Pred pričetkom šolskega leta smo se pogovarjali z ravnateljem I. Gimnazije Celje, g. Jožetom Zupančičem Stran 16, 17, 18 Top Moto Celje Ulica XIV. divizije 14 TelJFax:063/482-043 POOBLAŠČENI PRODAJALEC Letnik 2, št. 36,28. 8. 1996 Cern 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Pogovor z g. Gregorjem Verbučem, direktorjem trgovskega podjetja Savinja Mozirje, o poslovanju podjetja ter načrtih za prihodnost Stran 11, 12 d.O.O. Munge Vele in maloprodaja šolskih potrebščin in biro opreme Arja vas 24, 3301 Petrovče tel.:lfax 063 707-254 mobitel: 0609 633-623 lARILLlSf RAZPRODAJA OTROŠKIH OBLAČIL ZNIŽANJE POLETNIH OBLAČIL Trgovina s tekstilom Šolska 32, Mozirje tel.: 832-943 +s *s 301,31^' P0T^333CTN3, 03IIT3V, 3 013'3JI IN 031,30133, 031,303, V ČASU Ob 16.8. DO 7.9. NUDIMO ZA VSAK NAKUP NAD 3.000,00 SIT 3 10 % POPUST IFM M\3 MMMEJJ® (OEM) mWMJJ(SE\ffl KRC-257 (RDS, 4X30W) 30.960 SIT KRC 150 (4X15W) 22.950 SIT Brezplačna montaža avtoradijav! Na zalogi BTV GORENJE in audio video program PHILIPS! ELEKTRONIKA ZUPANC Šlandrov trg 20, Žalec, tel.: 714 484 trgovina KRM CENTER Marija KRIŽNIK s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel- 063/831-096 / =» VELIKA IZBIRA TRENIRK ZA OTROKE IN ODRASLE (i => kavbojke jeans WEST BLUE in PETROL => bombažne pajkice SUPER CENE! - SE PRIPOROČAMO Gostišče FERVEGA Velika Pirešica, tel.: 728 097 Gostilno LOČICA pri VRANSKEM tel: 725 016 ®“DNEVN0 VAM NUDIMO MALICE IN JEDILA PO NAROČILU t®“ZA VAS PRIPRAVLJAMO TUDI KOSILA IN VEČERJE TER PRAZNOVANJA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE OB DOLOČENIH PRAZNIKIH I/ŽSŽLIMO 'M 1/AŠSirA OBUKA! 28. avgust 1996, Št 36 UVODNIK Stran 3 “Zeleno, ki te ljubim, zeleno, ” je zapisal Lorca. “Sivo, kar je nekoč bilo zeleno, ” bi rekli Zeleni, ki so pred dnevi delili vodo Zlata kaplja in letake, s katerimi so opozarjali na škodljivost posegov v naravo, ki jih s sabo prinaša gradnja avtocest v Sloveniji. Slovenija je tranzitna država, ki bo pretok tovora skozi svoje ozemlje z dograditvijo avtocest verjetno še povečala. Ni potrebno imeti posebnega znanja in domišljije, da si lahko predstavljamo, kako bo povečan promet škodil naravnemu okolju. Zeleni opozarjajo, se hudujejo, stroji gredo naprej. Tudi o nesmotrnem izkoriščanju naravnega materiala v bližnji okolici je bilo veliko slišati. Po tej plati se nam zdi, da so protesti upravičeni, morda celo premalo odmevni. In kot pravi nek starejši rek: “Ko bo zadnje drevo posekano, ko bo zadnja reka onesnažena, ko bo izginila še zadnja krpica zelenja, bomo ljudje spoznali, da ne moremo jesti denarja. Seveda nas ob teh dejstvih prime sveta jeza in prepričani smo, da je treba dela na avtocesti ustaviti, odgovorne prijeti, neposlušne kaznovati... Vse do takrat, ko sedemo v avto in se odpeljemo proti morju. Ko nam nepregledne kolone stoječih ali komaj premikajočih se vozil neusmiljeno načenjajo živce, si oddahnemo, ko končno pridemo na avtocesto. Takrat se nam milo stori in ekologija je pozabljena, ostanejo samo še pobožne želje po čim hitrejši izgradnji avtocest, ki bi nam omogočile hitro potovanje iz kraja v kraj. In kje je rešitev? Gotovo bomo morali skleniti kompromis. Izgraditi ceste, a vseeno izbrati ekološko najugodnejšo varianto, ne glede na stroške. Upam, da pri sedanji različici nismo premalo mislili. Da so ekološka vprašanja pereč problem, nam vsakdan znova in znova potrjuje. Ekološka sprejemljivost pa bo morala imeti prednost pri vseh načrtih v prihodnosti, drugače se zna čez leta zgoditi, da bo zelenje prekrila betonska džungla, sonce pa bo skrito za oblaki smoga. Bomo ljudje takrat še živeli, in če bomo, bomo tistemu sploh lahko rekli življenje? Gregor Čulk, rock ‘a’ joči novinar. Čuli, kot ga prijatelji ljubkovalno kličejo, je glasbena duša. Vodilni vokal pri skupini Interceptor včasih v roko prime - poleg mikrofona, seveda - tudi pero in napiše članek za naš časopis. Zaradi izjemno dolgih las in poraslega obraza bi se lahk o zelo učnkovito skril med bolj kosmate prebivalce slovenskih pragozdov. Torej, če kdaj srečate pojočega medveda, bodite pozorni. Kosmatinec morda ni zver, pač pa naš Čuli, ki lasem že dolgo ni privoščil Škarij, pa tudi britvica se že dolgo ni sprehodila po njegovem obrazu. Vendar se kljub robustnemu videzu v njem skriva mehka duša, dovzetna za vse lepo in umetniško, predvsem pa za glasbo. .Dominika Sambolič, novinarka. Dekle, ki se nam je z rednim pismom oglašala iz strokovnega izpopolnjevanja v Londonu, je spet med nami. Mala Londončanka se počasi privaja zelenju savinjskega hmelja. Dominika je za časopis neprecenljive vrednosti. Iz Londona je prinesla nova znanja in poglede, ki jih bo v prihodnje delila z nami. Kot doslej, je tudi sedaj užitek prebirati njene članke. Počasi se bo verjetno potrebno navaditi na laško pivo in pozabiti angleški čaj, angleško umirjenost zamenjati za štajersko srboritost, namesto zvena Big Bena, pa se bo oglasil počen glas kakega veseljaka iz oštarije. Dominika se je vrnila iz sofisticiranega Londona v ruralnejšo Savinjsko dolino. Naj bo prehod čim prijetnejši. GLAS Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o.. Velenjska cesta 12, 3310 Žalec, telefon: 063/715 011, 711532, tclefaz: 063/ 715011, 711532. Glavni in odgovorni urednik: Samojurhar; tehnični urednik: UrošAristovnik; grafična obdelava: Metod Marok, Jure Miser; lektor: Vid Burnik; novinarji: Dominika Sambolič, Nataša Verk; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, hrane hurland, Maja Jerič, Ivanjurhar, Alenka Turnšek, Gregor Uranič. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana, Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381/95-23/75z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke „ tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA OBDELAVA OGLASOV JU J mmmimr/ !li HMELJARJI, LETOS PREVIDNO! Pred vrati je pobiranje hmeljskega pridelka, žal pa letina po ocenah poznavalcev naj ne bi bila prav dobra. Se junija so hmeljatji podali predvidevanja, naj bi na 2364 hektarih kmečkih zemljišč, ki so v Sloveniji namenjena hmelju, pridelali 4035 ton zelenega zlata, sedaj pa se strokovnjaki z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec bojijo, da se pričakovanja ne bodo uresničila. V veliki meri je vmes poseglo vreme. Visoke temperature v začetku junija so povzročile prezgodnje cvetenje hmeljnih rastlin, predvsem naše avtohtone sorte savinjski golding, ki so tako prezgodaj zaključile rast, in zato niso dosegle vrha žičnic. Svoje je prispevalo tudi slabo vreme v začetku julija in avgusta, vendar natančnejši podatki ne bodo znani, dokler Odbor za vzorčenje ne bo opravil ocene letnika, kar naj bi se zgodilo nekje po 15. septembru. V evropskih pivovarnah so se zaradi deževnega in slabega vremena nakopičile tudi zaloge piva. Za žalsko občino, kjer po podatkih za lansko leto leži nekaj čez 68 odstotkov vseh slovenskih hmeljišč, je pridelek hmelja nedvomno ključnega pomena. Vodilne sorte so aurora, savinjski golding in bobek, ki predstavljajo 94 odstotkov hmelja, pri čemer aurora zaseda največji delež hmeljskih zemljišč - čez polovico pridelka naj bi predstavljala po junijskih predvidevanjih. Vendar pa slabo vreme, četudi že samo po sebi dovolj škodljivo, še zdaleč ni edini faktor, ki lahko negativno vpliva na izkupiček pridelka, saj na žalskem Inštitutu vztrajno opozarjajo tudi na mnoge druge napake pri vzgoji hmeljske rastline in obiranju njenih plodov. Najpomembnejša je seveda kvaliteta hmelja, ki je v Sloveniji predpisana s Pravilnikom o kakovosti hmelja. V njem so podane minimalne zahteve za kakovost hmelja, kot je predpisan odstotek vlaga in primesi, dočim ko kakovost hmelja v veliki meri lahko izmerimo tudi z vsebnostjo alfa kislin. Izkušnje iz zadnjih let so pokazale, da se zelo veliko hmelja obere vsej teden dni prehitro. Žal je navada prezgodnjega pobiranja zelo globoko zakoreninjenja, vendar pa ima to negativne posledice na vsebnost alfa kislin, vedo povedati na Inštitutu, in dodajajo, da tudi svileno zelena barva storžkov ne pomaga dosti, če je kobulica skoraj prazna. Slovenski hmelj se bo na trgu obdržal samo z višjo alfo - če vzamemo za primer au-roro: njene alfa vrednosti med 6 in 7 odstotki prav gotovo niso dolgoročno perspektivne. Po mnenju delavcev Inštituta, naj se savinjski golding obira nekje okrog 19. a-vgusta, z obiranjev aurore pa velja počakati vsaj do 25. avgusta. Po zadnjih podatkih se je vsebnost alfa kislin pri savinjskem goldingu ustavila nekje med 3,7 in 6,4 odstotki, pri pridelku aurore pa se giblje med 8,7 in 11,9 odstotki. Prav tako opozarjajo, naj letos zaradi slabih rezultatov pridelovalci hmelja ne posekajo vsega savinjskega goldinga, čeprav pa je potrebno stare nasade le-tega zamenjati z brezviroznimi. Drži, da so se v svetovnem merilu v zadnjih letih dogajale precejšnje zamenjave sort, vendar zaradi razlik v pridelovalnem območju pri nas spremembe naj ne bodo tako hitre. Kar nekaj alfa kislin se izgubi tudi pri neustreznih postopkih obiranja, sušenja in navlaževanja, za kar pa gre deloma kriviti tudi zastarelo opremo in morda celo nekvalificiranost delavcev, ki upravljajo s stroji. Prav tako na Inštitutu opozaijajo, da bo potrebno hmelj obirati žčisteje’, torej z manj primesi, saj višji delež primesi prav tako zmanjšuje vsebnost alfa kislin, kar je predvsem pomembno za pivovamaije pri odkupu hmelja. Svetovna merila določajo za še nekako sprejemljivo stopnjo vsebnosti primesi 3 odstotke, žal pa se je stanje glede tega v zadnjih letih pri nas precej poslabšalo. Leta 1990 je bilo pod 2 odstotka primesi najti v dveh tretjinah hmeljskega pridelka, leta 1994 pa se je s tako nizko vsebnostjo primesi lahko pohvahla le še ena petina analiziranih vzorcev suhega hmelja. Ker je veliko pridelovalcev hmelja nagnjenih k pretirani uporabi škropiv, je letos podjetje Hmezad Eksport Import uvedlo novost pri prevzemu pridelka: hmeljarji morajo podati izjavo o u-porabljenih fitofarmacevtskih sredstev za varstvo hmelja. Četudi pa je uporabo škropiv potrebno omejiti, pa so ta pri hmeljarstvo vendarle nepogrešljiva - trenutno je najbolj pereč problem hmeljeva pršica oziroma rdeči pajek, ki lahko v precejšnji meri okme kvaliteto pridelka. K spravilu hmelja pa sodijo tudi prevozi s hmeljišč, zato bo do druge polovice septembra v Savinjski dolini potrebno upoštevati poseben prometni režim. Za podrobna navodila hmeljarjem, katere obvozne ceste naj uporabljajo in kako naj se vključujejo v promet na glavni cesti Čelje-Ljubljana, je poskrbela celjska Uprava za notranje zadeve, ostale udeležence v prometu pa bodo na obiranje hmelja opozarjale obcestne table. V Hmezadu Eksport Import ocenjujejo, da cene hmelja na svetovnem trgu letos ne bodo presegle povprečja in se bodo gibale nekje med 6 in 7 DEM za stalne odjemalce. Kar se tiče ocen pridelka drugod po svetu, Čehi ocenjujejo svoj pridelek za slabšega kot lani, Amerika napoveduje dober pridelek, Nemčija, največja pridelovalka hmelja na svetu, pa računa na povprečno letino, čeprav so zgodnje sorte slabše. V Sloveniji hmelj pridelujejo že preko sto let, slovensko hmeljarstvo pa predstavlja okrog 3 odstotke svetovne pridelave in pokriva nad 10 odstotkov svetovnega neto uvoza hmelja. Slovenija je lani predstavljala kar 15 odstotkov nemškega uvoza hmelja in je bila za Američani in Čehi na tretjem mestu, vendar pa se je glede na doseženo povprečno ceno uvrstila šele kot dvanajsta. Prav tako nam da misliti dejstvo, da je kar 95 odstotkov slovenskega hmelja namenjenega izvozu in ga zgolj 5 odstotkov porabijo domače pivovarne. Slovenski hmeljarji so torej v veliki meri vezani na svetovni trg, vendar bodo lahko ostali konkurenčni zgolj s skupnim nastopom in kvalitetno ponudbo. KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA Z.O.O., tel.: 720 -311 POSLOVALNICA KMETIJSKA PRESKRBA POLZELA, teL: 720-968 Vam nudi v mesecu septembru sledeče artikle: * CEMENT_________________________605,00 SIT * APNO___________________________390,00 SIT * FOLIJA BELA 2/416 m______320,00 SIT/KG * FOLIJA ČRNA 214/61 m_____270,00 SIT/KG * STISKALNICA HID. 1001______110.000,00 SIT * BRENTE PVC___________________4.300,00 SIT * MIKSER Z MOTORJEM___________58.999,00 SIT * ŠROTAR Z MOTORJEM___________55.999,00 SIT * ŠROTAR BREZ MOTORJA_____27.499,00 SIT * ALU OBROBE - 2m______________1.189,00 SIT * ŽLEBOVI - 2m___________________820,00 SIT * POSODE ZA VINO 1801_________19.990,00 SIT * POSODE ZA VINO 1001_________13.990,00 SIT * POSODE ZA VINO 701__________12.590,00 SIT KRMILA, GNOJILA, SEMENA, ELEKTRO MATERIAL, VODOVODNI MATERIAL, HRANA ZA MALE ŽIVALI, BARVE, LAKI, PLAŠČI IN ZRAČNICE. M&CDIBKLM PONUDBA IP® UJMPMmi CENAH! V NAŠI POSLOVALNICI SE PRIPOROČAMO, DA NAS OBISKUJETE ŠE NAPREJ. OD PONEDELJKA DO PETKA MED 7.30 IN 16.00 URO IN V SOBOTO MED 7.30 IN 12.00 URO. VEDNO MANJ ROJSTEV V SLOVENIJI Leta 1923 se je na ozemlju sedanje Slovenije rodilo 40.710 otrok. Leta 1950 se je v Sloveniji rodilo 35.992 otrok, leta 1985 je bilo novorojenčkov 25.933, leta 1994 se je število novorojenih otrok v Sloveniji spustilo na 19.463, lani pa se jih je rodilo le 18.980. Do leta 1993 smo imeli v Sloveniji ves čas, razen v obdobju vojn ter hudih bolezni, lakote in izseljevanj, naravni prirastek. Povedano drugače - število prebivalstva je naraščalo, razen v času francoskih vojn in lakote po njih ter v času prve in druge svetovne vojne. V zadnjih desetletjih pa število rojstev stalno upada, nekaj zaradi obremenitve žensk z delom v službi in doma, zaradi različnih socialnih vzrokov, med katerimi je tudi brezposelnost, ter zaradi miselnosti obilja, ki prihaja k nam z Zahoda. Leta 1993 je bilo v Sloveniji 219 več smrti kot rojstev. V naslednjih letih je bilo spet več rojstev kot smrti, vendar se je lani rodilo le 12 otrok več, kot je bilo umrlih ljudi. Podatki kažejo, da je konec letošnjega marca v Sloveniji prebivalo le 1.991.104 oseb. DA N SLOVENSKIH HMELJARJEV V Braslovčah so letos že štiriintridesetič pripravili dan slovenskih hmeljarjev, ki so ga proslavili z vrsto prireditev in predajo starešinstva. Med spremljajočimi prireditvami je bila najbolj odmevna razstava kmetijske mehanizacije, osrednja slovesnost pa se je kot vsako leto pričela s pisano povorko skozi Braslovče. Zbrali so se vsi dosedanji še živeči hmeljarski starešine, letošnji starešina pa je postal Peter Serdoner iz Pariželj. Njego- va spremljevalka bo Urška Ma-rovt, prav tako iz Pariželj. Osrednje slovesnosti se je udeležil tudi Ivan Obal, sekretar ministrstva za kmetijstvo. V svojem slavnostnem govoru je dejal, da smo v težavnem obdobju, saj proizvajamo več, kot lahko prodamo. Poudaril je, da je kmetijska politika vlade usmerjena tako, da bi prihodnjim generacijam kmetijska dejavnost prinašala dobiček. ZDRAVILA NA NOVIH LISTAH L septembra bo pričela veljati nova razvrstitev zdravil na pozitivno in vmesno listo. Novo razvrstitev za predpisovanje zdravil je junija sprejela skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v juliju pa je Ministrstvo za zdravstvo izdalo potrebno soglasje. Zdravila s pozitivne liste v celoti plačuje zdravstvena blagajna, zdravila z vmesne liste pa le de- loma. Kljub spremembam v razvrstitvi zdravil na obe listi zavarovanci naj ne bi občutili neugodnih materialnih posledic. Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravlja knjižico, v kateri bo objavljen seznam zdravil, uvrščenih na pozitivno ali vmesno listo, ter cene zdravil. Novo razvrstitev zdravil bodo vsaj enkrat na leto dopolnjevali in spreminjali. GOLDING V prejšnji številki je pri objavi pogovora z Brunom Randlom, direktorjem Goldinga Žalec, prišlo do neljube napake. Zapisali smo, da je v podjetju 700 zaposlenih, v resnici pa je v Goldingu zaposlenih 70 de-lavcev. Za napako se opravičujemo. 110 LET GASILSTVA NA VRANSKEM V nedeljo, 11. avgusta, je bila na Vranskem svečanost, ko so slavili 110-letnico gasilstva. Tudi gasilci so imeli svoj praznik, ki ga poimenujejo v DAN GASILCA OBČINE. Žal zaradi teženj, da se občina prepolovi ali iz nje formira kar 5 novih občin, je to mogoče zadnje praznovanje v sedanji občini. Tudi Vrančani so se dokaj zgodaj organzirali v preprečevanju požarov, saj so svoje društvo ustanovili takoj, ko so začeli v Savinjski dolini intenzivno gojiti hmelj. S pojavo prvih sušilnic je bila večja tudi požarna nevarnost. Da bi preprečili večjo škodo, so organizirali temu primemo praznovanje, ki ga je žal proti večeru prekinila nevihta. V svečanem mimohodu je sodelovalo kar 600 uniformiranih gasilcev. Svečanost so s svojo prisot- nostjo še povečali podpredsednik GZ Slovenije Vili Tomat in gostje iz sosednje pobratene GZ Križevci na čelu z vodjo delega-cije, g. yinkom Piškoričem. Ta je prinesel slavljencem tudi priložnostno darilo in jih povabil na njihovo svečanost, ko bodo slavili 10. letnico križevačke gasilske zveze. Na svečanosti so podelili tudi priznanja. Tako je prejel občinska priznanja 5 gasilcev iz žalske občine, in sicer eno I. stopnje ter štiri priznanja II. stopnje. Najboljši gasilci Gasilske zveze Žalec so prejeli državna gasilska odlikovanja, in to dva I. stopnje, tri II. stopnje in štiri III. stopnje. Posebno priznanje pa je prejel tajnik gasilske zveze, Anton Gros iz Šempetra. Seveda je sledila še tradicionalna gasilska veselica, ki pa jo je zalil obilen dež. -nko LETOŠNJE PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA MALO DRUGAČE Občinski praznik Občine Žalec se praznuje istočasno kot tudi praznik Mestne skupnosti Žalec v spomin na II. slovenski tabor. Letošnje praznovanje bo zato usklajeno s praznovanjem žalskih taborskih kulturnih dnevov, za katere je predvideno kar šestnajst raznih prireditev. Prireditve se bodo pričele že 1. septembra in bodo trajale vse do 30. septembra. Osrednja prireditev, ki bo v počastitev praznika občine in Mestne skupnosti v Dvorani doma II. žalskega tabora, bo vsekakor v soboto, 7. septembra. Podelili bodo tudi občinske in Mestne nagrade ter priznanja. Sedem prire- ditev bo v Domu, šest jih bo v Občinski matični knjižnici, ostale tri pa se bodo odvijale v Cerkvi Sv. Nikolaja, Kinu Žalec in Savino-vem likovnem salonu. Od vseh bodo štiri glasbene prireditve, dve razstavi, ostale pa bodo predstavitve, delavnice, lutkovne igrice, tako da bodo pač prišli prav vsi na svoj račun. Skratka, Žalec bo v mesecu septembru znamenje občinskega in mestnega praznika ter taborskih kulturnih dnevov. Mogoče bomo malo pogrešali nekaj več nastopov naših domačih umetnikov, ki bi jih lahko povabili medse. -nko V LIBOJAH DOBILI PLOČNIK V Libojah končujejo izgradnjo pločnika, ki bo velika pridobitev predvsem za šoloobvezne otroke in njihove starše, ki so zaradi bližnjega kamnoloma v nenehnem strahu za svoje otroke. Sredstva za izgradnjo pločnika je prispevala občina Žalec. Pločnik bo dokončan do pričetka novega šolskega leta. Za- radi pomanjkanja sredstev pa bo del poti (od Libojske trgovine do OŠ Liboje) še vedno ostal brez pločnika. Krajani tako lahko le u-pajo, da se bo kmalu našel denar za ureditev tudi tega dela prepotrebnega pločnika. Alenka Turnšek V CELJSKI KIBERNETIČNI KAVARNI DO INTERNETA V prostorih celjskega Likovnega salona so 23. avgusta predstavniki Likovnega salona in Eurocoma sklicali tiskovno konferenco, na kateri so predstavili projekt, poimenovan Cybersalon Akvarij. V kibernetično kavarno, kamor je dobrodošel vsak, ki si želi surfanja po računalniškem omrežju Internet, se bo od 27. avgusta do 20. septembra spremenil celjski Likovni salon. Gre za prvi takšen projekt Cyber-salona v Celju, čeprav je predstavnica Likovnega salona Alenka Domjan povedala, da so o obliki vključevanja v Internet razmišljali že nekaj časa, saj to računalniško omrežje postaja vse bolj popularno in vse bolj spreminja vzorce komuniciranja. Vendar pa bi zamisli o tem, kako se vanj vključiti in kako z njegovo pomočjo propagirati svoje delo, ostale le na idejni ravni, če jim ne bi priskočilo na pomoč podjetje Eurocom iz Levca. Direktor Eurocoma, ing. Vitomir Klinc je vedel povedati, da je bilo prvo vstopno mesto v sistem Interneta v Celju vzpostavljeno že pred dvema letoma, ko je bilo to računalniško omrežje še razmeroma neznano, ker pa je v tem času postalo zanimivo tudi za širše množice, so tudi v njihovem podjetju pričeli razmišljati, na kakšen način bi ga bolje predstavili javnosti. Zaradi podobnih interesov sta se organizaciji med seboj povezali in sklenili enoletno pogodbo o sodelovanju, v katero sodi tudi projekt Cybersalon Akvarij. Takšne kibernetične kavarne niso v svetu nič novega, pa tudi pri nas jih že imamo nekaj: eno v Ljubljani in eno v Mariboru, kmalu pa bo svojo dobil tudi Koper. V bistvu zamisli je prava pravcata kavama, ki se od drugih razlikuje le po tem, da je v njej mogoč javen dostop do Interneta. Likovnemu salonu bo k pretvorbi v kavarno pomagal Stalin cafe, od 10. do 22. ure pa bo uporabnikom na voljo šest vstopnih mest v Internet. Ves čas bo v kavarni prisoten operater, ki bo pri surfanju po Internetu pomagal tudi začetnikom. Projekt je namenjen vsem zainteresiranim, vendar želijo pritegniti predvsem populacijo šoloobveznih otrok iz cele celjske regije, saj bo za mlajše informacija o tem, kaj Internet je, kako se ga uporablja in kaj je moč preko njega doseči, vse bolj koristna tudi v prihodnje. Bistvo takšne kibernetične kavarne je torej predstavitev Interneta in spoznavanje dela na njem. v Idejni snovalki projekta, Nevenka Šivavec in Irena Čerčnik, sta razložili, da naj bi se dejavnost v Cy-bersalonu Akvariju vrtela okrog umetnosti, povezana naj bi bila s t.i. Netartom, kombinacijo umetnosti s sodobnim računalniškim sistemom. V času odprtja kibernetične kavarne bodo pripravili tudi bogat spremljevalni umetniški program s poudarkom na novih medijih. Za inštalacijo, torej likovno opremo kavarne, bo poskrbel kipar Damijan Kracina, v slogu projekta se bo z računalniško glasbo na otvoritvi predstavil Ali Dvoršak, vsako sredo, četrtek in petek v času trajanja projekta bodo organizirani videovečeri, na ogled bo izbor iz mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru, pripravljajo pa tudi otroške računalniške delavnice, vrsto zanimivih predstavitev in predavanj tudi za začetnike, med katerimi bi morda veljalo izpostaviti predavanje Vuka Cosiča Netart per se. Predstavnik Eurocoma, mag. Matjaž Jeki, je še dodal, da bo Cybersalon imel na Internetu tudi svojo stran, kjer bodo predstavljali program svojih dejavnosti in dogajanj. Tudi po 20. septembru, ko naj bi se projekt zaključil, javni dostop do Interneta še ne bo odrezan. V Likovnem salonu so se namreč odločili, da predelajo svoje zgornje prostore, kamor bodo namestili dve vstopni mesti v omrežje, ki jih bodo zainteresirani posamezniki s plačilom zmerne tarife, dostopne tudi mlajšim, še vedno lahko uporabljali celo leto. Zaenkrat organizatorji še ne razmišljajo o stalni namestitvi kavarne, saj so enoletno pogodbo sklenili samostojno, brez sodelovanja Zavoda za odprto družbo, ki je vzpostavil druge kibernetične kavarne po Sloveniji. Vendar pa bo po mnenju predstavnikov Eurocoma tudi Celje dobilo stalno kibernetično kavarno, saj se bo z večjo uporabo Interneta povečala tudi potreba po njej. Obema podpisnikoma pogodbe se eno leto zdi razumno obdobje, v katerem si bodo prav gotovo nabrali izkušnje, na podlagi katerih bodo u-smerjali nadaljno sodelovanje. “Internet je mamilo za vsako institucijo,” je povedala Alenka Domjan in poudarila, da tudi za kulturne ustanove to računalniško omrežje predstavlja cenejšo, lažjo in hitrejšo alternativo klasični obliki komuniciranja s katalogi. Informacije o svoji tekoči kulturni produkciji želijo posredovati kar največjemu krogu ljubiteljev umetnosti, s pomočjo Interneta pa se bodo lažje vključili tudi v evropske in svetovne kulturne tokove. Skupen projekt Eurocoma in celjskega Zavoda za kulturne prireditve, ki ga Likovni salon zastopa, bo za obe organizaciji prav gotovo precejšen korak na poti k izpopolnjevanju oblik komuniciranja, ki so sestavni del tehnološko vse bolj izpo-polnjene družbe. Organizatorji so prepričani, da bo odziv na Cybersalon Akvarij precejšen, saj se lahko celjski Likovni salon tudi sicer pohvali z drugim največjim obiskom galerij v Sloveniji, prekaša jih le še ljubljanski ŠKUC. Program projekta je zasnovan na a-vtorskih pridobitvah, kavarna pa tudi za mlade predstavlja dovolj zanimiv ambient, zato predstavniki Likovnega salona in Eurocoma vabijo k obisku v kar največjem številu. DOMINIKA SAMBOLIČ DOVOLJENJA IN SPRIČEVALA Na upravni enoti v Šentjurju ter v Slovenskih Konjicah so opazili, da krožijo med ljudmi ponarejena potrdila o opravljenih vozniških izpitih B in C kategorije. Kazniva dejanja razpečevanja so predvsem storjena na območju PP Slovenske Konjice. Kot se je izvedelo, se je z razpečevanjem teh ponaredkov ukvarjal predvsem Alojz Z. iz Slovenskih Konjic. Cena posameznih dokumentov je bila od 500 do 1500 DEM, odvisno, na katero kategorijo se je potrdilo nanašalo. S temi ponarejenimi potrdili pa so potem koristniki dobivali na u-pravnih enotah originalne dokumente. Le zahvaljujoč pozornosti upravnih delavcev so bili ponaredki odkriti. Do sedaj pa so se vozniki s ponarejenimi vozniškimi dovoljenji vozili po naših cestah in ogrožali druge udeležence v prometu. Iste osebe so ponarejale tudi spričevala o opravljenih izpitih na različnih srednjih šolah, za različne poklice. To so počeli še lažje, saj se originalna spričevala lahko kupijo v knigarnah, ponarediti pa je potrebno le žige ustreznih šol Tudi s pomočjo teh spričeval so si občani, ki za opravljanje dejavnosti niso imeli izobrazbe, na upravnih enotah priskrbeli različna dovoljenja za opravljanje ustrezne dejavnosti. To so s pridom koristili razni novonastali obrtniki, podjetniki ali pa delavci, ki so iskali zaposlitev, pa niso imeli ustrezne izobrazbe v poklicu, za katerega so se potegovali. Postopek zbiranja podatkov o storilcih še ni zaključen in še vedno se poizkuša izvedeti, koliko takih dovoljenj je bilo izdanih na ta način in katere so osebe, ki so ponarejale. Kot se je ugotovilo, ponarejevalci in razpečavale! niso iste osebe. Kljub temu pa je državnemu javnemu tožilstvu ovadenih že več kot trideset oseb zaradi obstoja suma, da so storili kaznivo dejanje ponarejanja listin, overitve lažne vsebine in prikrivanje. Ponarejevalci so dobro organizirani, ponaredki so zelo kvalitetni in jih je težko odkriti. Ponareditev so odkrili delavci upravnih enot na podlagi prevajanja na šolah, ali so lasniki res opravili ustrezne izpite. -nko OBISK NEMŠKE DELEGACIJE V ŽALCU Že drugo leto poteka intenzivno poslovno sodelovanje na področju izobraževanja odraslih med ljudsko univerzo iz Žalca in ljudsko univerzo iz Possnecka v Nemčiji. Slednja je bila tudi pobudnica za vzpostavitev partnerstva med Žalcem in Possneckom, kar je njihov parlament že ratificiral. Tako je 26. avgusta prišla delegacija iz Nemčije na uradni obisk v Žalec, kjer bo gostovala do 31. avgusta. V torek, 27. avgusta je delegacijo sprejel žalski župan Milan Dobnik. Težišče pogovorov, ki bodo med obema ljudskima univerzama potekali do konca avgusta, bo na izmenjavi na področju jezikovnega izobraževanja ter operacionalizacije partnerstva in sodelovanja med občinama. N. V. Ni vsaka kava Trapic kava! CAFFE - JROPIC d.o.o. ŽALEC tel.Jajc: 714 - 285 SLEDITE NAŠEMU ZAŠČITNEMU ZNAKU IN IZKORISTITE UGODEN NAKUP TER BREZPLAČNE DEGUSTACIJE • PO VSEJ SLOVENIJI! SUPER CENE SVEŽA KAVA ARAB1CA SIT KAVA MIISAS (mleta) lOOg SIT Jatine vreče 60 kg OŽIVLJENA PROIZVODNJA EMAJLIRANE POSODE 31. julija tega leta je stečajna u-praviteljica Ema Eteme Danica Ojsteršek povsem ustavila proizvodnjo tega podjetja, na celjski borzi dela pa se je znašlo 240 delavcev. Emo Etemo je nato od sklada za razvoj za 12,9 milijona DEM z osemletnim odplačilnim rokom odkupil