je zajel že tudi široke plasti ameriške mladine. Velika Britanija pa je v tem vsaj navidezno ostala ob strani. Sedaj pa je britanska policija bila primorana iz-vežbati ne le posebno policijsko službo, ampak tudi posebne policijske pse za borbo proti mamilom, predvsem za borbo proti trgovcem z mamili. Britanska policijska služba upa, da bo s tem vsaj zmanjšala razpečavanje heroina, kokaina, opija in vseh drugih vrst mamil, ki se v zadnjem času tako na veliko širijo v nekaterih mestnih predelih Londona.
Samo v predelu China-Tovvn je baje najmanj 15 kadilnic opija. Lastniki teh kadilnic so povečini orientalski doseljenci, ki žive že dolgo let v Londonu in svojo pravo dejavnost prikrivajo z malimi točilnicami ali gostilnicami. Mnoge kadilnice opija imajo prostore pod zemljo in posebne tajne vhode, tako da jih ni lahko odkriti. Poleg tega so stalni gosti teh lokalov tako zakenspirirani in molčeči, da se iz njihovih ust ne da ničesar zvedeti. Pri tem pa je važna še ta značilnost, da ima vsak tak lokal že svoje zadostno in zato zaokroženo klientelo, ki ne mara novincev. Te klientele pa ne sestavljajo le orientalci, ampak tpdi zelo mnogo domačinov, predvsem bivših britanskih vojakov, ki so se privadili te. mu «uživanju» v času, ko so služili vojsko v raznih azij-
skih deželah v zadnji vojni.
Ta žalostna navada pa ni le zelo škodljiva, ampak tudi draga. Kilogram surovega o-pija stane 130 funtov šterlin-gov, ali v naši valuti 300.000 lir. Po predelavi za «na trga pa stane okoli pol milijona. Iz enega kilograma opija sc more napolniti okoli 1500 pip. Vsak kadilec pa jih pokadi vsaj 15 na dan. Kar znese povprečno 5.000 lir stroškov, oziroma 150.000 lir na mesec.
V mestnem predelu China-Town pa niso le kadilnice o-pija, ampak se tod srečujejo tudi številni morfinisti, kokai-nisti in drugi podobni nesrečneži,
Ker je po britanskem zakonu prepovedano le razpečavanje mamil, ne pa njih uživanje, policijske sile usmerjajo svojo dejavnost predvsem n ra ti razpečevalcem. Ta naloga Pa ni enostavna, pa čeprav
lili lili III IIIIIIIIIIIIlfllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiuinji
je delovno področje slednjih kar na ulici. Razpečevalci namreč stalno spreminjajo svoj način dela, gosti pa so do njih «lojalni». Včasih se trgovec z mamili zakrinka v obleko slepca — berača. Sedi na vogalu ulice in ljudje mu mečejo kovance. Med kovanci pa bo zvečer našel tudi nekaj kovinskih ploščic z vrezano telefonsko številko. Njegova nadaljnja naloga je, telefonirati na te številke tn se s klientom dogovoriti za kraj sestanka in za geslo. Drugi način je prodajanje cvetic. V tem primeru pa so gesla že vnaprej dogovorjena. Ko stopi klient k potujočemu prodajalcu cvetic, že izgovori geslo. ki je v veljavi za tisti dan ali teden. In posel je kmalu opravljen. Potujoči cvetličar proda gostu nagelj ali kako drugo cvetlico, v kateri, je skrita ampula mamila. Sploh velja za londonska mestna predela Soho in Chi-na-Town pravilo, da se tod sporazumevaš le na podlagi gesel. Seveda so ta gesla znana le v krogih posameznih skupin, ki sestavljajo zaokrožene družbe onih nesrečnežev, ki se z uživanjem mamil finančno, umsko in fizično počasi uničujejo, silam znane gngleške policije pa le redkokdaj uspe prodreti v te zaokrožene skupine.
— Slab je, gospa, slab. Potreboval bi čim več počitka
— Prav, odslej mu bom, torej, pri pomivanju posod« pomagala...
Goriško-benešk i dnevni k
Po enomesečnih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo
Včeraj podpisali sporaznm o preskrbi Gorice z vodo
Z Mrzle k a bodo dobavili letno največ 4.5 milijona kubičnih metrov vode po 13 lir kubik ■ Pomembne izjave dr. Murka in dr. Macchija di Cel/ere
Včeraj dopoldne so v palači Okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici podpisali sporazum o preskrbi Gorice z vodo z Mrzleka. Za jugoslovansko delegacijo je sporazum podpisal svetnik izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije dr. Ivo Murko, za italijansko delegacijo pa opol-nomočeni minister dr. France-sco Macchi di Cellere. V italijanski delegaciji sta bila med drugimi tudi dr. Carrato od prefekture in dr. Chientaroli od občinskih podjetij.
Pogajanja za obnovitev sporazuma, katerega veljavnost zapade 15. septembra letos, so se prižela 18. junija v Gorici, kjer je bila prva seja komisije. Ce primerjamo, da so pogajanja za sklenitev prejšnjega sporazuma z nekaterimi prekinitvami trajala okoli sedem let, tedaj je bil sedanji
sporazum dosežen v rekordnem času, kar kaže vedno večje razumevanje predstavnikov obeh držav za reševanje obstoječih vprašanj.
Sporazum, katerega veljavnost se prične 18- septembra letos, izgubi veljavo po petih letih. Veijdar sta se delegaciji sporazumeli, da se avtomatično podaljšuje še za eno leto, če ga v prvi polovici leta ena izmed obeh strani ne bo odpovedala. Z novim sporazumom se Jugoslavija obvezuje, da bo letno dobavljala Gorici preko rezervoarja na gradu največ 4.500.000 kubičnih metrov vode. Maksimalna dnevna potrošnja sme znašati 13.800, povprečna pa 12.400 kubičnih metrov. Naše oblasti pa se s tem sporazumom obvezujejo, da bodo namesto dosedanjih 7-50 plačevale za vsak kubični meter po 13 lir.
MiiimiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiinimmiiiniiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiinmiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii
Z izredne seje sovodenjskega občinskega sveta
V občinskem poslopju odprejo poštni urad
V občini ni nobenega kmetovalca, ki bi mu mraz uničil polovico pridelka, da bi lahko zakasnil s plačevanjem dveh obrokov neposrednega davka
V sredo zvečer je bila izredna seja sovodenjskega občinskega sveta, katere so se udeležili skoraj vsi svetovalci. Na dnevnem redu je bila najprej razprava o sklepu prefekture, ki je zavrnila odločitev občinskega sveta, da zaupa ureditev anagrafskega seznama nekemu podjetju iz Gorice za 60.000 lir. Prefektura zahteva, naj anagraf uredijo občinski uradniki. Po dolgi diskusiji so sklenili, da se dogovorijo z uradniki, da bodo delo opravili z izrednimi urami.
Svetovalci so dalje odobrili predlog, da se na županstvu namesti troje oknic po 12.900 lir in da se napravijo še ena vrata pri zdravniški ambulanti, da ne bo slišati v čakalnico zdravnikovega razgovora s pacientom.
Na občinske poti bodo napeljali 600 kubičnih metrov gramoza po 650 lir, nato pa so odo'brili predlog, da se zaradi razveljavljenja lire in podražitve poveča vsota, ki je bila dodeljena za asfaltiranje občinske ceste iz Stan-dreža skozi Sovodnje do Ga-brij, za 10 odstotkov. Po načrtu, ki je bil sestavljen leta 1954, bi izvedba načrta stala 43, sedaj pa 47-000.000 lir. S tem popravkom bodo načrt v kratkem poslali v Rim, ki bi v primeru odobritve, katero narekujejo med drugimi tudi higienski razlogi, dal dolgoročno posojilo in prispevek v znesku 5 odstotkov.
Prečitali so poročilo preglednikov obračuna lanskega leta in ga odobrili. Za kritje primanjkljaja so potrebovali posojilo. Za sedaj pa zaradi še neplačanih računov v blagajni primanjkuje okoli 800.000 lir-Po odobritvi 2.000 lir spravnemu sodniku so pričeli dolgo diskusijo o razširitvi električne napeljave od Sušterši-čevih proti Peči. Zlasti dolgo so se zadržali pri napeljavi k trem hišam, ki še nimajo e-lektrike. Končno so predlagali prizadetim družinam sledeče: skupno naj na županstvu položijo 70.000 lir preden jim napeljejo luč v hišo, kar se bo verjetno zgodilo okoli novega leta.
Pri naslednji točki je župan
tov. Jože Ceščut poročal o u-reditvi poštnega urada v So-vodnjah. Županstvo je pripravljeno vzdrževati sobo, ki bi služila za potrebe poštnega urada. Občina ne bi s tem le olajšala dela meščanom, ki hodijo po pokojnine v Gorico in ki tam opravljajo druge poštne opravke, ampak bi imela od tega tudi finančno korist. Predlog je bil odobren.
Na koncu je župan poročal o korakih, ki jih je napravil pri pokrajinskem poljedelskem nadzorništvu, da bi pomagal kmetom, ki so bili oškodovani z majskim mrazom. Povedal je, da imajo po zakonu pravico, da plačajo prva dva o-broka neposrednih davkov nekaj pozneje (nikakor pa davkov niso oproščeni) tisti kmetje, katerim je mraz uničil nad 50 odst. vseh pridelkov. Po izjavah pokrajinskih oblasti pa v Sovodnjah ni takega primera. Morda je kakšen samo v števerjanski občini.
 «»--------
Huda nesreča delavca v Safog
Včeraj ob 14. uri so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 26-letnega delavca Albana Turca iz Ul. Colonia 24, ki je zaposlen v SAFOG. Pri delu v topilnici ga je stroj, pri katerem je delal, nenadoma udaril v glavo, pri čemer si je Turco pretresel možgane. Na zdravljenju bo ostal več časa, ker ima tudi globljo rano na glavi.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia 102, tel. 31-52.
 «»-------
- KINO -
CORSO. 17.00:	«FizlCno pre-
razvit», E. Constantme. VERDI. 17.00: «Cloveški plen«, R. Widmark.
VITTORIA. 17.15: «Zločin na dirkališču«, A. De CENTRALE zaprt.
MODERNO. 17.00:	((Kreolska
ljubica«.
POLETNI KINO. 21.00: «Beg v močvirje«.
Sporazum o preskrbi Gorice z vodo, katerega bodo morali ratificirati še pristojni organi obeh držav, je predviden po členu 5 priloge 5 mirovne pogodbe.
Po podpisu je predstavnik Okrajnega ljudskega odbora povabil člane obeh delegacij na zakusko, med katero se je razvila živahna diskusija, v
Včeraj so zabeležili na goriškem letališču najvišjo temperaturo ob 13. uri 27,2 stopinje C, najnižjo 13,4 stop. ob 4. uri.
kateri sta šefa obeh delegacij podala izjavi za tisk.