Janko Turnšek, sicer lastnik podjetja Elektro Turnšek iz Celja. Dejal je, da bo proizvodnja emajlirane posode v podjetju, ki se bo po novem imenovalo Emo ETT, stekla v začetku letošnjega septembra. Sprva bo proizvodnja še tekla na starih strojih, ki jih trenutno obnavljajo, razmišljajo pa že o posododbitvi močno dotrajane proizvodnje opreme. Podjetje Emo ETT se ne bo selilo iz Celja na novo lokacijo, ki jo je pred uvedbo stečaja Emo Eter-ne določil sklad za razvoj. Proizvodnja na 32.000 m2 prostorov, kolikor jih je imela Emo Eter-na, se skladu za razvoj ni zdela e-konomična, zato je za nekaj milijonov DEM že odkupil nekdanjo traktorsko halo štorske železarne. Novo vodstvo Ema ETT pa je mnenja, da selitev ni racionalna rešitev, zato bo podjetje ostalo v svojih prejšnjih prostorih. Občini Celje to še posebej ustreza, saj namerava na tej lokaciji zasnovati obrtno industrijsko cono. Na čelu vodstvene ekipe Ema ETT bo Marjan Osole, nekdanji direktor Uniorja Zreče, njegova desna roka pri vodenju in organizaciji proizvodnje pa bo dr. Borut Jereb, vodja celjskega zasebnega podjetja za trženje informacije Marinet. Vodstvo Ema ETT je optimistično, še zlasti zato, ker so po svetu že prepovedali aluminijasto posodo, vse manj pa je tudi pristašev nerjaveče posode, saj naj bi bila ta zdravju škodljiva. Emajlirani posodi se torej odpirajo nove tržne možnosti. Emo ETT se bo usmeril predvsem na domači trg ter na že pridobljena zahodna tržišča, računa pa tudi na prodor na ameriški trg. V Emu ETT bodo zaposlili nekaj več kot 200 delavcev, pri tem pa bodo imeli prednost tisti, ki so delo izgubili 31. julija ob ustavitvi proizvodnje Emo Eteme. N. V. CVETJE EVROPE 96 Savinjski gaj Mozirje prireja jubilejno 25. razstavo cvetja z naslovom Cvetje Evrope. Ta na-j jvečja razstava cvetja v samostojni Sloveniji z velikim sejmom bo Tajala od sobote, 6. septembra, do torka, 10. septembra. Ob razstavi cvetja bodo pripravili vrsto spremljevalnih priredi-tev. V soboto bo na ogled etnografska razstava, ob njej pa bodo Odi degustacije. V soboto in nedeljo bo na sporedu koncert pi- halnega orkestra Mozirje ter možnost letenja s panoramskim helikopterjem in ogled parka iz zraka. V nedeljo bo odprto prvenstvo Savinjskega gaja v jadralnem padalstvu, pripravili pa bodo tudi modno revijo. Prav tako v nedeljo bo maša v kapelici sv. Valentina. Večkratni amaterski svetovni prvaki Pihalni orkester Svea Zagorje bodo imeli svoj promenadni koncert. BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV VRNITEV OPTIMIZMA!? SAVINJSKA BORZNO POSREDNIKA DRUŽBA dd ŽALEC Kljub temu, da smo v prejšnji številki omenili, da nekateri kompetentni borzni strokovnjaki menijo, da sedanja sestava SBI (Slovenskega borznega indeksa, s katerim v točkah merimo obnašanje oz. nihanje cen posameznih delnic v kotaciji A in B na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev), ni najbolj primerna, je le-ta kljub morebitni “neprimernosti” počasi začel loviti sapo. Če smo malenkostno ironični, lahko ugotovimo, da se je počasi začel bližati magični meji 1.000 točk. Brez dvoma je že skrajni čas, da bi to mejo dosegel, saj se tudi poletni čas, ki je pri nas baje “glavni” krivec za vse tegobe na borzi - če seveda odmislimo razne administrativne omejitve in likvidacije - čedalje bolj oddaljuje. V zraku je že zaznati vonj po jeseni. Tako kot je v vsakodnevnem življenju navadno težje po klancu navzgor kot navzdol, je enako tudi na borznem področju. Ali pa še bolj. Trendi so namreč pogojeni z vrsto dejavnikov, nenazadnje tudi poznavanje psihologije pride prav. Znano je, da borzne hiše na zahodu zaposlujejo tudi psihologe, ki proučujejo psiho vlagateljev, ob borznih krizah pa verjetno, če se malce pošalimo, z vso svojo strokovnostjo bodrijo najbolj odgovorne za naložbe. Če pustimo šalo malce na strani, pa lahko kljub vsemu ugotavljamo, da nastopajo malce boljši časi za investitoije na borzi. Izboljšala se je likvidnost finančnega sistema, saj je Banka Slovenije intervenirala s tolarskimi sredstvi. To še vedno ne pomeni, da bo vlaganje na borzi drastično poraslo, ne bo pa prodaj, ki bi reševale likvidnostno situacijo, predvsem posameznih pravnih oseb. V težki situaciji pa so se znašli vsi tisti, ki so kakor koli povezani s tečajem Komercialne banke Triglav, d.d. Na borzo bo verjetno pozitivno delovala novica, da je Dadas Poslovni sistem, d.d., v celoti uspel izplačati prvi obrok zapadlih obveznosti po pogodbah tistim vlagateljem v bivše sklade Proficie Dadas, ki so svoje terjatve prenesli na Dadas. Skupna obveznost je znašala cca 115 mio SIT in predstavlja samo obresti. Podobna obveznost se bo pojavila še trikrat, potem pa se bo povečala, saj bo zaključen enoletni moratorij. Veliko truda za ustavitev padanja deviznih tečajev vlaga Banka Slovenije, saj sta njeno ponudbo tokrat sprejeli dve večji poslovni banki, in sicer Nova Ljubljanska banka in SKB banka. Omenjeni banki odkupujeta devizne prilive po 89,50 SIT za DEM. To pomeni, da se lahko nadejamo vsaj rahlega porasta deviznih tečajev. SAVINJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽ5A d.d. ŽALEC. ŽALEC (063) 715-573 LJUBLJANA (061) 14-05-111 Prišel je čas, ko lahko vaš certifikat postane denar. » Trgujemo z vsemi vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi d.d., tudi s prvimi privatizacijskimi delnicami (Mercator, Kolinska, Droga, Tovarna sladkorja Ormož, Kovinotehna in z vsemi, ki prihajajo). » Odkupujemo in opravljamo prenose lastništva privatizacijskih delnic, ki ste jih pridobili za certifikate (Lek, Krka, Cetis, Pivovarna Laško...) * Svetujemo in upravljamo s premoženjem strank. Pse informacije v zvezi z vrednostnimi papirji dobite na telefonski številki 063/715-573 ali 061/14-05-111. Veselimo se sodelovanja z vami! Od 24. decembra lani si komercialna televizijska mreža TV3 utira pot v slovenskem medijskem prostoru. Nastopili so pod geslom TVS - SLOVENSKI TELEVIZIJSKI PROGRAM. Pri tem vztrajajo. To geslo na eni strani poudarja samozavest in teritorialno, pa tudi vsebinsko, nacionalno razsežnost projekta. Na drugi stani pa jasno zaokrožuje čvrsto ukoreninjenost v svet vrednot, ki jih čas in modnost nista odplaknila. V kombinaciji z ostalimi elementi celostne podobe je očitna tesna vpetost, povezanost s širšim prostorom Evrope in sveta. Med temeljnimi usmeritvami projekta z vizijo postavitve konkurenčnega komercialnega TV programa nacionalne dimenzije kot alternativo dosegljivi ponudbi, posebej radi -poleg ciljev in ciljne skupine -izpostavljajo poslanstvo, definirano kot posredovanje vrednot, ki gradijo človeka kot posameznika in člana skupnosti v odgovorno, pozitivno naravnano osebnost. Poslanstvo predstavlja vodilno nit projekta. Je nekakšen amalgam, navdihova-lec idej in skrajni mejnik. S svojo širino, odprtostjo poslanstvo na široko odpira pot do gledalcev. Vpliva na oblikovanje programa in posredno celotnega poslovnega procesa. TV3 se je v teh prvih mesecih delovanja že krepko usidrala med gledalce. Z doseženim še niso zadovoljni. Zavedajo se svoje vloge glede okolja, v ka- TV3 ponuja: • več neposrednih in objektivnih informacij; • več programa v živo • več dobrih filmov, nadaljevank, glasbe, športa, dokumentarcev • več možnosti za promocijo podjetnih ljudi in rezultatov njihovega dela; • več teže pozitivni naravnosti, vrednotami in ljudem dobrega zgleda. TVS je vse in še veliko več. Naj ponovimo tisto, po čemer jih boste spoznali: TVS - SLOVENSKI TELEVIZIJSKI PROGRAM z rdečo nitjo, ki prežema vsak segment projekta: TVS - TELEVIZIJA POZITIVNE NARAVNANOSTI. terem delujejo. Zavedajo se tudi, da so sprožili proces, ki zahteva neprestano prilagajanje, komunikacijo z gledalci in oglaševalci. Proces nima pravega konca, samo vmesne postaje- Za doseganje zastavljenih ciljev sta temeljnega pomena dosežena pokritost teritorija oziroma gledalcev s TV signalom in kakovosten, zanimiv program z jasno izraženo lastno identiteto. Pohvalijo se lahko, da so kot edina res povsem nova slovenska televizijska mreža sorazmerno hitro našli pot do gledalcev. Težav je bilo in jih je še veliko. Izberimo enega od primerov, segment TV frekvenc, npr. takšno, ki je že pridobljena, ni pa še operativna oziroma je predmet mednarodnega usklajevanja (Pohorje) ali pa tisto, ki ne daje priča-kovnih rezultatov zaradi motenj iz prostora sosednje države (Nanos). To jih sili k iskanju novih rešitev, kar pa jemlje čas in denar. Gledanost kljub vsemu narašča. Lastna produkcija dosega v povprečju do 30 % celot- nega posredovanega programa. Imajo preko 20 zelo dobro sprejetih lastnih oddaj, namenjenih različnim ciljnim skupinam. Zelo dobre odzive beležijo na sobotni in nedeljski družinski studio kot posebnost slovenske TV ponudbe. V poletnem času pa lahko spremljate vsak dan od ponedeljka do petka oddajo NOČ IMA TV MOČ - dve uri živega programa z gosti v studiu. Pozitivno jih presenečajo v tem kratkem času dosežena sorazmerno visoka gledanost informativnih oddaj in dobrih filmov, čeprav se zavedajo, da so še daleč od zastavljenih ciljev, predvsem kar se njihove ponudbe tiče. Z lastno ekipo trženja in s sodelavci na terenu ter preko oglaševalnih agencij pokrivajo celo Slovenijo. Delo otežuje očitna zadržanost dela oglaševalnih agencij. Kljub vsemu je nekaj večjih oglaševalcev v njihovih programih že prisotnih. TV3 je na tem področju izredno prilagodljiva. Dnevno skušajo spremljati odzive gledalcev na celoten program in posamezne oddaje ter kar na- jhitreje reagirati s korekturami po vsebini in terminski plati tam, kjer je to potrebno. Uvedli so tudi zanimivo obliko TV prodaje. Sistem kot celota omogoča posredovanje željene-ga sporočila (pripravljenega "TV spota") v roku 24 ur. Pri tem jim je v veliko pomoč v tem prostoru edini delujoči celoviti digitalni televizijski tehnološki sistem. TV3, ki je začela z oddajanjem 24. decembra lani, se lahko pohvali s preko 12 % stopnjo gledanosti na teritoriju, kjer je njihov signal doseljiv. Cilj je za letošnjo leto precej višji - 20 % stopnja gledanosti. Pokritost teritorija oziroma gledalcev s signalom se bistveno izboljšuje z vključitvijo oddajnika na Boču (22. kanal), izboljšavami na Primorskem ter vključitvijo v mrežo kabelskih sistemov na Koroškem in na širšem celjskem ter nekaterih drugih območjih. Tu bo še veliko dela. Predvsem ostajajo "nepokrite" ali "slabše pokrite" Dolenjska, Bela Krajina, Prekmurje, deli Primorske in Koroške. Oddajnik na Pohorju bo lahko aktiviran šele čez kakšno leto. Vsaj 70 % potencialnih gledalcev v Sloveniji pa zdaj programe TV3 že lahko gleda. Tu velja poudariti, da se s programi prilagajajo tudi posameznim obdobjem leta. Poletna shema je manj intenzivna, na jesen pa bodo zopet zaigrali na vse strune. Spremljate jih lahko preko naslednjih oddajnih točk: Kalvarija - kanal 66, Boč - kanal 22, Krvavec - kanal 68, Nanos - kanal 61, Tinjan - kanal 5, Planina - kanal 46, Sveta gora - kanal 66; pa tudi preko velikega dela slovenskih kabelskih sistemov. Ivo Bevk, direktor slovenskega televizijskega programa TVS Trgovsko - gostinsko podjetje d.o.o. Heroja staneta 4 ŽALEC, tel: 063 711-482 O NAKUP NAD 6.000 SIT ZAMIK PLAČILA ZA 30 DNI! O MOŽEN NAKUP NA ODPRTI ČEK Z ZAMIKOM PLAČILA ZA 35 DNI! KO NI NIKOGAR, JE TU RR ŽALEC! \__Za Vas vsak dan do 22. ure! Uredništvo pri sprejemanju svežih novic Zagnana ekipa režiserjev in montažerjev na Avidu. Trgovina na drobno BREG 13 POLZELA Tel: 063 720 064 Odprto: 10." do IS." Sobota: CUKA PREDSEZONSK PRODAM BUNDI O Bunda Univerzale Domžale 5.690 SIT O Bunda DUNLOP 6.700 SIT O Puhovka MONT Kozje 18.000 SIT '1 Vetrovke MONT Kozje 30% popust! Možnost nakupa na 4 čeke. PETER SELČAN PRI 89-IH V V SE CIL IN NASMEJAN Nad libojsko šolo stoji domačija, kjer prebiva sivolas možakar - 89-letni Peter Selčan. Je čisto navaden smrtnik. Ko pa sem Kadar koli sem ga ob svojih sprehodih mimo domačije ogovorila s “Kako je, gospod,” mi je vedno dobrovoljno odvrnil: “Dobro, dobro.” Ko sem ga slednjič le vprašala, koliko let šteje, mi je hudomušno odgovoril: “Toliko, da sem že skoraj pozabil!” In potem mi je zaupal, da je 29. 7. dopolnil 89 let. Človek, ki ga za leto ne vpraša, mu prav gotovo ne bi prisodil toliko. Kljub svoji starosti in težavami z nogami (ki pa so v njegovi starosti tudi edina težava, ki jo navaja) pa še vedno zelo rad popazi na svojo dvoletno pravnukinjo. Zanimivo je, da se gospod Peter nad ničemer ne pritožuje. Pravi, da je vajen hudega. Rodil se je v družini s sedmimi otroci, kjer je kot najmlajši sin kmalu odšel služit. Preživel je obe svetovni vojni, si ustvaril svojo družino, kjer so se mu rodili trije sinovi. Delal je v Libojskem rudniku, kamor je dan za dnem hodil peš iz Bmice. Ko ga takole potiho vprašam za recept za tako dolgo življenje, mi odvrne: “Včasih smo hodili peš, saj ni bilo avtomobilov, kot so danes. Jedli smo žgance, zelje, fižol in repo. Nismo poznali klobas, paštet in konzerv, ki so danes izpodrinile kmečko hrano. In veliko fizično delali.” Le nekaj ne gre v glavo gospodu Petru. Zakaj mora njegov vnuk nositi v šolo tako zelo težko torbo, ko pa je on imel le tablico in kredo in morda še kakšen zvezek, ki pa je bil že luk-sus. Časi se pač spreminjajo. Lepo danes radi potarnamo o tem ali onem, marsikdaj smo malodušni, obupani in nesrečni. In to kljub temu, da imamo mnogo mnogo več, kot je imel praded Peter, ki pri svojih 89 letih z vedrino in u-panjem zre v svet. Pa srečno Peter! Alenka Turnšek TRGOVINA S KURILNIM OLJEM /M—1 /Til 1 L —- liboje ; zakonska spalnica MAJA ^zakonska spalnica NOVA ----- ^zakonska spalnica VEGA NOVA •^zakonska spalnica LARA A> samska spalnica HALA A> omare z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast 2. D 3. D - 92.772,00 SIT 99.990,00 SIT -96.813,00 SIT 108.851,00 SIT - 43.559,00 SIT > omare z masivnimi drsnimi vrati - smreka 2. I) ___________ 3. D ______ 27.113.00 SIT 34.178.00 SIT > pisalne mize ► omarice za čevlje — 35.866,00 SIT 48.286,00 SIT od 7.576,00 SIT ______________6.417,00 SIT => vzmetnice vseh dimenzij =0 sedežne garniture =# bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo NOVO, NOVO: SUPER PONUDBA: mgiodlmai pjundtai MJMN1 v izvedbi HRASTA. Cena za m visečih im spodnjih elementov z delovno ploščo že od 23.000,00 SIT naprej. DELOVNI ČAS:- poletni 8.00 - 12.