Sef italijanske delegacije dr. Macchi di Cellere je rekel, da so opravili dobro delo in v vsem pokazali svojo dobro voljo za dosego popolnega in konstruktivnega sporazuma. Sef jugoslovanske delegacije dr. Ivo Murko pa je rekel, da se popolnoma strinja z izjavo šefa italijanske delegacije, da so potekala pogajanja v obojestranskem razumevanju in prijateljskem vzdušju ter izrazil željo, da bi podpis sporazuma doprinesel k nadaljnjemu zboljšanju odnosov med obema državama in tukajšnjima narodoma. Dr. Macchi di Cellere je še dodal, da se z njim popolnoma strinja.
Požar v kleti
Včeraj ob 10. uri so klicali goriške gasilce v hišo Felice-ja Grassija v Ul. sv. Gabrijela, kamor jih je klical najemnik inženir dr. Avgusto Lobani. V kleti stavbe je nenadoma izbruhnil požar; toda kako je do njega prišlo niso ugotovili. Gasilci so imeli več kot eno uro dela, da so požar pogasili. Pogorelo je precej slame in leseni zaboji v skupni vrednosti 10.000 lir.
IZ TRZICA
Svetovalca KPI in PSI zahtevata takojšnje sklicanje obč. sveta
Tržiška občinska svetovalca Saggini od KPI in Boscaroli od PSI sta poslala tržiškemu županu pismo, v katerem zahtevata v imenu svetovalcev obeh strank takojšnje sklicanje občinske seje, katera bi se morala po izjavah župana že vršiti.
Svetovalca v pismu navajata številne probleme, ki bi jih moral občinski svet obravnavati, med njimi je največje važnosti ustanovitev avtonomne dežele Julijske krajine-Fur-lanije, o kateri mora tudi občinski svet v Tržiču povedati svoje mnenje. Nadalje so še vedno brez odgovora vložene interpelacije o ponovni otvoritvi tržiškega zdravilišča, pokojninah gospodinjam in še o vrsti drugih manjših interpelacijah, ki že predolgo leže v predalih tržiškega županstva.
Včeraj pričel v Beljaku medn. folkloristični festival
Včeraj so v Beljaku svečano otvorili II. mednarodni folkloristični festival, ki je e-na izmed prireditev velikega koroškega festivala, ki se je pričel v Beljaku 13. julija in bo trajal do 21. julija. Na programu so razne glasbene prireditve, športna srečanja, umetniške razstave in velik semenj. Vabilu pripravljalnega odbora so se odzvale številne folkloristične skupine iz raznih evropskih in izvenev-ropskih držav; včeraj je nastopila tudi goriška italijanska folklorna skupina.
Obnovitev trgovskih obrtnic
Goriško županstvo obvešča vse trgovce, ki še niso obnovili obrtnic, naj pohitijo in to store čimprej na protokolarnem oddelku goriške občine.
(llliUllltltlltlltlllllflllllllllllllllltlllllilllllllllllHIflllllllllfllttlllllllllllllllHIIIIIIIIIItlllllllllllll
Razbita pogajanja med sindikati in ravnateljstvom
Rabeljski rudarji bi morali prostovoljno zapustiti rudnik
Ravnateljstvo obljublja 50 rudarjem 400.000 lir nagrade Prihodnji sestanek bo šele 19. avgust#
Kot smo poročali, je ravnateljstvo Rabeljskega rudnika pri Predilu, že pred 10 dnevi napovedalo, da bo zaradi težav v proizvodnji, ki naj bi nastale po znižanju cene svinca in cinka na svetovnem tržišču, odpustilo 50 rudarjev. Položaj v tem rudniku, kjer se je število zaposlenih zelo zmanjšalo že decembra lanskega leta, in kjer je junija meseca prišlo po krivdi ravnateljstva, ki ne skrbi za zadostne zaščitne naprave, do smrtne nesreče enega izmed rudarjev, ni ravno najboljši. Ob zadnji nesreči so rudarji stavkali, dokler jim ni ravnateljstvo obljubilo, da bo u-redilo notranje zaščitne naprave rudnika in tako preprečilo ponovitev novih nesreč.
Ko je prišla od strani ravnateljstva napoved, da misli odpustiti brez večjega vzroka 50 delavcev so rudarji upravičeno dvignili glas in zahtevali sestanek na uradu za delo. Tako so se v sredo na uradu za delo v Vidmu sestali predstavniki treh sindi-Galle, kalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, člani notranje komisi-
je in pa zastopniki ravnateljstva rudnika. Najprej so slednji obrazložili zahtevo po odpustu 50 rudarjev ter zno-
va navedli vzroke, ki naj bi1 bili, kot že omenjeno, v nizki mednarodni ceni cinka m svinca. Sindikalni predstavniki so nato upravičeno odgovorili, da ravnateljstvo zaradi trenutnega stanja na tržišču in nastalih težav, ki niso tako strašne, pač ne morejo spraviti ob vsakdanji kruh kar 54) delavcev, upoštevajoč, da je bilo že lansko leto nad 100 odpustov v rudniku.
Razgovori so trajali dolgo, vendar se stranki nista mogli sporazumeti in zato niso izdali nobenega uradnega sporočila. Iz sindikalnih krogov se je izvedelo, da hoče ravnateljstvo uresničiti svoje načrte s tem, da nudi delavcem in delavkam, ki bi prostovoljno zapustile delovno mesto poleg redne odpravnine še 400 tisoč lir nagrade za moškega in 200.000 lir za ženske. Prostovoljni odpusti naj bi se izvršili do 10. avgusta, 19. avgusta pa se bodo zastopniki delavcev in ravnateljstva ponovno sestali. Verjetno, da nihče od rudarjev ne bo sprejel predloga ravnateljstva, zato lahko pričakujemo bližnjega sestanka zainteresiranih strank, kakor pa je bilo domenjeno v sredo v Vidmu.
Športni dnevnik
Po 20. etapi kolesarske dirke po Franciji
Anquetil z zmago na kronometer učvrstil svoj vodilni položaj
Odlično drugo mesto Italijana Defilippisa - Nencini trikrat preluknjal Danes najdaljša etapa letošnjega «Toura»
LIBOURNE, 18. — Kot se je predvidevalo, je Jacques Anquetil danes z lahkoto zmagal v vožnji na kronometer na 66 km dolgi progi Bor-deaux - Libourne. Njegova zmaga je bila tako prepričevalna, da nima niti pomena omenjati, da mu je bila naklonjena tudi usoda. Medtem namreč, ko so morali drugi dirkači kar po večkrat stopiti s kolesa zaradi počenih gurn in okvar, je Anquetil le proti koncu etape zamenjal kolo z rezervnim. Poleg tega so vsi ostali najboljši vozači startali in večji del proge vozili v dežju, ko pa je startal Anquetil se je naenkrat zjasnilo in skoraj vso pot ga je spremljalo prijetno sonce. Toda — kot že rečeno — ne glede na vse te ugodne okoliščine, bi Anque-til zmagal prav gotovo tudi brez njih, tolikšna je bila njegova premoč nad ostalimi. S svojo današnjo zmago si je mladi Francoz samo še utrdil svoje vodstvo pred najnevarnejšima nasprotnikoma, ki sta brez dvoma Italijana Nencini in Defilippis. ter postavil piko na svojo končno zmago na letošnjem «Tour de France«.
Toda današnja etapa je prinesla nepričakovano lep uspeh tudi Defihppisu, ki se je u-vrstil na drugo mesto na kar niti sam ni računal, kot je izjavil po prihodu na cilj.
Proga ie vodila po valoviti cesti z mnogimi ovinki mimo lepih vinogradov in čeprav vreme ni bilo ugodno, je dirki vendarle prisostvovala velika množica gledalcev. Kronika sama na sebi nima nobenega pomena, ker so dirkači pač startali ločeno v triminutnih presledkih. Zanimiva je mogoče le primerjava časov, ki so jih dosegli najboljši kolesarji v prvih 32 km od starta do La Branne. v drugem delu od La Branne do cilja in končnih časov: Anouetil 45’20” 46’47” 1.32’17” Defilippis 47T4" 47’14” 1.34’28” Van Est 47’47” 47’26” 1.35T3” Lorono 47’14” 48’17” 1.35’31” Forestier 46’57” 49’23” 1.36’20” Planekaert 46’09” 50’15'* 1.36’24” Ruby 47’3I” 48-59’ 1.36’30” Janssens 47"52” 49’07” 1.36'59” Mahe 46’58” 50T7” 1.37T5’ Keteleer 47’32” 50’40” i.38’12' Christian 48’30” 49'50” 1.38’20” Nencini 49'03” 49’34” 1.38’37”
Izven maksimalnega časa . so prišli na cilj Barone (Ile). Schellemberg (Sv.) Chaussa-bel (S.E.) in Baffi (It.), ki ie včeraj očitno do kraja izčrpal zalogo svojih moči. Kljub temu pa jim je razsodiščna komisija dovolila startati na jutrišnji etapi, ker je upoštevala različne vremenske pogoje med dirko.
Jutri se bo preostalih 53 dirkačev podalo na predzadnjo etapo Libourne - Tour-’, ki pa razen izredne dolžine ne predstavlja nobenih drugih težav. Do pomembnejših sprememb v splošnem vrstnem redu verjetno ne bo prišlo razen seveda v primeru nepredvidenih nezgod katerega izmed favoritov. Anquetil	je
prav gotovo še toliko pri mo* Čeh, da bo lahko vzdržal e-ventualne napade, v kolikor pa bi tega ne zmogel sam, ima še vedno na razpolago skoraj kompletno moštvo, ki bo brez dvoma s stisnjenimi zobmi branilo njegov dosedanji	u-
speh in že v kali zatrlo vsak poskus njegovih nasprotnikov.
Vrstni red v 20. etapi Bor-deaux - Libourne (66.200 km) na kronometer;
1. Anqueiil (Fr.) 1.32’17" (z odbitkom 1.31’17”) s povprečno hitrostjo 43.041 km na uro; 2. Defilippis (It.)	1.34’28"	(z
odbitkom I.33’58"); 3. Van Est (Hol.) 1.35 13”; 4. Lorono (Sp.) 1.35*31”; 5. Forestier (Fr.) 1.36’ in 20”;	8. Planekaert (Bel.)
1.3624”; 7. Ruby (NEC) 1.36' 30”; 8. Janssens (Bel.) 1.36’59 9. Mahe (Fr.) 1.37’15”; 10. Keteleer (Bel.) 1.38'12”; 11. Christian (Sv.) 1.38’20”; 12. Nencini (It.) 1.38*37”; 13. Lampre (SO.) 1.38'58”;	14.	Adriaens-
sens (Bel.) I.39’06”; 15. Tho»
in 17”; 22. Baffi (It.) 121.05’ in 13”; 23. Ruiz (Sp.) 121.06’ 56”;	24. Da Silva (mešana)
121.07’29”;	25. Padovan (It.)
121.13’35”, itd.*
Ekipni vrstni red pr 2« etapi:
1. Francija 356.59’39”; 2. Italija 358.07'58”; 3. Belgija 359.27’ in 51”; 4. Zapad 360.18’54”; 5. Holandska 360.41’45"; 6. Seve-rovzhod-center 361.05 11 Ile de France 361.10’45”; gozapad 361.38’35”;	9
vzhod 361.40’25”;	10.
361.55’37”; in 05”.
7.
8. Ju-Ju goli. Španija 362.26’
min (O.) 1.39’09’; 16. Dotto (S.