“, 15.” - 20.°°, sob.: 8“ ■ OD 1. SEPTEMBRA: 8.00 -18.” sob.: 8.” -12.00 ■ 30GATA PONUDBA PISALNIH MIZ IN POHIŠTVA ZA OPREMO OTROŠKIH IN MLADINSKIH SOB!, mmšim garant - mmšrm m vaš imm; m. M3//m»02& VABLJENI! SLOVENSKE BALADE Zavod za kulturne prireditve Celje je v torek, 20. avgusta, v okviru prireditev Poletnega Celja pripravil koncert Bogdane Herman z naslovom Slovenske balade. Bogdana Herman velja že vrsto let med ljubitelji in poznavalci ljudske glasbe za nesporno vodilno slovensko pevko ljudskih pesmi. Brez instrumentalne spremljave poje v glavnem tiste slovenske ljudske pesmi, ki obstajajo v notnih zapisih - objavljenih ali še neobjavljenih - ne pa več v spominu ljudi kot del Pevskega repertoarja, ki mu sama prav zato reče narodni. Slovenske ljudske pesmi so del evropskega ljudskega izročila, kar je dobro vidno v vsebinskem delu in tudi pri različnih načinih v petja. Umetnost avtorskega, ne ljudskega petja (kajti Bogdana ni ljudska pevka), je začela razvijati na pobudo dr. Zmage Kumer pred dvajsetimi leti. Od tedaj zna Bogdana Herman zapeti okrog sto pesmi iz vseh slovenskih pokrajin, posebej ljube pa so ji zamejske pesmi iz Beneške Slovenije, Rezije, Koroške in Porabja. Za televizijo Koper je pripravila več oddaj o slovenski ljudski pesmi in ljudskem izročilu v Italiji, zdaj pa pripravlja oddaje o Reziji in snuje cikel o Porabju. Do sedaj je izdala dve LP plošči in kaseti ter samostojni CD album z naslovom Stare ljudske. TALIJA M. ŽALSKI UMETNIK V TAHVANU Priznanega akademskega umetnika, violinista in dirigenta Francija Rizmala, je pot 8. avgusta zanesla v Taivvan. Na povabilo Taipei chamber orche-stra se je gospod Rizmal, sicer doma iz Žalca, taivvanskemu občinstvu predstavil kot dirigent v National concert hali, največji dvorani taivvanskega glavnega mesta Taipei na otoku Formo-za. Franci Rizmal, sicer umetniški vodja in dirigent orkestra slovenske vojske, je v Taivvanu že gostoval pred štirimi leti, ko je v seriji šestih koncertov nastopil v vlogi violinista. Gospod Rizmal, ki je violino študiral na Dunaju, dirigentstvo pa v Gradcu, veliko nastopa v tujini, kot dirigent pa je sodeloval tudi pri nedavni izvedbi operete Radovana Gobca Planinska roža. DOMINIKA SAMBOLIČ VEČER ŠANSONOV V okviru prireditev Poletje v Celju so v četrtek, 22. avgusta, v celjskem gledališču pripravili _^ečer šansonov. Gosta večera sta bila mariborska pevka, igralka in slikarka Alenka Pinterič ter zagrebški pesnik, skladatelj in pevec Arsen Dedič. Alenka Pinterič se je v svojem duhovitem nastopu dotaknila aktualnih dogodkov in bližajočih se volitev, za katere je napovedala tudi svojo kandidaturo s predvolilnim geslom »Na eks«. Za svoj nastop je izbrala predvsem satirične šansone ter nekaj starejših pesmi. Občinstvo je toplo pozdravilo tudi nastop Arsena Dediča, vendar pa je bilo obiskovalcev Večera šansonov manj, kot bi za tak dogodek pričakovali. LJUBLJANSKI MADRIGALISTI V ŽALCU V okviru Taborskih dnevov bodo v nedeljo, 1. septembra, v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu nastopili Ljubljanski madrigalisti. deseti kraj v slovenskem kulturnem prostoru, v katerem bodo koncertirali Ljubljanski madrigalisti v šesti sezoni svojega delovanja. Na tujem so gostovali že sedemkrat v Italiji, pa v Franciji, Avstriji, Nemčiji ter nedavno tega na Češkem. Na treh državnih tekmovanjih si je zbor trikrat pridobil zlato odlikovanje, na treh najuglednejših mednarodnih tekmovanjih pa tri druga mesta. Do zdaj je zbor izdal dve zgoščenki in dve kaseti, sodeloval pa je tudi na dveh zgoščenkah s tujih festivalov. Koncertni spored, ki obsega avtorje, kot so Gallus, Ollson, Černohorsky, Mendelssohn, Mo-kranjac, Britte, Miškins in Martin, bodo Ljubljanski madrigalisti v pičlih sedmih dneh ponovili v kraljevskem mestu Uppsali na Švedskem in v Stockholmu. Pred tednom dni so ga peli v Slovenskih Konjicah. Po vrnitvi domov jih najprej čaka koncert v Brežicah. Ljubljanski madrigalisti se bodo z zborovodjo Matjažem Ščekom žalskemu občinstvu predstavili prvič. Vstopnice so na voljo le v predprodaji v Občinski matični knjižnjici Žalec. Spored Taborskih dnevov se bo nadaljeval v soboto, 7. septembra, s svečano prireditvijo v počastitev praznika Občinev Žalec in Mestne skupnosti Žalec. Prireditev bo v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. V nedeljo, 8. septembra, bo dr. Paul Parin v Občinski matični knjižnjici Žalec predstavil knjigo Karakul. TALIJA M. PRAVLJICA ZA PREMISLEK Nekoč so živali hodile v šolo. Učile so se teči, plezati, leteti in plavati, in sicer vse vseh predmetov. Raca je dobro plavala, celo bolje od učitelja. V letenju je bila povprečna, v teku pa je bila brezupen primer. Ker je imela iz tega predmeta tako slabe ocene, je bila po pouku zaprta, ni smela trenirati plavanja, da je imela čas za tek. To je počela tako dolgo, dokler ni postala tudi v plavanju samo še povprečna. In povprečne ocene so bile sprejemljive, zato ni nihče premišljal o njih, razen race. Orel je veljal za problematičnega učenca, in so ga brez usmiljenja strogo kaznovali, ker je sicer pri plezanju prvi dosegel vrh drevesa, vendar je vztrajal pri lastnih metodah za to. Zajec je bil v začetku v teku najboljši v razredu, dobil pa je živčni zlom in je moral zapustiti šolo, ker je potreboval toliko inštrukcij iz plavanja. Veverica je bila najboljša v plezanju, toda učitelj letenja je zahteval, da začenja polet na tleh, namesto v vrhu drevesa. Vse jo je bolelo zaradi prenapornih poskusov na startu, zmeraj več je dobivala “trojk” iz plezanja in “cvekov” iz teka. Praktično nadarjeni prerijski psi pa so dali svoje mladiče v uk k jazbecu, ko šolska oblast ni hotela uvrstiti v šolski načrt kopanja po zemlji. Konec leta je imela zaključni govor nenormalna jegulja, ki je znala dobro plavati, po malem teči, plezati in letati. HELGA GURTLER IZ POLICIJSKE BELEŽKE BREZ LUČI V AVTO. 10. avgusta, nekaj pred polnočjo, je 20-letni Franc P. iz Žalca vozil osebni avto po Dečkovi cesti v Celju. Ko je pripeljal do v odcepa k ŠRC Golovec, je hotel zaviti v levo. V tem trenutku mu je nasproti brez prižgane luči na motornem kolesu pripeljal 19-letni Nenad K. iz Celja. Kljub zaviranju je Nenad trčil v avto in se pri tem hudo poškodoval. Ostal je na zdravljenju v celjski bolnišnici. Z MOTORJEM POD VLAK. 12. avgusta je 26-letni Romeo T. iz Polzele vozil kolo z motorjem po lokalni cesti v smeri Tovarne nogavic Polzela. Na železniškem prehodu na Polzeli, prehod je zavarovan z andrejevim križem in znakom Stop, je zapeljal na progo v trenutku, ko je iz Polzele proti Šempetru pripeljal potniški vlak. Strojevodja je sicer zaviral, vendar mu trčenja ni uspelo preprečiti. Voznik Romeo je bil takoj mrtev, njegov sopotnik, 24-letni Boštjan B. iz Polzele, pa se zaradi hudih poškodb zdravi v celjski bolnišnici. PREPOLOVILO KAMION. 14. avgusta nekaj minut po 13.00 uri je na prehodu ceste čez železniško progo v Šempetru v prečkal progo 25-letni Roman Š. iz Domžal. Preko prehoda je zapeljal s tovornim vozilom s priklopnikom v trenutk, ko je iz smeri Celja proti Velenju vozil potniški vlak. Prišlo je do trčenja, v katerem je nastalo za več kot 17 mio materialne škode. Strojevodja 47-letni Anton S. iz Šentjurja je utrpel lahke telesne poškodbe. POŠKODOVAN OTROK. 17. avgusta ob 18.45 uri je 38-letni NA NAŠIH CESTAH UMRLO VELIKO LJUDI UNZ Celje je nedavno tega sklicala tiskovno konferenco, kjer so predstavili prometno varnost na naših cestah. Zelo je žalostna ugotovitev, da je letos na naših cestah umrlo že kar 32 ljudi kar je za 7 odstotkov več kot v istem času lanskega leta, ko jih je umrlo 30. Vsega skupaj je bilo 2764 prometnih nesreč, medtem ko jih je lani bilo 2745. Res je bilo nekaj manj nesreč s težkimi poškodbami. Največ smrtnih žrtev je bilo na območju upravne enote Žalec, kar 9, sledijo Celje in Slovenske Konjice s 6, najboljše stanje pa je letos v UE Šmatje pri Jelšah, kjer niso letos zabeležili še nobene smrtne žrtve. Ko policija ugotavlja vzroke ne more mimo dejstva, da je največ žrtev zaradi neprimerne hitrosti, saj je temu vzrok kar 29 odstotkov vseh nesreč, sledijo izsiljevanje prednosti pri 18 odstotkih, nepravilni premiki z vozili z 19 odstotki, vožnja po levi strani, neustrezna varnostna razdalja, nepravilno prehitevanje in podobno. Še vedno je zelo veliko prometnih prekrškov, ko so vozniki pod vplivom alkohola, saj se je izkazalo, da je kar 13,7 odstotka prekrškov bilo pod vplivom alkohola. Povprečna stopnja alkoholiziranosti je bila v prvem poletju 1.55 g/kg alkohola. 84 povzročiteljev je imelo več kot 2 do 3 g/kg alkohola, sedem pa je bilo celo takih, ki so imeli preko 3 g/kg alkohola. Zaskrbljujoč pa je tudi pojav pobega po storjenem prekršku, saj jih je bilo letos kar 219, lani pa v istem času 185. Na vso srečo pa so policisti uspeli raziskati tovrstne nesreče, predvsem pa tiste, ki so imele zelo hude posledice. Zanimiv je podatek, da je bilo v prvem polletju kar 53,974 kršitev cestno prometnih predpisov, kar pomeni 66 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Največ prometnih neseč s prisotnostjo alkohola se pripeti ob sobotah in nedeljah. Pri tem pa je najbolj zastopana kategorija udeležencev v starosti med 18 in 34 let ter s stažem vožnje manj kot 5 let. Tudi kriminaliteta je bila prvih šest mesecev v porastu za 1,7 odstotka. Raziskali so 68,7 odstotka primerov. V porastu so krvni delikti, pri katerih vsekakor prednjačijo umori, saj jih je bilo letos že 11, medtem ko so bili v istem obdobju le štirje. Nič kaj razveseljiv pa ni podatek, da je v porastu število otrok v kaznivih dejanjih (kar 30, lani 26). Zoper te storilce se dajejo samo poročila in ne kazenske ovadbe. Največ kaznivih dejanj beležimo v Celju, sledi Velenje (403) in Žalec s (234). -nko Janko R. iz Polzele vozil kolo z motorjem po lokalni cesti iz smeri Podvina pri Polzeli št. 16 je zapeljal v desno izven vozišla, kjer je padel po travnatem useku. Pri padcu se je huje telesno poškodoval njegov 5-letni otrok L.R, ki je kot sopotnik sedel na kolesu z motorjem. Otrok je bil reševalnim vozilom odpeljan v bolnico Celje, voznik Janko pa ni bil telesno poškodovan. DELOVNA NEZGODA. 20. avguta_ je v podjetju GLIN POHIŠTVO v Nazarju prišlo do delovne nezgode. 36-letni Janez K. iz Grušovelj je nadzoroval delo avtomatske linije proizvodnje ivemih plošč. Pri tem je opazil, da je zvezdasto obračalo zlomilo iverno ploščo. Da bi preprečil obračanje ostanka iverne plošče na dvižni mizi, je stopil med mizo in valčni transporter, pri tem pa so mu iverne plošče stisnile in poškodovale desni gleženj. Utrpel je hudo telesno poškodbo. UKRADLI GOLFA. 12. avgusta je v jutranjih urah nekdo iz parkirišča pred stanovanjskim blokom v Šempetru ukradel belega Golfa CL, serija III, reg. št. CE 50-24N. Z dejanjem je lastnica Mojca U. iz Šempetra oškodovana za okoli 2.200.000,00 SIT. VLOM V KORONO. 20. avgusta v zgodnjih jutranjih urah je neznanec vlomil v gostinski lokal ŠPORT KLUB KORONA na Ul. Talcev v Žalcu. Iz lokala je ukradel manjši glasbeni center z daljincem, dva daljinska upravljalca za TV sprejemnik GORENJE, več zavojčkov cigaret različnih proizvajalcev, več steklenic žganih pijač in 5.000,00 SIT menjalnega denarja.^ Z dejanjem je Marjan S. iz Žalca oškodovan za okoli 123.000,00 SIT. UDAR STRELE. 22. avgusta je ob 19.30 uri v Zaloški Gorici strela udarila v gospodarsko poslopje, veliko 18 x 20 m, last Ivana T.. Ogenj je zajel poslopje, ki je skupaj s 40 tonami sena in 3 tone koruze zgorelo v celoti. Živino in kmetijske stroje, razen puhalnika za seno, so domači s pomočjo sosedov uspeli rešiti. Požar je gasilo 80 gasilcev iz 15 društev. Nastala škoda znaša okoli 6.000.000,00 SIT. Helena PIKEIJ iz Prebolda - deklico Moka PINTAR iz Polzele - deklico Milena P LANO VŠEK iz Šmartnega ob Dreti - fantka Nada POGAČAR iz Vranskega - deklico Marija KOSMAČ iz Ljubnega ob Savinji - deklico Irena NAPOTNIK iz Polzele - deklico Marija SENICA iz Rečice ob Savinji - fantka Cvetka PEŠKO iz Žalca - deklico Irena PODBREGAR iz Polzele - deklico Agica NOVAK FUNKEL iz Mozirja - fantka Jožica SELIČ iz Griž - deklico Mariina LESJAK POVŠE iz Šmartnega ob Paki - fantka Vida NADLUČNIK iz Rečice ob Savinji - deklico SMRTI Romeo TAVČAR iz Polzele, 27 let Anton ČEPIN iz Arie vasi, 66 let Vita KRAJNC iz Trnave, 67 let Terezija LEBER iz Polzele, 70 let Marija ZUPANC iz Podloga, 76 let Bogomir JEROMEL iz Šmartnega, ob Paki, 76 let Irena TURNŠEK iz Žalca, 29,let Amalija PIRŠ iz Žalca, 68 let Mira GOMZI iz Dolenje vasi, 40 let Alojz ZAVSKI iz Gotovelj, 59 let Marija MAROVT iz Podvrha, 86 let Martina ZAVSKI iz Prebolda, 58 let Anton KOTNIK iz Prebolda, 82 let Cveta MIKUŽ iz Žalca, 67 let Marija KOS iz Kal, 81 let Alojzija KORES iz Polzele, 70 let Karolina PODBORNIK iz Železnega, 63 let Jožef HROVAT iz Lok, 66 let Franc GREGORC iz Brega pri Polzeli. 40 let POROKE Jože TREPETI iz Celja in Karin VRHOVNIK iz Žalca Aleš MARŠ in Jasmina ŽIVKOVIČ, oba iz Zabukovice Damjan OMLADIČ iz Ložnice in Alenka VODEB iz Žalca Janko PIRNAT iz Letuša in Tumama RIZVIČ iz Ljubljane Ivan PODBREGAR in Breda VRHOVNIK iz Zahomc Janko KEBLIČ in Irena GOVEDIČ iz Polzele Jožef TURNŠEK iz Žalca in Danica KARNOVŠEK iz Šempetr Darko BRŠEK iz Pariželj in Sergeja MASTNAK iz Polzele SldDiM + Vmmjet* 2, Tel.m/m-686, 715-605 w oiomv-m Tako nekako se imenuje večtedenska nadaljevanka v uglednem slovenskem dnevniku Delo. Na tak dan bi se dobro pripravil in štiriindvajset ur ne bi dal nikomur spati okrog sebe. Cocto, sendvič in termovko kave bi prinesel s sabo. Pravna država: vrnil bi hišo v Murgljah nazaj protokolu, ker ne bi prenašal očitkov, da sem jo dobil za deset odstotkov njene vrednosti. Enako bi svetoval predsedniku Kučanu. Od predsednika Parlamenta Skoljča bi zahteval, da vzame nazaj preužitkarico, katero k vrgel v Trenti iz hiše. Razjasnil bi ozadje umora ljudskega tribuna Krambergerja. Pred sodišče bi postavil sodnika, ki je spravil v predal zadevo Elan, da je zastarala. Doktorju Tajnikarju bi prepovedal predavati (pri nas) ekonomijo. Članu Združene liste Kocjančiču bi zaupal odgovorno delo, kjer bi lahko po letališču prestavljal stopnice za pristajajoča letala. Za kazen bi moral vsak dan stokrat napisati vsoto (izgubo), ki pomeni največji delež k slovenskemu javnemu dolgu. Njegovemu partijskemu kolegu Avberšku bi naročil, da zasadi smrečko, katero je odtujil za Božič v sosednjem gozdu. Vsem bivšim ZSMS-jevcem (sedaj LDS), kateri so ovirali osamosvojitev Slovenije s Šetincem vred, bi po želji omogočil, da Pasejo travo v ZR Jugoslaviji. Abstiniram veseli Štajerc Partljič bi moral svoj dopust nameniti ometanju pajčevine v Tavčerjevini na Visokem, ker je ni in ni hotel prepustiti v uporabo cerkvi. Njegovega strankarskega prijatelja Anderliča pa na odvajanje “žeje” nekam pod Pohorje. Ostalimi bi dal možnost dela na traku za eno leto in bi imeli po prizadevnosti možnost tudi napredovanja. Nikjer na svetu namreč ni mogoče pričeti kariere na vrhu. Vse SKD-jeve bivše bogoslovce: Turka, Polajnerja, Staniča in Peterleta bi poslal k spovedi. Pokoro bi jim omogočil v osami odmaknjenega samostana, da bi v času parlamentarnega dopusta razmišljali d koristnosti njihovega početja za Slovence. Krščanski minister za promet in zveze, Igor Umek, bi moral odstopiti, ker nima vseh svetih zakramentov, če pa te ima, je to potrditev, da so komunisti svoje otroke nosili h krstu v nahrbtnikih. Jelinčiča bi poslal na družbeno koristno delo, za paznika v muzej. Gospodarstvo: z ukazom bi dobesedno ukinil vse privilegije in benifikacije, vključno s poslanskimi borčevskimi in oficirskimi ter jih revidiral. Združil bi državni proračun in ukinil vse sklade. Za gospodarstvo in obrt bi predlagal takšne poenostavitve, da bi Gospodarsko in Obrtno zbornico (kot zajedalca) lahko takoj ukinili. Sprava in pomiritev: kot neobremenjen s preteklostjo bi prevzel Kučanovo delo (nalogo), ker je predsednik očitno ne zmore. V Thalerjevem bistroju “Stalin” v Celju, bi zbral Titoiste in Staliniste (Golootočane), da se pomirijo. Grobnico herojev in vse spomenike revolucije in revolucionarjev (Kidriča, Tita in Kardelja) bi prestavil na Teharje in uredil park sprave. Tako bi tudi mrtvi z našo pomočjo našli svoj mir in hkrati bi to bila božjepotna postojanka za leve in desne, rdeče in črne. Verjetno bi mi že prej zmanjkalo dneva. Morda sem na ta dan, kot premier, prekoračil pooblastila, pa vseeno... Za kaj več bi pa še rabili kakšnega Dolfija. Marjan Manček, Celje > » <1M i \ » 1 » <1M Velika ponudba, ugodne cene za šolske dni v prodajalnah nj Celje, Žalec, Velenje, Mozirje, Šoštanj - obutev za šolarje šolske torbe, nogavice, trenerke, šolski telovadni copati - športni copati c jtartar ZAVIJTE V PRAVO PRODAJALNO - POGOVARJALI SMO SE Z JOŽETOM ZUPANČIČEM, RAVNATELJEM I. GIMNAZIJE CELJE, NEKOČ BOLJ ZNANE POD IMENOM KAJUHOVA “Nikoli se nismo uradno imenovali Kajuhova Gimnazija, pač pa so nam ljudje to ime dodali. Na pesnika Kajuha smo sicer lahko zelo ponosni, ampak mi smo bili najprej Gimnazija, v obdobju usmerjenega izobraževanja Srednja družboslovna šola, nato pa od 1. marca 1990 Gimnazija Celje. Jože Zupančič, ravnatelj I. Gimnazije Celje "Kajuhova Gimnazija so nam pravili zaradi ulice, ker smo z usmerjenim izobraževanjem dobili tri sorodne srednje šole. Se zdaj je ta izraz marsikje prisoten, vendar smo zdaj I. Gimnazija v Celju. Če bo vse po sreči, bom 1. novembra letošnjega leta ravnatelj te šole že 20 let. Pred tem sem bil dobra štiri_ leta ravnatelj osnovne šole v Štorah, ki je bila zelo komplicirana. Ob centralni šoli je imela še podružnične oddelke, v katerih so imeli celo kombiniran pouk ter vrtec. Zelo dobro sem spoznal osnovnošolsko delo, že prej, skoraj po diplomi, pa sem štiri leta poučeval v celjski gimnaziji. Zdelo se mi je torej, OVINA S KONFEKCIJO SCRLft §TYL - moške hlače od 3.980 SIT - otroške hlače od 1.470 SIT del. čas: 8.30 - 12.00 in 14.00 - 16.00 PETROVČE 115 tel •* 063/707-215 da sem imel za delo ravnatelja v tej zelo ugledni ustanovi določene pogoje za kvalitetno delo.” “Ukvarjali ste se tudi s politiko. ” “Takrat se je moral s politiko ukvarjati skoraj vsak aktiven ravnatelj. Če je kdo hotel sodelovati pri oblikovanju vpliva na šolski sistem, potem je moral biti zraven. Zelo preprosto je sedaj govoriti, da te ni bilo zraven, ker si bojkotiral ali celo protestiral z molkom. Meni se to ni zdelo umestno, pač pa se mi je zdelo bolj pomembno, da sem bil zraven in sem skušal tam, kjer so bili problemi, te probleme odpravljati ter urediti nekaj novega in koristnega. Enostavno si ne bi odpustil, če ne bi bil zraven.” da prihajam v neko šolo, ki se bo zelo spremenila; v kaj se bo spremenila, takrat nihče ni vedel Vsi so samo govorili, da gimnazija kot elitna šola ne sodi v združeno delo, ter da bi morali imeti šolstvo, ki bi istočasno vzgajalo in izobraževalo za poklic in za nadaljni študij. Kakšne bodo te šole, takrat praktično nihče ni vedel. Nato je prišlo zloglasno obdobje usmerjenega izobraževanja. Mi smo skušali gimnazijske programe - to so družboslovni in naravoslovni - obdržati na naši šoli. Kot edini srednji šoli v Sloveniji nam je uspelo eno leto ta dva programa obdržati, potem pa smo bili tudi mi na močnem udaru. Naša šola se je skoraj prepolovila, mi pa smo še naprej skušali tudi z “Ves čas ste se trudili za čim boljšo in učencem čim bolj prijazno šolo. Bili ste tudi eden prvih, ki ste se zavzemali za ponovno uvedbo mature. Zakaj?” “To vprašanje ima nekoliko daljšo zgodovino. Ko sem prihajal v to šolo, je bila gimnazija v političnih krogih Slovenije ukinjena. Imel sem neprijeten občutek, mnogimi programi, ki smo ji}1 dobili, ohraniti žlahtnost gimnazije. Takrat sem imel morda tud} srečo, da sem postal najprej predsednik delovne skupine, nato pa še predsednik strokovnega sveta za družboslovje, ki je bdel nad usmerjenim izobraževanjem v Sloveniji in ga tudi prekrojeval Usmerjeno izobraževanje je ukinilo celo zaključni izpit, zato sem vedel, da bo potrebno zelo konkretno in pošteno delati, da bodo srednje šole spet tako kvalitetne kot prej. V strokovnem svetu za družboslovje nam je skupaj s strokovnim svetom za naravoslovje to tudi uspelo. Bil sem med predlagatelji ukinjanja treh predmetov, ki so bili v Prejšnji gimnaziji: obramba in 2aščita, samoupravljanje s temelji Marksizma ter osnove tehnike in Proizvodnje. Te smo odpravili, dobili tretji tuji jezik, dobili smo latinski jezik v srednje šole in (ako nam je uspelo leta 1990 Zopet nazaj vpeljati gimnazije. Gimnazija pa je seveda morala 'meti zaključni izpit. Imeli smo Velikc težave, da je zaključni izpit saj se mi zdi, da so pri nekaterih predmetnih področjih zanesljivo pretiravali z obsegom in globino snovi. Na tak način je matura pri nekaterih predmetih zanesljivo pretežka. Že prvo leto sem na več sestankih opozarjal na to; zlasti se mi je zdelo pomembno, da je pretežko naravoslovno področje, saj se zato manjše tudi zanimanje dijakov za naravoslovje. Ta moja mnenja žal niso bila upoštevana, kaže pa se že, da je iz leta v leto manj interesentov za maturo pri naravoslovju. To pomeni, da bo manj kvalitetnih dijakov in dijakinj vpisanih v naravoslovne fakultete.” Profesorji in jaz moramo biti dijakom na voljo za razgovor z°pet zaživel, saj ga je bilo treba Ponovno uvesti skoraj po desetih letih. Pojavili so se protesti dijakov, zato smo imeli prvo leto samo polovični zaključni izpit, drugo leto je bilo že bolj eno-stavno. Zaključni izpit je bil eden od značilnih izpitov srednje šole, Vendar se mi je zdela matura Pomebnejša, ker bi ta dejansko Pokazala, kakšne so kapacitete in kakšni so kvalitetni učinki srednjih S°1 po vsej Sloveniji. S sedanjo maturo vidimo, kako kvalitetne so posamezne šole. To sem si želel, ker prej nismo mogli dokazovati, ali smo dobra ali slaba šola. Če smo trdili, da smo dobri, so nam nekateri očitali, da se hvalimo, samo s priznanji z uni-verze, da smo dobra in upošte-vana šola, pa si v ožjem lokalnem Področju nismo mogli kaj veliko Pomagati.” Psaj deset let ste si torej aktivno prizadevali za uvedbo Mature. Kako pa ste Zadovoljni z njeno sedanjo obliko?” ‘S sedanjo maturo sem zado-v°ljen in nezadovoljen. Zadovoljen sem s samo organi-Zacijo, saj je ta zdaj dejansko Poenotila delo in kriterije. Nisem Pa zadovoljen s samo vsebino snovi pri posameznih predmetih, “Kako pa ste zadovoljni z rezultati letošnje mature?” “Z letošnjo maturo smo na naši šoli zelo zadovoljni. Sicer čisto točnih primerjav med šolami ni, zato lahko vsaka šola nekako prikazuje uspeh iz različnih zornih kotov. Na tak način lahko izgleda, da so skoraj vse šole zelo uspešne. Meni pa se zdi, da je ocenjevanje uspešnosti neke šole pri maturi podobno športu, kjer so pomembni samo zmagovalci, v torej tisti, ki imajo medalje. Če bi sešteli te “medalje” pri maturi, potem je naša šola v slovenskem okviru uvrščena zelo visoko. Smo namreč edina šola v Sloveniji, ki je preteklo leto imela dve najvišje ocenjeni dijakinji med osmimi, letos pa imamo spet dve dijakinji med sedemnajstimi, vendar imamo manjše število maturantov kot v lanskem letu. Torej imamo v dveh letih štiri dijakinje z maksimalnim številom točk, česar nima nobena druga šola v Sloveniji. Poleg tega smo imeli lani in letos po sedem dijakov oz. dijakinj z več kot tridesetimi točkami, s čimer se tudi ne more pohvaliti vsaka šola v Sloveniji, na Štajerskem pa sploh ne.” “Pred nami je novo šolsko leto. Koliko oddelkov prvih letnikov boste imeli letos?” “V letošnjem šolskem letu imamo sedem splošnih gimnazijskih oddelkov, v katere lahko vpišemo po trideset dijakov in dijakinj, in en športni oddelek, v katerega lahko vpišemo le dvajset dijakov in dijakinj. Tako bomo imeli v letošnjem letu približno 230 deklet in fantov v prvem letniku. Letos je bilo potrebno zaradi omejitve vpisa doseči določeno število točk pri sprejemnih izpitih. Pri prvem delu vpisa, ko smo računali samo na šest oddelkov, je bilo treba osvojiti 133 točk, ko pa so nam dodali še en oddelek, je bilo za vpis potrebnih 129 točk. Moram pa povedati, da se mi zdi dodeljevanje točk nekoliko nepravično, saj je nesprejemljivo in neprimerljivo vrednotiti z 80 točkami splošni učni uspeh in predmete v štirih letih osnovne šole, potem pa še izvajati dvourni test iz matematike in slovenskega jezika. Razmerje v točkovanju uspeha in testa bi morali v prihodnje spremeniti. Med posameznimi šolami, tako osnovnimi kot srednjimi, so različni učitelji in profesorji, ki različno ocenjujejo. Na neki šoli imajo morda veliko odličnih učencev ali dijakov, ki pa dejansko nimajo tako velikega znanja kot morda na kateri drugi šoli, kjer so učni uspehi zaradi strožjega ocenjevanja slabši. Eksterno in tudi interno ocenjevanje v samih šolah bi morali v prihodnje spremeniti. Zato se mi zdi čudno, da se ravnatelji osnovnih šol in sveti staršev osnovnih šol ne uprejo in ne opozorijo na neprimernost ocenjevanja.” “Prehod iz osnovne v srednjo šolo je zelo težak. Kaj bi svetovali bodočim dijakom in njihovim staršem, da bi bil vstop v srednjo šolo lažji?” “Najslabše se je kar prepustiti toku dogodkov. Na naši šoli imamo že nekaj let drugačno pot, ki morda našo šolo naredi nekoliko drugačno od drugih šol. Bodoči dijaki se z našo šolo najprej seznanijo na informativnem dnevu, ki ga že vseh 20 let vodim jaz. Zdi se mi namreč zelo pomembno, kako se prikaže delo v šoli, da se vodja šole pokaže bodočim dijakom, in da ti spoznajo, kako vodja šole razmišlja o delu na šoli. Nato imamo - in trdno sem prepričan, da tega nima nobena druga šola - ob vpisu že prvi razgovor z vsemi 230 kandidati, ki prihajajo k nam. Na tem razgovoru sem bodočim gimnazijcem povedal, da se morajo, ko prihajajo na našo šolo, najprej zavedati svojih dolžnosti. Za to se je seveda potrebno navaditi na nek določen delovni ritem, ta pa ne prenese pono- PROIZVODNJA IN IZDELAVA JEANS KONFEKCIJE NA DEBELO IN DROBNO MARIJA GRADEC 1 3270 LAŠKO TEL: 063 731 515 jums momA mmt P.C. LENA LEVEC Tel.: 063 471-210 Mdcemdh dtm hlačb ¥ CBUU: otroške jeans hlače v 10-tih barvah različnih modelov jeans hlače za odrasle v 10-tih barvah različnih modelov CASUCCI jeans hlače otroške trenerke sit 3,4m S!T 4,990 SST 1,489 SIT v v MOŽNOST PLAČILA NA VEC ČEKOV mm mp mm mmm PC. VRTNICA CELJE Tel.: 063 442-314 čevanja. Če nekdo hodi ponoči ven, se izpostavlja številnim nevarnostim, drug dan pa pri pouku ne more pazljivo poslušati in delati. Velika napaka je, kar govorijo nekateri starejši ljudje in lahko celo preberemo v tisku, da lahko ti, ki so končali osmi razred, za tri mesece pozabijo na šolo. V resnici v teh treh mesecih ogromno pozabijo. Če ne pogledajo zvezkov in knjig, ne vedo nič, ko pridejo 1. septembra k nam. Ne poznajo osnovnošolskega znanja, zato je zanje prehod v srednjo šolo še toliko večji šok. Na osnovnih šolah učence vsi poznajo, na srednji šoli pa so nenadoma le številke, kar je velika sprememba. Iz žalske občine imamo skoraj 150 fantov in deklet, ki se morajo voziti v šolo, kar spremeni ves njihov ritem življenja. Da pa bi ta izredno šokanten prehod le omilili, imamo z dijaki ponoven razgovor 3. septembra, z njihovimi starši pa sredi septembra. Tako naredimo to šolo malo bolj prijazno. Posvečamo pa se seveda tudi višjim letnikom, saj se zavedamo, da so dijaki skozi vsa štiri leta srednje šole pod velikim pritiskom. Vsak dan pričakujejo, da bodo vprašani, marsikateri starejši pa ne razumejo, da so ti, ki naj bi iz zornega kota odraslih imeli