E.) 1.39T8”; 17. P. Van Est (Hol.) 1.39’20"; 18. Tosato (It.)
I.39’2‘2”; 19. Pipelin (O.) 1.39’ in 28”; 20. Bouvet (Fr.) 1.39’ in 40”; 21. Anglade (S,E.) 1.39’ in 45”; 22. Bergaud (Fr.) 1.39’
48”; 23. Rohrbach (NEC) 1.39’
55”; 24 Groussard (O.) 1.40’ in 03”; 25. Foulingue (O.) 1.40' in 31”, itd.
Splošni vrstni red po 20. etapi:
1. Anquetil (Fr.) 119.34’01”;
2. Janssens (Bel.) z zaostankom I4'56”; 3. Christian (Sv.)
I7’20”; 4. Forestier (Fr.) 18' in 02”; 5. Lorono (Sp.) 20'17”;
6. Nencini (It.) 26'03’ ; 7. Defilippis (It.) 27’57”; 8. W. Van Est (Hol.) 28TO’’; 9. Adriaens-sens (Bel.) 34’07”;	10. Dotto
(S.E.) 36’21”; 11. Mahe (Fr.)
39’34”;	12.	Rohrbach	(NEC)
42’58”; 13. Picot (O.) 48’28”:
14. Bauvin (Fr.) 54’48”; 15. J.
Bobet (Ile) 57’48";	16.	Plan-
cfkaert (Bel.) 58’52”; 17. Tho-min (O.) 1.14’38”; 18. Keteleer (Bel.) 1.15’53”; 19. Hoorellbeke (Ile) 1.16*18”; 20. Tosato (It.)
1.26’50”; 21. Gay (S.O.) 121.03’
iiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuniiitHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiMiiimiiiiMfu
Polfinale evropske cone Douisogego pokala
Danes prvi igri posameznikov v dvoboju Italija-Švedska
Srečali se bodo Schmidt in Merlo ter Pietrangeli in Davidson
Svetovni rekord Francoza Riviera
ZUERICH, 18. — Francoski prvak v zasledovalni vožnji Roger Riviere je včeraj dosegel v Zuerichu nov svetovni rekord v vožnji na 5 km s startom z mesta s časom 6’03”. Prejšnji rekord je imel Švicar Strehler s časom 6’09”4.
MILAN, 18. — Na sedežu milanskega teniškega kluba so kmalu po 12. uri izžrebali pare za polfinale Davisovega pokala med Italijo in Švedsko, ki se bo začelo jutri v Milanu. Izid žrebanja je bil naslednji;
Petek, 19.; ob 14.30 Schmidt-Merlo. Pietrangeli - Davidson.
Sobota, 20.:	ob	15.	dvojice
(formaciji še nista določeni).
Nedelja, 21.:	ob 14.30 Pie-
trangeli - Schmidt, Merlo -Davidson.
Italija in švedska sta se doslej štirikrat srečali v Davisovem pokalu. Leta 1953 je v Turinu zmagala Italija s 4:1, 1. 1954 so v Stockholmu zmagali Švedi s 5:0, toda Italija je nastopila brez Gardinija in Merla, ki sta bila diskvalificirana, 1. 1955 je v Milanu zopet zmagala Italija s 4:1, leto kasneje pa v Bastadu celo s 5:0!
S tremi zmagami proti eni je Italija tudi v jutrišnjem srečanju favorit, toda dvoboj nikakor ne bo lahek. Davidson, ki je igral v vseh štirih prejšnjih srečanjih, je izkušen toda nestanoviten tenisar. Schmidt je še zelo mlad in zaradi tega manj izkušen, toda na zadnjem prvenstvu Švedske je v finalu premagal Da-vidsona. Na vsak način pa je forma obeh Švedov tokrat mnogo boljša kot lam v Bastadu. Do polfinale so Švedi prišli z zmagama nad Avstrijo s 4:1 in nad Dansko s 4:1.
Italijane sta privedli v polfinale evropske cone zmagi nad Holandsko s 5:0 in nad Poljsko s 4:1. V dvoboju s Poljsko so italijanski tenisarji razočarali predvsem zaradi neborbenosti. Predvsem je bila slaba dvojica Pietrangeli -Sirola, ki pa se je zato zelo popravila na turnirju v Wim-bledonu. Trener Marcello Del Bello je zadovoljen s formo svojih igralcev, ki so danes v pričakovanju jutrišnjih prvih srečanj, počivali.
 «»——
MALI ZENSKI ROKOMET
Poraz Jugoslavije proti Madžarski
BEOGRAD, 18. — V nadaljevanju svetovnega prvenstva v malem rokometu za ženske je Češkoslovaška v nadmočni igri premagala Avstrijo z 12:3 (5:1). Avstrijke so zelo dobro začele, toda po prvem
golu, ki so ga dale, so popustile m Cehoslovaikinje so nad-močno zmagale.
Zanimiva igra med Dansko in Madžarsko se je Končala neodločno 5:5 (2:4).
Včerajšnja tekma med Madžarsko in Jugoslavijo se je končala z rezultatom 10:4 (5:1) za Madžarke. Za občuten poraz Jugoslavije je precej kriva vratarka, ki je bila nesi-gurna.
PLAVAN-TC
Anglija - Jugoslavija končni izid 115:55
LONDON, 18. — Dvodnevni plavalni dvoboj med reprezentancama Anglije in Jugoslavije se je končal z zmago Anglije z rezultatom 115:55. Danes so biii doseženi naslednji rezultati:
440 y prosto:	1.	Blak (A.)
4’43”9, 3. Jeger (Jug.) 5’59”2.
220 y prsno: 1. Vocker 2’48”3, 2. Pandur 2’52”6.
4x200 m: 1. Anglija 3’05’’7, 2. Jugoslavija z istim časom.
110 y metuljček — ženske: 1. Gosder.ova 1’16”9, 3. Koncilija (Jug.) I’25”4.
110 y prosto: 1. Vilkinsono-va tA.) 87”6,	3. Varga (J.)
73”4.
110 y hrbtno:	1.	Edwards
I’I3”6, 3. 3. Stapič (J.) 1’22”6.
4x88 y mešano - ženske: 1.
Anglija 4’03”8,
Kolesarska dirka po Jugoslaviji
Prusky zmagovalec II. etape med ekipami vodi Romunija
S časom zmagovalca je privozil na cilj tudi Jugoslovan Levačič
BEOGRAD, 18. — V drugi etapi kolesarske dirke po Jugoslaviji je zmagal Poljak Bernard Pruski, ki je 260 km dolgo progo Beograd - Kragujevac - Beograd prevozil v 7.6’ in 55” s povprečno hitrostjo 31,1 km na uro. V istem času so prispeli na cilj med drugim tudi Derroy (Hol.), Glo-vaty (Polj.), Treflik (Vzh. Nemč.), Mascha (Avstr.), Bra-ham (Rom.) in Levačič (Jug.).
Današnja etapa je bila zelo živahna. Takoj od Avale so se od skupine ločili Avstrijec Mascha, Nemec Treflik, Poljak Kaminsky in Jugoslovan Levačič, katerim se je po odhodu iz Kragujevca pridružil še Prusi . Jugoslovanski kolesarji se danes imeli krizo. Petrovič, Bajc in Valdič so bili stalno v drugi skupim. Zadržali so sicer plasma v splošni klasifikaciji, niso pa ga mogli popraviti.
V ekipnem plasmaju je v drugi etapi zmagala Romunija s časom 2I.21’5". Jugoslavija je peta s časom 21.50T3”.
V splošnem vrstnem redu posameznikov po drugi etapi je na prvem mestu Avstrijec Mascha s časom 11.14T0”. Isti čas ima tudi Treflik (Vzh. Nemč.), tretji je Derboy (Hol.) II .14*48”. Jugoslovan Levačič je na 8. mestu s časom 11.15’ in 05”. Isti čas ima tudi Vu-ksan (J.), ki je na devetem mestu.
'jutri je na vrsti tretja etapa Beograd - Valjevo - Beograd v dolžini 200 km.
ATLETIKA
AVTOMOBILIZEM
Behra z Mascrati izenačil rekord proge v Ainlrceju
AINTREE, 18. — Prvi dan poskusnih voženj za veliko avtomobilsko nagrado Evrope, ki bo v soboto v Aintreeju, je Francoz Jean Behra z avtom Maserati izenačil rekord proge. 4.828 km je prevozil v času 2’00”4 s povprečno hitrostjo 144.350 km na uro. U-radni rekord je 1. 1955 postavil Anglež Moss z avtom Mercedes. Drugi najboljši čas je dosegel Fangio tudi z Maserati (2’01” — 143.650 km na uro).
Med piloti hiše Ferrari sta bila najhitrejša Trintignant m Hawthorri, z enaikim časom Z’03"2, Moss pa je z Vanwal-lom dosegel čas 2’02"4.
Jungwirth v Londonu v teku na «MiIji Ieta»
LONDON, 18. — Jutri in pojutrišnjem bo na londonskem stadionu White City velik lahkoatletski miting, katerega program obsega dvoboj moških ekip Londona in New Yorka, ženskih ekip Lon. dona in Rima ter meč narodno tekmovanje nekaterih povabljenih atletov. Največje zanimanje vladi za tek na 1 miljo, na katerem bodo nastopili Angleži Ibbotson Delanj, Ken Wood, Brian Kent-Smith, Berisford in Clarke, Poljak Lewandowski ter Stanislav Jungwirth, ki je prejšnji teden postavil nov svetovni rekord v teku na 1500 m s časom 3’38”1.
Medtem ko so Angležinje favoritinje proti Italijankam, pa si angleška moška ekipa ne more pričakovati uspehov proti izredno močnim Ameri-kancem, med katerimi je tudi nekaj sedanjih in bivših svetovnih rekorderjev,
ZDA končni zmagovalec vojaškega prvenstva
ATENE, 18. — V Atenah se je zaključilo mednarodno vojaško prvenstvo. Končni vrstni red po točkah je naslednji: 1. ZDA 146, 2. Grčija 72, 3. Italija 69, 4. Francija 64, 6 Pakistan 45, 6. Holandska 28 5, 7. Egipt 18, 8. Belgija 17,5. Rezultati zadnjega dne: Kladivo:	1. Iobal (Pak.)
54.47, 2. Manillias (Gr.) 53,03. 800 m:	1. Jazy (Fr.) 1’51”2.
400 m z zaprekami:	1. Cul-
breath (ZDA) 51”6,	2.	Jones
(ZDA) 52'8, 4. Danelutti (It.) 55’5. Krogla: Tsakanitas (Gr.) 16,19. 200 m:	1. Seye (Fr.)
21”5,	3.	D’Asnach (It.) 21”6.