krasno mladost, v resnici pod stalnim stresom. Zato moramo biti profesorji in jaz sam dijakom na voljo za razgovor, kadar nas potrebujejo. Enako govorim tudi staršem, ki se morajo svojemu otroku posvetiti takrat, ko to on želi in ne, ko imajo starši čas. Če si otrok želi razgovora, mora mama odložiti posodo in oče časopis, saj je takrat otrokovih pet minut. Enako je tudi v šoli; takrat ko je otrok v stiski in te potrebuje, se moraš pogovoriti z njim. Nekateri pravijo, da smo dobra šola, a hkrati govorijo, da smo lahki, kar ni res. Kajti bolj ko smo prijazni, bolj smo tudi zahtevni, saj dijaki v prijazni šoli raje in več delajo. Normalno je, da dijak raje dela pri predmetu, ki ga ima rad in ki ga poučuje prijazen profesor. Zaradi tega trdim, da je naša gimnazija normalna šola.” “V srednji šoli se srečajo dijaki iz različnih krajev in ekonomskih slojev. Ali prihaja zaradi tega do kakšnih problemov?” “Zdi se mi, da so to otroci, ki si želijo predvsem uspešno končati šolo. V prvi konferenci se zlijejo v eno. Konfliktov na relaciji dežela - mesto ali zaradi različnih ekonomskih slojev nismo imeli. Tudi nismo imeli primerov nasilja ali jemanja drog, ne delamo pa si utvar, da do tega na naši šoli ne more priti. Mislim, da na naši šoli veliko naredimo ne le pri samem pouku in razgovorih, ampak tudi z načinom in vzgledom dela. Dijake in dijakinje opozarjamo, kakšen naj bo intelektualec prihodnosti. Fantje in dekleta, ki zdaj prihajajo k nam, bodo svojo diplomo zaključili leta 2005, takrat pa bodo intelektualci brez alkohola in brez cigaret. V štirih letih šolanja pri nas se morajo dijaki temu primerno oblikovati. Seveda bodo nekateri tudi propadli, vendar moramo mi na žalost skrbeti za večino, čeprav se trudimo tudi za tiste, ki so nekoliko slabši.” “Gimnazija je znana tudi po svojih kulturnih dejavnostih, zlasti po kulturnem maratonu. ” “Kulturne dejavnosti zelo vzpodbujamo, vendar se bojim, da bo zaradi mature vseh teh dejavnosti v prihodnje vedno manj. Če bo v Sloveniji prevladovala težnja, da bi v četrtem letniku imeli samo maturitetne predmete in športno vzgojo, bo prišlo do novega usmeije-nega izobraževanja, ker bodo določeni pred- meti protežirani in se bodo dijaki učili le te predmete. Gimnazija pa mora ostati splošna in ne specializirana pripravljalnica za fakulteto. Dijakom bi se morda zdelo dobro, da bi imel v četrtem letniku samo pet predmetov, ne zavedajo pa se širine, ki jim jo gimnazija skozi ostale predmete lahko da tudi v četrtem letniku. Splošne izobrazbe namreč ni mogoče pridobiti samo skozi pet predmetov. Če pa bi zamrla splošna izobrazba, bi to pomenilo tudi pojenjanje kulturnih in raziskovalnih dejavnosti med dijaki. Zato se bom še naprej trudil za to, da bi gimnazija ostala splošna pripravljalnica, tako da bi se dijaki pet maturitetnih predmetov učili poglobljeno, ostale predmete pa bolj na splošni ravni. Zelo si želim, kar mi še ne uspeva v celoti, da bi fantje in dekleta iz šole odhajali z zadovoljstvom pri vseh predmetih in bi imeli vse predmete radi. Le na tak način lahko ohranijo šolo v dobrem spominu in si pridobijo tudi delovne navade, ki so pomembne za nadaljni študij.” “Kaj pa bi vam bilo pri oblikovanju čim prijaznejše šole še v pomoč?” “Želim si več sodelovanja z osnovnimi šolami. Pred mnogimi leti smo imeli v Celju pedagoško društvo, ki je povezovalo srednje in osnovne šole, zdaj pa tega ni več. Ta stik je popolnoma prelomljen. Želim si tudi to, da bi pedagoški delavec postal javni delavec in ne šolski birokrat, da bi bolj javno nastopal, bolj izražal svoja mnenja, ne pa le ubogal in sprejemal ter izvrševal navodila. To je neke vrste degradacija učiteljskega in profesorskega dela, kar lahko zelo zniža izobrazbeno raven v Sloveniji. Zato bi želel, da bi vsi bili bolj aktivni, kot smo bili do sedaj.” NATAŠA VERK UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC USPOSABLJANJE IN PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE PONUJA MOŽNOST VPISA V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE V ŠOLSKEM LETU 1996/97 BREZPLAČNO zidar za zidanje strojništvo program VISOKA in ometavanje • IV. stopnja usposabljanja za računovodjo UPRAVNA ŠOLA Osnovna šola tesar opažev strojni tehnik program JAVNA UPRAVA za odrasle V. stopnja usposabljanja za (1. in 3. letnik) 7., 8. razred • • poslovnega sekretarja • krivilec armature elektrikar • FAKULTETA ZA BREZPLAČNO IV. stopnja ORGANIZACIJSKE • • NOVO VEDE KRANJ skladiščni elektrotehnik užu - usposabljanje za življensko uspešnost delavec skladiščni delavec in transportni delavec BREZPLAČNO V. stopnja oblikovanje V. stopnja • ekonomsko -komercialni tehnik V. stopnja trgovec IV. stopnja program usposabljanja za vodenje poslovanja v manjših podjetjih ORGANIZACIJA DELA program ORGANIZACIJSKA usposabljanja za INFORMATIKA komercialista (1. in 3. letnik) NOVO INFORMACIJE: tajništvo UPI - LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC vsak delavnik med 7. in 16. uro. V času med 1.7. in 1.9. 1996 vsak delavnik med 8. in 12. uro. Tel.: 715-401, 715-402; faks: 715-402. PRIJAVE ZA VPIS: Osnovna šola - osebno ali po telefonu Srednje šole in programe usposabljanje - obr. DZS 1,20 do 25. 8. 1996 _____________________Visoke šole - obr. DZS 1,71 H šola PHUAzm ljudi ■ m srn mm n mm ALI JE OTROK ZREL ZA ŠOLO Eno od zelo pomembnih, če ne kar najpomembnejše vprašanje, ki si ga postavljajo starši prvošolčkov, je, ali je otrok že zrel za vstop v šolo. Na to poleg zrelosti otroka vpliva še vrsta drugih dejavnikov. V različnih državah postavljajo različne starostne meje, ko otrok prvič sede v šolsko klop. V Veliki Britaniji prihajajo v šolo otroci v starosti petih let, v Nemčiji s šestimi leti, na Švedskem s sedmimi. Se pa otroci močno razlikujejo med seboj. Eni prihajajo s podeželja, drugi iz velikih mest, eni so edinci, drugi izhajajo iz velikih družin, eni so si izkušnje že nabirali v vrtcu, drugi ne. Nekdo je iznajdljiv, drug nežen, nekdo tekmovalen, drug nezbran, eden razmišljajoč in drug spontan. Vsak od njih se bo na šolo odzval drugače, nekateri izmed njih pa bodo spoznani za še nedorasle zahtevam, ki jih šola postavlja otrokom. To ne pomeni, da otrok ni dosegel nečesa, kar so drugi otroci dosegli; to pomeni le, da potrebuje morda še kakšno leto v mali šoli ali vrtcu, da se bo naučil, kaj šola od njega pričakuje. Kaj pa sploh je zrelost za šolo? Ni še dolgo tega, ko je bila to biološka zadeva: kakor jabolko na drevesu je otrok zorel v vrtcu, nato pa je dozorel in bil pripravljen za vstop v šolo. Ker so mislili, da sta duševni in telesni razvoj tesno povezana, so ponekod od malčka zahtevali, da dvigne desno roko in se preko glave dotakne levega uhlja. Malček ima debelejšo glavo in razmeroma kratko roko, zato se mu to ni posrečilo. Večji otrok je test lahko opravil. Takšnih preizkusov naj ne bi bilo več, res pa je, da je tudi telesen razvoj otroka pomemben pri vstopu v šolo; slaboten otrok se bo pri pouku hitreje utrudil kot otrok krepkejše postave. Otrokov telesni razvoj je torej pomemben pri vprašanju, ali naj otroka pošljemo v šolo, ni pa odločilen. Poleg tega mora otrok, če je zrel za šolo, dovolj natančno razčleniti, kar vidi in sliši. Ločiti mora na primer različne črke, ki pa se med sabo ne razlikujejo tako zelo (b in d, b in p, m in n). Za to mora ločiti levo in desno, kadar posluša, pa mora razločevati različne glasove (črke) v besedi. Večina šolarjev ima s tem še nekaj časa težave, prvošolček pa mora imeti vsaj osnovo za razčlenjevanje, sicer mu bo učenje pisanja skoraj nemogoče. Ni pomembno, da zna otrok ob vstopu v šolo šteti, mora pa dojeti pojma število in množica. Znati mora postaviti konja in slona v množico živali, vedeti pa tudi mora, kaj pomenijo pojmi okroglo, oglato, večje, manjše, daljše, krajše. Najbolj pomembna pa je otrokova želja po znanju in pripravljenost sprejeti napore, da bi znanje osvojil. Tudi če pred vstopom v šolo še ne zna računati ali pisati, se bo kmalu vsega naučil. Otrok ob vstopu v šolo vstopi v nek drug svet, poln ljudi, s katerimi mora navezati stike in z njimi delati. Ker bo z njimi preživel nekaj ur na dan, mora biti sposoben brez posebnega domotožja vzdržati teh nekaj ur sam od doma. Navaditi se mora, da ga učiteljica ne bo mogla vedno poklicati, ko bo dvignil roko, saj bo skrbela za mnogo otrok. Kljub temu si mora upati glasno govoriti, tudi če ga posluša cel razred in se mu kdaj sošolci zasmejijo. Mora si znati poiskati prijatelje. Končno se mora znati tudi sam obuti, obleči plašč in pospraviti stvari v torbo. Sam mora iti na stranišče, se sam domisliti, kaj storiti, če je pozabil svinčnike doma. Ugotovil bo, da se njegov svet vedno bolj vrti okoli ure, ter da se mora precej uklanjati navodilom drugih, ne pa le svojim željam. Za prvošolčka torej ni toliko pomembno, ali že zna pisati in brati. Pomembneje je, ali zna navezovati stike in ali zna nepredvidene situacije brez strahu reševati sam. Otroci, ki so obiskovali vrtec, so si mnoge od teh sposobnosti že pridobili, zato jim je prehod v šolo v marsičem olajšan. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNKs.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE TALIJA M. VARNO NA POTI V ŠOLO Pred pričetkom novega šolskega leta 1996/97 bo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žalec izvedel prometno preventivno akcijo Varno na poti v šolo. Akcijo bodo izpeljali v sodelovanju z vrtcem, osnovnimi šolami, komisijami za promet v krajevnih skupnostih, avto šolami Maz-zoni, Pemi, Pegy, Brinovec in Prevoršek, Prometno policijsko postajo Celje ter Policijsko postajo Žalec. Namen akcije je zavarovati vse otroke na prometnih površinah, zlasti na poti v šolo in nazaj domov. Prvošolčki bodo na tej poti bolje vidni, saj bodo nosili rumene rutice. V akciji bodo sodelovale vse osnovne šole s podružnicami. Ekipe za izvedbo akcije bodo sestavljene iz članov komisije za promet KS, uniformiranih učencev, voznikov inštruktorjev in delavcev Policijske postaje Žalec ter Prometne policijske postaje Celje. Tako oblikovane skupine bodo varovale vsa najpomembnejša križišča, prehode za pešce ter druge nevarne poti v šolo in vrtce. Odrasli člani ekipe bodo nosili na levi roki nad komolcem trak SPV, učenci prometniki pa rumeno čepico, telovnik in narokavnike. Prometno preventivna akcija Varno na poti v šolo se bo pričela v ponedeljek, 2. septembra, trajala pa bo ves prvi teden pouka v času od 7. do 8. ure in od 11.30 in 13.30 ure. Poleg varovanja križišč in nevarnih poti bo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj z Oddelkom za okolje in prostor občine Žalec ter s podjetjem za vzdrževanje cest obnovil celotno prometno signalizacijo pri osnovnih šolah. Pripravljajo tudi obnovitev hrupnih ovir za omejitev hitrosti in namestitev obvestilnih znakov na cesti. N.V. ji . Aškerčeva 4a, 3310 Žalec d.d- ZaleC tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 NEC Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalniki od 59.999 SIT CD ROM ATAPI6X od 13.999 SIT Prrumal S*tirat IBM APTIVA od 199.999 SIT isJIlS; V času MOS-a v Celju nas lahko obiščete v HALI B!! O NEVARNOSTI DROG V zadnjem času precej govorimo o nevarnosti uživanja drog, pa vendar opozoril ni nikoli dovolj. Gotovo je zlasti med starši dijakov prvih letnikov srednjih šol precej takih, ki se sprašujejo, kako se bo njihov otrok znašel v novem okolju. Prehod v srednjo šolo je namreč pomembna prelomnica, na kateri se dijak sooči z vrsto težav. Morda se bo kateri od njih srečal tudi z drogo. Takrat ne bo odvisno le od njega, ali jo bo odklonil, ampak mu bo v njegovi odločitvi moralo dajati podporo okolje, v katerem živi. KAKO PREPOZNATI ODVISNIKA? Kot je bilo že večkrat omenjeno, je med odvisniki največ mladih. V njihovem življenju pa daleč največjo vlogo igrajo družina, šola in bližnja okolica. Le v teh okoljih je možno še pravočasno odkriti odvisnika -to je takrat, ko je še možno zdravljenje z realnim upanjem na uspeh. Največja je možnost, da bodo mladega odvisnika odkrili starši, saj ga tudi najbolje poznajo. Če se jim mladostnik nenadoma odtuji, postanejo takoj pozorni na njegovo obnašanje. Če obstaja utemeljen sum, da je mladostnik odvisen od drog, se starši ne smejo prenagliti. Na začetku morajo biti le zelo pozorni na obnašanje svojega otroka. Njihov sum lahko potrdi več stvari: •izginjanje zdravil iz domače lekarne •tabletke, praški, ampule, kapsule in stekleničke strupa neznanega porekla med mladostnikovimi stvarmi •obrabljene in polprazne tube lepil, stekleničke čistil ali razredčil, z lepilom pomazane plastične vrečke, kosmi vate ali robci z duhom po čistilih •duh po kemičnih sredstvih v mladostnikovih oblačilih •duh po zažgani vrvi ali močno aromatičnem tobaku, ki ga pušča kajenje kanabisa v prostoru, kjer se je mladostnik zadrževal •vztrajanje pri nošnji sončnih očal in dolgih rokavov v neprimernih okoliščinah •sledi krvi na rokavih ali kosmih vate, injekcijske igle in brizgalke •pogosta izposojanja denarja doma in zunaj doma, izginotje denarja, dragocenih tehničnih naprav in nakita. Starši se ne smejo nikoli prenagliti. Če je popolnoma jasno, da je njihov otrok odvisnik, se morajo poskusiti z njim najprej razumno pogovoriti. Najprej je treba odkriti vzroke njegove nagnjenosti k drogam, šele nato pa razmisliti o najboljšem načinu zdravljenja. Takšni pogovori in odkrivanje resnice so za starše veliko bolj boleči kot za odvisnika, ki je morda zaradi vpliva drog že apatičen in agresiven. Družini ponavadi tudi ni prihranjen občutek osramočenosti pred o-koljem. Opozoriti je potrebno, da se nobene droge ni mogoče odvaditi doma. Pri vsaki odvisnosti je nujno potrebno zdravljenje pod strokovnim vodstvom. Starši lahko kvečjemu vzpodbujajo svojega otroka, mu dajejo moralno podporo in ga skušajo čim manj boleče zopet uvesti v normalen tok življenja. ODVISNIK V ŠOLI Odvisnik pokaže določene fizične in psihične