3000 m z zaprekami: 1. Hyo-tis (Gr.) 9’22”4. Štafeta 4x100 m: 1. ZDA 42”, 2. Italija 42"1, 3. Grčija 42”2. štafeta 4x400 m: 1. ZDA 3’17”6,	2.	Grčija
3’24”, 3. Italija 3’24”2. Troskok: 1. Davis (ZDA) 14,85.
 o--------
Svetovni rekorder Johnson v Ljubljani
LJUBLJANA, 18. — Na doslej največji lahkoatletski prireditvi v Ljubljani, ki bo v soboto in v nedeljo, bo v okviru državnega prvenstva nastopilo okrog 300 atletov. Posebno zanimivost tega prvenstva pa bo predstavljal nastop najboljšega oz. najbolj vsestranskega atleta na svetu, svetovnega rekorderja v deseteroboju Amerikanca Rafera Johnsona, ki bo startal na 100 m, 110 m z zaprekami, skoku v daljino m še v eni disciplini.
Johnson, ki je črnec, bo prispel v Jugoslavijo v misiji «dobre volje«. Trenutno je Johnson še v Italiji, kjer 'je imel po raznih mestih demonstrativne nastope in predavanja o svoji metodi treniranja.
KOLESARSTVO
Francoski kolesarji za svetovno prvenstvo
PARIZ, 18. — Športna komisija francoske kolesarske zveze je takole sestavila svojo reprezentanco za svetovno prvenstvo, kr bo v Belgiji od 10. do 18. avgusta.
Profesionalci:
Cestna dirka: Valentin Huot (prvak Francije), Jacques An-quetil, Louison Bobet, Andre Darrigade, Jacques Dupont, Jean Forrestier. Bernard Gau-thier, Raphael Geminiani, Francois Mahe in Rene Pri-vat. Dva od njih bosta za rezervo.
Zasledovalna vožnja: Roger
Riviere in Albert Bouvet.
Srednja proga:	Roger	Go-
deau (še en kolesar bo določen kasneje).
Hitrostna vožnja: Gaignard, Belienger in Gerard.
Diletanti:
Cestna dirka: Joseph Bou-don (prvak Francije). Armand Gayre, Claude Le Menn in Mastrotto.
Za hitrostno in zasledovalno vožnjo bodo reprezentanti izbrani po državnem prvenstvu, ki bo v nedeljo.
STOLPEC TOTIP
Zmagoviti stolpec včerajšnje stave:
1 2, X 1, X 2, X 2, 1 2, 2 X
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarst* zavod ZTT - Trsi
KINO SKEDENJ
predvaja danes 19. t. m.
« VELIKI VALČEK»
Življenje Johanna Straussa
nmpjtaCjiiiimh
predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 18. url
«Na Vzhodu nič novega»
Režija Lewis Mtlestooe.
Največkrat nagrajen film sveta.
LOJZ
KRAIGHER
Roman
KONTROLOR ŠKROBAR
Pa me pogleda natančneje.
«Glej ga šmenta, saj sva vas srečala zjutraj s poštarjem! ste torej prišli? Imela sva vas za kakšnega agenta, bahava sva si bila vzela tudi samo zaradi lepšega puški s seboj, ni nič... Kaj? Tešč ste še tudi. Sem pojdiva! Gostilničar icer klerikalec... Obedovati pa morate pri meni.*
In že kriči preko trga za svojim pisarjem, ki je bil prišel 10, in ga pošilja domov, povedat kuharici, naj pripravi d za dva.
«Moje žene namreč ni doma. Peljala se je k materi, ki je aj zbolela.*
Golaž je bil pri Seljaku izvrsten, tudi pivo pitno.
«V uradu ste že bili! No, ta vaša davkarija — osje ?.do... Tu vam še odgovorijo ne slovenski. Sodnija bi se čeprav je nižje uradništvo razen dveh pisačev tudi vse ičursko. Avskultant je Nemec. A vsaj svetnik in adjunkt Hojnik sta Slovenca. Pa tudi ta dva — toliko, da vam ne »ta’ Blamier’ mich nicht, mein schones Kind, und gruss h nicht unter den Linden! Žalostno, prijatelj, žalostno!* «Vaš prednik je bil naš človek, morda celo preveč naš zunaj namreč. Njegovo delovanje se je koncentriralo samo tiste frankfurtarske verižice vaših novih kolegov. Živio m dar v uradu, demonstracijo z narodnimi kolki, govorance •rčmi Ciril-Metodov znak na ovratnici... Ce pa si hotel atkov za volitve ali slovenskih odlokov, se je praskal za
ušesi in škilil k davkarju, da je imel v trenutku srajco prepoteno. Vam je mogoče največ koristiti lepo na tihem... No...»
Pogledal me je prežeče in utihnil. Jaz pa sem se potuhnil nad krožnik — golaževa omaka je bila neverjetno slastna.
♦Notar dr. Kurbus je mož stare šole. Slogaš in konservativec. En zdravnik je Nemec, drugi Slovenec. Našemu gre boljše. Poštar je Slovenec, a poštni pečat je nemški. Tudi ekspeditorice so po navadi Nemke, ali vsaj nemškutarice.* ♦Poleg mene je še en advokat tu. Starejši. Jaz sem šele letos samostojen, čeprav sem že pet let v trgu. Prevzel sem pisarno svojega starega šefa dr. Perka. To vam je tudi eksem-plar! Grbast in star. Pa se vozi okrog in študira mlade ženske. Specialist, rečem vam, za posebno vrsto babnic. Saj me razumete? Tudi tu jih ima nekaj na vesti. — A moj aktivni kolega dr. Črnko...*
Pogleda me sumljivo od strani in zdelo se mi Je, da se mu je nos zaničljivo namrdnil.
♦Dr. Cmko je Kranjec. Tudi vi ste Kranjec. No, to še ni noben greh. A t&k vam pride k nam in ne pozna razmer in vam rine z glavo skozi zid, pa res pririne in nas razdvoji, da »se gledamo kot psi in mačke. Mislim namreč: črni in napredni. Vrhutega nima pojma o nemški premoči v deželi. In ko spozna, da mu vse »skupaj ne nosi pričakovanih obresti, hajdi, obesi celo ropotijo na kol in prepusti blamažo drugim. — Pri vas je — vi ste uradnik — vi nimate interesov... A za kranjske razmere mi nismo zreli. Je vse zastonj in bob v steno. — Sicer ste pa tudi daleč prijadrali tam doli. O mizeriija, mizerija!* «Med trgovci je en sam Slovenec. Obrtniki skoraj vsi nemškutarji. Tako tudi gostilničarji. Tu je naša edina krčma. Naš narodni dom. In tam, glejte, v dvoranici, kjer teče vlaga po stenah in smrdi po plesnobi, tam vidite fotografijo Spodnje Štajerske. Kakor zid, ki ga že stoletja razjeda volk. In čudno, da še ni razpadel ter se zrušil v razvaline. Omet se pa usipa leto za letom in treba je krpati in popravljati, da že človeku jezik visi iz gobca kakor spehanemu psu.*
Pa me pogleda na pol ironično in na pol žalostno:
♦Tudi nemško šolo imamo. Graščina na vrhu — saj ste jo
videli? — S pikelhavbo na strehi — simbol!*
Jezno in zamišljeno bobna s prsti po mizi in se nervozno ozira po natakarici.
‘Naša šola je seveda utrakvi»stična. In učiteljstvo okoma-tano, da si upajo revčki komaj zevniti. Apropos! Pri učitelju Belni bi lahko stanovali. Pojdiva pogledat!*
Ko sva šla po trgu, sem se radovedno oziral po oknih, če ne bi zagledal kaj lepega, kar «večno žensko je in dviga nas.* «Philippine Štraus* se blesti napis na lični špecerijski trgovini.
Dr. Žižek me takoj opozori: ♦Stara devica, dobra partija. Ce jo vzamete, nam takoj pridobite glas za občinske volitve.*
Tu se prikaže obrazek za steklom, bled obrazek v bogatem okviru črnih las. In pod belim čelom dvoje črnih, velikih oči, žarečih kot oglje sredi napetih okvirov očesne beline.
Dr. Žižek pozdravi in tudi jaz se imenitno poklonim. Krasotica pa se nama nasmehne tako prijazno in sladko, da bi bil skoraj skopmel. In samo vame upira svoj začudeni pogled, tako sijajen in bleščeč, da bi natihoma zavriskal: ♦To si naravnost očaral, Amošt!* Moj spremljevalec pravi:
♦Erotična ženska. Tako pogleda vsakega novinca. Neizmerno hrepeni po možu, a ne more nikogar ujeti. Nekdaj je že imela otroka... Sicer pa se že nevarno bliža štiridesetim. Šminka in puder!*
No, ti se vseeno ogledaš, Amošt, da se orientiraš in si jo zapomniš. Njena obleka je okusna, roka bela in nežna... Prvi žen»ski pozdrav v tem kraju — naj ti bo ugodno znamenje!
Stanovanje ml je bilo povšeči. Precej udobno opremljena sobica v prvem nadstropju, z oknom na ulico in s prekrasnim razgledom po bližnjih goricah. Ravno nasproti na prvem vzhodnem griču kipi v nebo mogočna cerkev Marije Pomočnice s tremi zvoniki in velikim samostanom. Polje in travniki in gozdovi in vinogradi in hišice med drevjem — in na oddaljenejših holmih zopet cerkvice, beleče se v pomladnem soncu.
Tudi gospodinja mi Je ugajala. Drobna ženska kakih petintridesetih let. Zobe ima slabe in kožo raskavo, vendar še dosti čvrsto. Udje okrogli in prožni, pogled skrivnosten in prežeč, uslišanja proseč.
Popoldne sem »spoznal polovico trga. Dr. Žižek me je sicer vodil samo v slovenske kroge, a prišel sem tudi v nemško družbo. In po vseh teh predstavljanjih, izpraševanjih, odgovorih in pogovorih sem bil zvečer tako utrujen in zaspan, da sem že prav zgodaj ušel v svojo sobico.
Spravljal sem se spat. Suknjo in telovnik sem odložil na stol in sedel na rob postelje, da bi si sezul čevlje. Tu vstopi nenadoma — skoraj brez trkanja — gospa učiteljeva s steklenico vode in kozarcem na pladnju.
«Tako zgodaj že, gospod kontrolor?*
♦Zaspan sem in truden, milostiva!*
Morala je tik mimo mene do nočne omarice. Pogleda me z zapeljivo kretnjo čez ramo in se ml nasmehne prikupljivo:
«Ce boste vedno tako pridni, go»spod kontrolor — no, to bo res nekaj. Morda še mojega moža navadite, ostajati bolj doma.*
♦Gospod soprog je v krčmi?*
♦Kakor po navadi.*
♦Ah, spominjam se — pri taroku.*
Jakob Belna je bil imel popoldne ♦osobito* čast, predstaviti se mi in spoznati svojega «odličnega» gostača.
In njegova gospa še vedno ne umakne pogleda od mene. Za trenutek povesim oči — a nemudoma vstanem, iztegnem roko do njene bradice in jo stisnem med prsti. In ona se mi sama porine naproti ter mi sramežljivo ponudi usta...
Tako sem pozabil na obupno razpoloženje onega jutra in zaspal popolnoma srečen in zadovoljen. A čudno: že čez nekaj trenutkov sem se zdrznil v spanju... Dvoje belih rok je hrepenelo proti meni in črne oči so mi bliskale naproti... Ona koketna trgovka, gospodična Filipina Štraus, me je obiskala v sanjah in me klicala na ples...
(Nadaljevanje sledi),