spremembe tudi v šoli. Če obstaja za nekoga utemeljen sum, da je nagnjen k zlorabi drog, potem gotovo pritegne pozornost profesorjev. Znaki, ki jih odvisnik kaže, pa niso v oblačenju in obnašanju. Ne moremo kar tako obsoditi vsakega, ki želi biti drugačen po obnašanju ali po oblačenju. Odvisnika lahko namreč spoznamo predvsem po pomanjkanju motivacije in koncentracije, šele v zadnjih stadijih pa po zanemarjenosti in indiferentnosti. ^KOROŠKI ff/S97 z ™ RaSio lli,W SLOVENJ GRADEC Najbolj značilni znaki učenca-odvisnika so: •mladostnikovo razpoloženje in sodelovanje pri pouku izrazito nihata; razpoloženje se občutno izboljša po odmorih; •motiviranost za šolo niha ali se opazno zmanjšuje; •izostanki iz Šole so sprva le ob ponedeljkih ali prve ure; sprva si odvisnik prizadeva priti do opravičil, kasneje pa izostaja bolj brezbrižno; •oddaljevanje od sošolcev. Mladostnik si včasih celo sam prizadeva dobiti pomoč, vendar to njegovo prizadevanje ni odkrito. Profesorja, kateremu zaupa, opozarja nase, k njemu prihaja z različnimi prošnjami v zvezi s snovjo ali pa se želi z njim na samem pogovoriti “o prijatelju, ki ima težave z drogami”. Na enak način se skuša približati sošolcem ali pa je - nasprotno - do njih agresiven. ODVISNIK V OKOLJU Bližnja okolica za odvisnika zelo rada označi nekoga, ki se oblači ali obnaša bolj samosvoje kot njegovi vrstniki. Pri tem pride ničkolikokrat do neupravičenega obrekovanja, saj so zunanji znaki (oblačenje, način govoijenja...) le postranski v odkrivanju odvisnika. Ta je lahko zelo mirna in celo plaha oseba. Odvisniki navadno želijo prikriti svojo odvisnost, zato se skušajo skriti med svoje vrstnike in_ nočejo vzbujati pozornosti. Še posebej v začet- nem stadiju uživanja droge so urejeni, mirni in se ne razlikujejo od drugih mladostnikov. Šele kasneje, ko odvisnik zabrede v kriminalna dejanja ali pa začne zanemarjati svojo zunanjost, lahko že na pogled opazimo, da je z njim nekaj narobe. Očitni zunanji znaki so okrvavljeni rokavi, popokane očesne žilice, bledica, shujšanost in očitne spremembe v obnašanju. “Kam pa greva?” sem vprašal. “Ne vem,” je rekel. “Na vožnjo pač.” “Toda ta cesta nikamor ne vodi,” sem mu povedal. “To ni pomembno.” “Kaj pa je?” sem vprašal nekoliko kasneje. “Samo to, da sva na njej, frajer,” je rekel. BREAT EASTON ELLIS: Manj kot nič_________________ Nikdar ne smemo in ne moremo za odvisnika obsoditi nekoga, ki bi s svojim obnašanjem in načinom oblačenja rad bil le drugačen od drugih. Zavedati pa se tudi moramo, da človek ne postane odvisen od droge le zato, ker se je z njo srečal, ampak na to vplivajo družbene, kulturne in družinske razmere. Zaradi tega moramo vzroke odvisnosti iskati najprej v posameznikovem okolju, šele nato v njem samem. NATAŠA VERK V cene ni vračunan 5% prometni davek Doplačila: Barvni monitor 14", 1490, LR Barvni monitor 14", KFC 1414, LR, NI, MPRII iMirRrvsnrr nnc c oo . vA/iMnnvvc q 1 ce 34.900 39.900 MICROSOFT DOS 6.22 + WINDOWS 3.1 EE, DSP 13’600 SLO 19.300 39.900 PRIPRAVE NA SOLO Vsak otrok se pripravlja na pričetek šolskega leta, še najbolj pa prvošolčki ter z njimi njihovi starši. Prav tem namenjamo nekaj nasvetov, kako čim bolj sproščeno prvič prestopiti šolski prag. Nadvse pomembno je, da otroka ne strašimo s šolo, pač pa da v njem vzpodbujamo veselje do učenja in do vsega novega, kar mu bo šola prinesla. Zato naj starši ne bi govorili: “Kako pa se boš znašel v šoli, če se še zdaj ne,” ali “Le počakaj, da prideš v šolo,” ali “V šoli boš pa moral ubogati.” Seveda prvošolčku tudi ne smemo slikati šole v samih rožnatih barvah, saj bo sam kmalu spoznal resnico. Tudi ni potrebno ves čas ponavljati, da se bliža prvi dan šole, saj se v življenju otroka vendar dogajajo tudi druge stvari. Priprava na vstop v šolo se mora začeti vsaj leto dni prej, saj bi moral otrok najmanj leto dni obiskovati vrtec, kjer bi navezoval stike z vrstniki in vzgojiteljicami, kjer bi rastla njegova samozavest, radovednost, razposajenost in veselje do raziskovanja. Vzgojiteljice v vrtcu opazujejo razvoj otrok in podajo svoje mnenje, ali je otrok zrel za vstop v šolo. V zadnjih tednih pred vstopom v šolo se lahko pričnejo tudi priprave doma. Starši naj dajo otroku svinčnike in papir, lepilo in barvice; nikar naj se ne razburjajo nad neredom, saj mora otrok čim več vaditi, kako ravnati s takimi pripomočki. Starši naj otroka navadijo, da si bo sam zavezal čevlje in oblekel vetrovko, kupijo naj mu preprosta obuvala in čim manj zapletena oblačila Skupaj z otrokom naj si ogledajo šolo, peljejo otroka večkrat po poti, po kateri bo v šolo moral hoditi sam. Če se v isto šolo vpisuje kateri od otrokovih prijateljev, naj zaprosijo, da bi oba^ prijatelja vpisali v isti razred. Če bo prvošolček v razredu videl znan obraz, mu bo vstop v novo okolje gotovo olajšan. Potrebno je kupiti primerno pisalno mizo, ki naj ne bo lepa, pač pa bolj primerna za risanje, slikanje, lepljenje ter za podobna opravila, pri katerih ni mogoče vedno paziti na čistočo. Miza mora biti tudi primerno visoka, da se otroku ne pokvari drža. Šolska torba mora biti lahka, trdna in čim manj občutljiva na umazanijo. Vedeti moramo, da bo otrok na njej kdaj sedel, jo vrgel na tla ali mu bo padla v lužo. V prvih tednih pouka bodo otroci navezali stike z učiteljico in vrstniki, med njimi se bodo vzpostavili najrazličnejši odnosi. Starši morajo biti pozorni, ali je njihov otrok v razredu glasen in samozavesten, molčeč in odmaknjen, morda celo prestrašen in neiznajdljiv. Ali si je že našel prijatelje, ali hodi v šolo in domov z njimi ali sam? Vedeti morajo tudi, kakšen je njegov odnos z učiteljico. S pričetkom pouka pride tudi do prvih napak. Če otrok ne zna pravilno napisati neke besede, se starši zaradi tega ne bi smeli razburjati, če le zna napisati vedno več pravilnih besed. Ne bi ga smeli nenehno opozarjati na napake, pač pa pohvaliti tudi njegove dosežke, da se mu ne bi zmanjšalo veselje do učenja. V prvih tednih pouka je namreč najpomembnejše, da se otroci opogumljajo, da si pridobijo zavest, da se lahko naučijo vsega, česar se hočejo. Otrok bi moral iz šole prihajati vesel, poln novega znanja. Če pa je drugače in je prvošolček vsak dan po pouku utrujen, če ima prav vsak dan domačo nalogo, tedaj bi starši morali premisliti, ali ni učiteljica preveč ambiciozna. Ali pogosto prireja tekmovanja med otroki, kdo bo kaj prej zračunal, počasnejši otroci pa se zato ves čas počutijo osramočene? Tedaj se je potrebno z učiteljico pogovoriti o njenih učnih metodah. Pogosto sami starši preveč obremenjujejo otroke z učenjem. Zdi se jim nenavadno, da je učiteljica med poukom zaplesala z otroki ali jim povedala pravljico. To je prvošolčkom potrebno, saj se niso sposobni koncentrirati več kot nekaj minut naenkrat. Starši bi se morali povezati med seboj, se pogovaijati o svojih prvošolčkih in njihovem pouku, čim več pa bi morali v korist svojih otrok sodelovati z učiteljico in šoto. TALIJA M. ŽALEC Šlandrov trg 38 tel.: 714 252, 713-203 Na zalogi vse vrste šolskih učbenikov peresnice polne Jolly peresnice razne šolske torbe šolski nahrbtniki od 1086,12 do 1436,34 od 224,00 do 1077,00 od 4366,00 do 8236,00 od 3699,00 do 11.418,00 - šolske torbe in nahrbtniki blagovnih znamk Kipling, Dimishele, Like, - barvice - voščenke - plastelin - flomastri - šestila - lepila r - tehnični svinčniki Jockey od 220,00 do 2548,00 od 134,00 do 1820,00 od 84,00 do 598,20 od 109,00 do 1588,00 od 137,00 do 3198,00 od 67,00 do 235,00 od 164,00 do 1045,00 Svinčniki, barvice, voščene barvice in plastelin blagovnih znamk Jolly, Staedtler, Lyra, Sahura, Pilot Birooprema cena s P.D. - telefon Panasonic KXT 2310 8.932,80 - daljinski telefon Panasonic KXT 9300g 42.073,00 - pisalni stroji od 19.992,00 - telefaks Panasonic KXF 130 76.838,00 - uničevalec dokumentov 31.600,00 Na zalogi bogata izbira kalkulatorjev blagovnih znamk CASIO, SHARP, CITIZEN že od 944,00 NOVO iz knjižnega programa - Prva Svetovna vojna 8.900,00 - Druga Svetovna vojna 12.600,00 - Komplet Prva in Druga Svetovna vojna 17.900,00 NA ZALOGI VES PISARNIŠKI MATERIAL IGRAJMO SE Z VODO! se lahko pogovorimo o moči vodnega toka, o principu delovanja vodne turbine... Sistem kanalov dopolnjuje vodni grad. To so plastične poso- Otrok se s pomočjo igre najlažje in že zelo zgodaj uči različnih tehničnih zakonitosti. Tako je tudi zgodnje spoznavanje naravoslovja privlačno za vse otroke, če je predstavljeno na zanimiv način. Vsi otroci imajo radi vodo in mivko, saj je igra v vodi sproščujoča, zanimiva, nenazadnje tudi poučna. Ker pa otroci nimajo prav veliko možnosti za igro ob potokih, rekah, jezerih in ob morju, so si na Švedskem domislili, kako igre z vodo omogočiti na vrtu, igrišču in celo v igralnici. Švedski proizvajalec visokokva-litetnih plastičnih igrač je izdelal sistem igrač za igre z vodo in jih poimenoval AQUAPLAY -vodne igre. Igrače AQUAPLAY so sistemi pretočnih vodotesnih kanalov, po katerih otroci spuščajo vodo, jo črpajo navzgor in s pomočjo zapornic zaprejo ali odprejo pot vodi, ki požene mlinček ali ladjico po kanalu. Možnosti igre je veliko, istočasno pa je lahko zaposlenih več otrok. Ob igri dice različnih geometrijskih oblik, iz katerih otroci naredijo poljubno pretočno kompozicijo in po njej pretakajo vodo ali mivko. Ob tem spoznavajo povezavo med vzrokom in posledicami, lahko jim razložimo delovanje peščene ure ter se z njimi pogovarjamo o različnih oblikah teles. Igrače AQUAPLAY otroku nudijo zabavne igre z ladjicami, mlini, barvnimi kockami in vodnimi pretoki. Vendar so igre tudi poučne, saj lahko otroci spoznajo, kako voda ustvaija energijo, ali lahko voda teče navzgor... Igre z vodo vzpodbujajo otrokovo domišljijo ter mu ponujajo nešteto možnosti različnih kombinacij gradnje gradu in kanalov. Igrače AQUAPLAY so novost na našem tržišču, vendar je to gotovo tiste vrste novost, ki jo velja preizkusiti. Igrače so izdelane iz visokokvalitetnih materialov in ne prepuščajo vode. Še zlasti so primerne za otroke od 1 do 8 let starosti, vendar se bodo zaradi neštetih možnosti, ki jih ponujajo, priljubile tudi starejšim. Izdelovalec AQUAPLAY igrač zatrjuje, da nihče ni prestar za igro z vodo. TALIJA M. GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO CELJE SIOVCNIJM Medlog 18, Tel.: 451-515, 471-944 Fax.: 471-320 Odprto: vsak dan od 7.00 - 19.00 sobota od 7.00 - 12.00 I^> VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA OPREMO OTROŠKIH SOB PISARNIŠKEGA POHIŠTVA (serijska izdelava in izdelava po naročilu) PROGRAM - RAZREZ VSEH VRST MIZARSKIH PLOSC PO ŽELJI KUPCA IN VELIKA IZBIRA POHIŠTVENEGA OKOVJA UGODNI KREDITNI POGOJU lll^rbavac PRODAJA 063/885^-218 SERVIS V_______________________ _________________________ Kleparsko - ličarske storitve /Vlovldj&č? SERIJA Doplačilo za klima napravo samo 1 DEM! SEAT CORDOBA SX Ponudbo modela Seat Cordoba, ki je bil predstavljen pred dvema letoma, sedaj dopolnjuje nova, športna, dvovratna izvedenka Cordoba SX. X 1.6i 2.0i 1.8M6V 186 198 206 10,8 10,1 9,1 5,9 5.7 6.2 7,6 7,4 7,8 9,4 10,3 10,9 Vozne zmogljivosti Cordobe SX Pri modelu SX je karoserija novo izpeljana. S premišljeno tehniko, športnim značajem avtomobila ter z vsemi prednostmi SEAT Cordobe (prostornostjo, udobjem, velikim prtljažnim prostorom - 4551 in zunanjimi merami pa predstavlja napredno vozilo). SEAT Cordoba SX se ponaša z izrazito in všečno zunanjostjo, kamor sodijo tudi 15-colska platišča in značilne linije kupeja dvovratne karoserije. Odbijači so pri SEAT Cordobi v barvi vozila in novo oblikovani. Zahteve kupcev po športnem videzu Cordobe SX pa na ustrezen način zadovoljujejo tudi spojlerji spredaj in zadaj, stranski pragi, strešna antena ter dvojni žarometi. Športno prilagojena pa je tudi notranja opremljenost vozila. SEAT Cordobo bodo ponudili izključno s samostojno SX opremo. Dodatno bodo v sredinsko konzolo vgrajeni instrumenti za merjenje oljnega tlaka in električne napetosti ter radiokasetofon. Volanski obroč in ročica menjalnika pa sta oblečena usnje. V opremi Cordobe SX so tudi električna stekla, centralno zaklepanje z daljinskim upravljalcem in alarmna naprava. Model Cordoba SX je opremljen tudi z več motornimi različicami. Osnovno različico predstavlja 1.6i motor s 74 kW/100 KM, izbor pa se nadaljuje z 2.0i motorjem s 85 kW/115 KM in z 1.8i 16V motorjem s 96 kW/130 KM. V serijski opremi Cordobe SX pa bodo ABS, zračna blazina za voznika in sovoznika, pirotehnični zategovalniki varnostnih pasov in bočne ojačitve. Za boljše vozne zmogljivosti modela Cordoba SX z motorjem 1.8i 16V pa ponuja SEAT elektronsko zaporo diferenciala (ESD). Vse izvedenke tega modela imajo tretjo zavorno luč, kar potrjuje trud španskega proizvajalca za izboljšanje aktivne in pasivne varnosti. __________________________________ JIWT«*¥ '' '. ' ' . REZERVNI DELI ZA VOZIUL&l RENAULT, GOLF, OPEL, ŠKODA, LADA'jf Po naročilu tudi za vsa ostala vozila! * izpušni sistemi • zavorne ploščice ATE ;|H več tipov vozil )f§ ♦ olja, filtri, svečke... DODATNA OPREMA: « sedežne prevleke * avtokozmetika UGODNI PLAČILNI POGOJIL T' HT4HB 'O-. 32 875 DEM iti , Električna oprema, % ' 5 klima, ABS, zračni r::jč||Si vreči, kodni ključ HONDA klima naprave samo 142.000 SIT C AC LEVEC tel.: 063 472-409 Levec 18 Mercedes-Benz Dodatni 5% popust za vozila MB serije C iz zaloge! OA Ml?! VOZlYi: BOLJ SVLZf! Sončna strehe in klimatske naprave Vrhunska kakovost, 10 let garancije, vedno na zalogi! Montaža samo 5.800 SIT! Pri nas lahko izbirate tudi sončne strehe priznanih proizvajalcev GALILEO, VALKO, DIAMANT, WEBASTO... KLIMATSKE NAPRAVE IHflVlS Informacije: 063 708-670 AVTO'HIŠA D REV DREŠINJA VAS 46a, 3301 Petrovče, tel.: (063) 708 669, 708 670 Stran 24 OPTIKE LASTNA PROIZVODNJA DIOPTRIJSKIH OKVIRJEV! Vsak ponedeljek in četrtek vam v Celju nudimo okulistične preglede. Petrovče, Levec 38/a; tel.: 472-119 Celje, Stanetova 13; tel.: 484-690 Ljubljana, Kotnikova 5; tel.: 061/ 13-19-404 Koper, Pristaniška 3; tel.: 066/ 24-665 VABLJENI! MLADINSKI REKORDI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Na absolutnem državnem prvenstvu v atletiki, ki so ga letos pripravili v Velenju, so nastopili vsi slovenski olimpijci, razen Brigite Bukovec in Britte Bilač, ki sta nastopili v Monte Carlu. Od olimpijcev je bila na državnem prvenstvu zelo uspešna Ksenija Predikaka, ki je v skoku v daljavo dosegla 656 cm, kar je le za 8 cm manj od njenega državnega rekorda. Še bolje se je odrezala Renata Strašek, ki je osvojila kar tri zlate medalje - v metu kopja, v metu diska in v suvanju krogle. Na državnem prvenstvu so nastopili tudi vsi atleti, ki bodo nastopili na mladinskem svetovnem prvenstvu v Sydneyju. Dosegli so solidne rezultate in postavili štiri nove mladinske rekorde. Celjanka Rada Gluvič je v teku na 5000 m s časom 17:36 postavila nova rekorda za starejše in mlajše mladinke, dva rekorda pa sta bila izboljšana tudi v ženskem skoku s palico. Zmagovalka v skoku s palico, Maja Medvešek, je preskočila 330 cm. Ker so trije od petih prijavljenih tekmovalcev v skoku v višino odpovedali tekmovanje, je skok v višino za moške odpadel. Pravila namreč ne dopustijo izvedbe tekmovanja s samo dvema tekmovalcema. Na letošnjem državnem prvenstvu v atletiki je največ odličij osvojil AD Kladivar-Cetis Celje. Osvojil je 21 medalj, od tega 7 zlatih, 6 srebrnih in 8 bronastih. TALIJA M. ZAČETNIŠKA SOLA KARATEJA Karate klub Žalec organizira šolo karateja za začetnike v telovadnici Delavske Univerze Žalec (pri železniški postaji), katerega se lahko udeležijo mladinke in mladinci od 8 leta starosti naprej. Začetek šole bo 17. oktobra ob 18. uri. Vpis je možen v času treningov ob torkih in petkih med 19. in 20. uro. Vabljeni! MATJAŽ SUSTER NA 1. SVET. UNIVERZITETNEM PRVENSTVU Na 1. študentskem svetovnem prvenstvu v Osaki na Japonskem je za reprezentanco Slovenije nastopil tudi žalski karateist Matjaž Šuster. Za razliko od prejšnjih študentskih prvenstev tokrat ni imel sreče in je v 1. kolu težke kategorije izgubil z reprezentantom Malezije. V ekipnih nastopih pa so tako ženske kot moški naleteli na domačine Japonce, s katerimi so gladko izgubili. Brez uspeha slovenska reprezentanca ni bila, saj je Polona Vilar v borbah do 53 kg osvojila bronasto medaljo, ženska ekipa pa v repasažu 5. mesto, ko so premagale ekipo Peruja. Predsednik in trener Karate kluba Žalec, Silvester Marič, je v vlogi predstavnika Karate zveze Slovenije v Osaki sodeloval na 1. kongresu Svetovne študentske organizacije, kjer je Slovenija postala polnopravna članica. Za slovenske karateiste nasploh, posebej pa še za Šusterja, je bil to stik s svetovno elito, saj so na tem SP nastopili tudi aktualni članski evropski prvaki, kot so; Italijan Benetello in Francoz Biamonti. pvgfiegrir ,g rgfč.i/povtr/' pjričur MfDtjs-cf if r / A m. /J0& JA, >4' ‘ POLETNI KARATE KAMP 7,N/ PR/ P Preko 30 članov žalskega karate kluba se je udeležilo poletnega karate kampa v Gozdni šoli pri Mozirju. Karate kamp so organizirali sami kot gostujočega treneija pa so povabili prof. Dušana Dačiča, mojstra 6. dan iz Novega Sada, ki je na ta kamp z veseljem prišel. Kamp je bil koristen za vse, posebej pa še za tekmovalce iz žalskega kluba, ki so že ali pa že trkajo na vrata slovenske reprezentance (Vrbanič, Šuster, Končina, Gajšek, Godler, Jančič, Skok itd.). Zanimiv je bil tudi za trenerja slovenske reprezentance, Boruta Markoška, ki je sodeloval vseh pet dni._____________________________ SPOŠTOVANI STARSI IN NASE CENJENE STRANKE! Letos smo se v papirnici Bonel v Šempetru zelo potrudili in za vas in vaše pridne šolarje pripravili veliko izbiro ŠOLSKIH POTREBŠČIN znamk: PAPIRNICA BONEL ŠEMPETER - JOLLY - EL CAMPERO -MAPED -NAFNAF - FABER CASTELL - CACHAREL - SCHNEIDERS - BLANC BLEU - PIGNA - EDVVIN - COSMOPOLITAN _ In če nas obiščete, nikar ne prezrite PISARNIŠKEGA MATERIALA in DARIL po ugodnih cenah! PRIČAKUJEMO VASI II KOZMETIKA OBRAZA Čistilno mleko Čiščenje obraza pomeni odstranjevanje vseh nečistoč, ki se na njem naberejo med dnevom, čiščenje dekorativne kozmetike in čiščenje na koži izločenih snovi. Za vse to je najprimernejše kozmetično čistilno mleko. Nanašamo ga na vato in toliko časa z njo čistimo obraz, dokler ni zadnja vata čista. Čistilno mleko uporabljamo vedno pri večerni negi obraza in ga nato speremo s kože. Rabi nam torej kot čistilo, ne kot sredstvo za nego kože. Dobro čistilno mleko je težko tekoče, ni vodeno, ravno prav je mastno, da vse odstrani, ne sme pa skeleti na koži. Čistilni lotion Rabi nam za odstranjavanje čistilnega mleka, pomeni kompletiranje kolekcije, ni pa neobhodno potreben in ga lahko nadomestimo z vodo. Tonik (obrazna voda) Tonik je prvi proizvod v doslej opisanem izboru, kjer je odvisna u-poraba od let in stanja kože pacientke. Nasploh velja, da se uporablja po 24. letu, če je koža uvela, pa lahko že prej. V mladih letih se tonik nadomešča s kamilicami, kasneje pa ga izberemo iz iste kolekcije kot ostale preparate. Uporabljamo ga, da napenja in osveži kožo. Pri redni uporabi dosežemo tudi razne dodatne učinke kot npr. oženje por in podobno. Uporabo določenega tonika svetuje kozmetičarka. Krema Krema je mazilna podlaga in mazilo, ki vsebuje veliko vode. V kozmetiki se uporabljajo najbolj učinkovite kreme, ki so pripravljene kot emulzija (olje v vodi) saj se le tako njihove aktivne snovi vpijejo v kožo. To pomeni, da nam dobra kozmetičana krema ne ostane na površini kože, ampak se prebije do ustja znojnic in lojnic in v opisani obliki celo do srednje plasti kože, do kulisa. Kremo priporočamo glede na vrsto kože. Namen kreme pa je: 1. kožo zaščititi pred škodljivimi zunanjimi vplivi; 2. hraniti kožo; 3. vlažiti kožo. Kreme izbiramo po njihovem učinku. Pa si poglejmo nekaj praktičnih primerov. Primer A Za skuha kožo bomo po jutranjem umivanju in morebitne to-niziranju kože uporabili kremo, ki nas bo varovala pred kvarnimi zunanjimi vplivi. To je po klasičnem pojmovanju dnevna krema, te ali one znamke, pač glede na vrsto kože. Če je naša koža še posebno občutljiva in nagnjena h gubam, bomo tej kremi dodali še nekaj hranilne kreme, predvsem za okrog oči. Ce pa je koža še bolj izsušena, če delate v zaprtem proštom s centralno kurjavo, boste tej osnovni kremi dodali še vlažilno kremo. Pa si oglejmo še četrto možnost, v primem, da imamo suho, občutljivo, izsušeno kožo, izredno nagnjeno k tvorbi gub. Ravnali bomo tako, da eno ali dmgo od navedenih krem med dnevom ponovno namažemo na kožo. To vse pa seveda v primeru, da kože ne ličimo. Sicer pa je postopek bolj zapleten in zahteva predhodno odstranjevanje ličil in ponovno nanašanje vsega naštetega. Suho kožo negujemo zvečer na podoben način, le s to razliko, da zaščitno kremo in seveda ličenje opustimo. Primer B Kombinirana koža ima isti postopek nege kot suha koža. Že sama krema pa naj bi vedno izbrana posebej za to vrsto kože, kombinacija pa naj bo takšna, da bo najbolj ustrezala trenutnemu stanju. Primer C Mastna koža potrebuje kremo prav tako kot vsaka dmga koža. Morda tudi vi pravite, da mastna koža ne potrebuje kreme, ker je že samo po sebi dobolj mastna. Pa vendar jo potrebuje, in sicer zato, da naravno mastnost kože nadomestimo z ustreznejšo. Posebno pomembna je po jutranjem umivanju ustrezna Ionizacija kože. Zatem sledi zaščitna krema. Ta predstavlja ustreznejšo o-brambo pred zunanjimi vplivi, daje pa tudi prijeten občutek negovane kože. Če je koža zelo zelo mastna in se nagiba k tvorbi nečostoč, moramo najprej kožo zdraviti po zdravniškem nasvetu ali pri kozmetičarki. Tudi krema za jutro je za takšno kožo običajno predpisana po receptu za vsak primer posebej. Velikokrat pa je tudi mastna koža dodatno izsušena. To pomeni, da je sicer dovolj ali celo preveč mastna, da pa ji manjka vlage. Takrat dodajamo vlažno kremo, ki lahko nadomesti obenem tudi zaščitno kremo. Po čiščenju s čistilnim mlekom mastno kožo zvečer najprej temeljito spiramo z mlečno vodo, nato pa jo osvežimo s tonikom za oženje por (adstiingenlni tonik). V tanki plasti namazano zatem obraz z "nočno" hranilno kremo za mastno kožo. IZ BONTONA_________ VEDENJE NA ULICI IN JAVNIH KRAJIH Kadar po cesti peljemo otroka, naj hodi zmeraj po tisti strani, ki je proč od cestišča, torej ob stenah hiš. Ravno tako se postavi moški, če spremlja žensko ali starejšega človeka. Pravilo je že staro, saj izhaja iz srednjega veka, ko so kavalitji, zato da bi obvarovali damo pred blatom, ki je škropilo izpod koles mimo vozečih kočij, zavzemali manj ugodni položaj. Včasih še danes utemeljujejo to navado varnostni razlogi. Sicer pa je prav, da moški iz spoštovanja odstopi ženski ali starejšemu mesto ob svoji desni strani. Kadar greste po ulici, pazite še na naslednje: - kadar je pot neravna ali poledenela ali ob nenadni plohi (ko odprete dežnik), naj moški ponudi ženski v svoji družbi, naj se ga prime za roko, - v paru ne hodite z roko pod roko, če ni ravno nujno, ker povsod ni mogoče mimo v dvoje, - moškega se prime pod roko ženska in ne narobe, - ženska ali starejši moški hodita v sredini med dvema moškima (najmlajši stopa po levi), - moški hodi v sredini med dvema ženskama, - odrasla človeka vzameta otroka medse. Povsod, še zlasti pri vstopu na vlak ali avtobus, imajo absolutno prednost invalidi, ostareli in nemočni ljudje, nosečnice in matere z majhnimi otroki. Kadar se moški sreča z žensko v ozkem prehodu, jo pusti, da gre prva mimo. Po stopnicah navzgor stopa moški pred žensko, navzdol pa za njo. Zenska stopa vedno ob varnejši strani ob ograji stopnišča. Kadar sopotnica vstopa v avtomobil ali iz njega izstopa, izstopi moški prvi in ji odpre vrata. Iz avtobusa izstopi moški prvi in poda roko znanki, ženi ali prijateljici, zato da ta lažje sestopi. Tako pomaga tudi ostarelim in nemočnim. RADIO CEUE Moški se približa znanki na javnem kraju, samo če mu da kakšno znamenje (ga pokliče, mu pomaha, se nasmehne...), roko pa ji poda šele, ko mu jo sogovornica ponudi. Pogovor začenja ženska. Vsako ogovarjanje ženske brez resnega razloga ali nadlegovanje je huda kršitev lepega vedenja. Drugače je, če neznani ženski ponudimo pomoč, kadar nosi težko breme. Ni nam treba biti nerodno, če si iskreno želimo pomagati, kadar je pomoč potrebna, saj je glavni namen sodobnega bontona, da je ljudem v pomoč in veselje, ne pa da omejuje prosto razsojanje, kadar bi moralo prevladovati racionalno ravnanje. BANANINO PECIVO Sestavine: za biskvit potrebujemo: - 5 jajc - 5 žlic sladkorja - 5 žlic moke - 2 žlici vode za premaz: - marelično marmelado - 3 banane za kremo: - 1/2 litra mleka - 2 vanilijeva pudinga - 250 gramov margarine - malo ruma za preliv: - 200 gramov jedilne čokolade - 1 žlico margarine - 3 žlice vode Rumenjake ločimo od beljakov in jih stepamo skupaj s sladkorjem in vodo. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga previdno umešamo v zmes, ki ji na koncu počasi dodajamo še moko. Tako pripravljeno zmes vlijemo v pekač, prekrit s peki papirjem, pečico segrejemo na 180o in pečemo 20-30 minut. Ohlajen biskvit premažemo z marmelado. Banane narežemo na kolobarčke in jih položimo tako, da prekrijejo površino biskvita. V mleku skuhamo oba pudinga in zmes občasno premešamo, dokler se ne ohladi. Stepemo margarino in malo ruma, dodamo ohlajen puding in stepamo naprej, dokler se ne naredi gladka krema, s katero premažemo biskvit. Nad paro stopimo čokolado skupaj z žlico margarine in 3 žlicami vode. Z vročo čokolado prelijemo pecivo in ponudimo ohlajenega. Dober tek! Stran 26 IN A SPLEEN - BOGOVI SO PADLI NA GLAVO IN A SPLEEN je mlada tolminska skupina, ki pa le ni tako mlada, saj njene korenine segajo v leto 1989, ko so začeli kot klasičen trash metal band, takrat pod imenom AUSCHWITZ, preigravati klasike hcavy metala. Dve leti kasneje so imeli prvi koncert, na katerm se je ob skoku z odra, nesrečno ponesrečil njihov pevec Robi Faletič (zlom roke). Avgusta 92 so posneli prvo demo kaseto z naslovom THE WALLS v studiu FEMIX v Bovcu. Ob izidu so sledile ostre kritike na račun imena. Odločili so se, da skupino razširijo in preimenujejo v IN A SPLEEN. Z vstopom Nike Kozorog na flavti je glasba postala drugačna in zelo osvežujoča na trenutke žalostna in pomirjujoča. Začelo so pogosteje koncertirati, največkrat z ljubljansko skupino OBSCURITV, kasneje WEEPING WILLOW. Druženje z njimi jih je pripeljalo do skupnih rezultalov, saj so s pomočjo Boštjana Doblekarja izdali SPLIT CD z naslovom DANCE WITH THE DEVIL IN THE PALE MOONLIGHT pri domači založbi NIKA ART. Posnetki maja 93 so nastali v Ljubljanskem studiu AKADEMIK. Sledila je promocijska turneja in premiki v glasbenem razmišljanju. Spremenili so stil in postali vse bolj blizu kultnih Black Sabbath. Zaplavali so v krepkejša heavy/rock ozračja. Vendar je bilo potrebno zamenjati vokal, saj konceptualno ni več sodil v celoto. Začela se je blodnja v iskanju nove indetitete obenem pa izguba Radoša Lipičarna na kitari. Marca 1994 so v kranjskem studiu PAN posneli svoj drugi album z naslovom NA-TIVITV, na katerem je vokale o-dpel basist Miha Kozorog. Demo je bil zelo pozitivno ocenjen, saj so aranžmaji bolj bogati, kitarska tekoča stopnjevanja, se neverjetno združujejo z otožnim pasažami flavte. Vokal je drugačen in bolj umi-rjujoč. Ker sta Boris (kitara) in Boštjan (bobni) odšla v TO je na-stao polletno zatišje. Končno so odkrili talent, in to kar v bandu. Peti je začel Boris. 5. in 6. januarja 1996 so spet v studiu PAN posneli dva komada, ki sta spet čisto nasprotje demu NATIVITV. To je skupina, ki bo v bodoče še iskala nova nepreiskana področja v glasbi, zato se nam obeta še veliko več, kot pričakujemo. NOVO IZ GODE Založba CODA iz Celja znova preseneča z že sicer lani izdano kaseto zasedbe ROMANI RAL Lahko bi se reklo, da gre pri šestčlanski zasedbi, ki se poigrava S strunami, tolkali, ubranimi vokali in sopran saksofonom za etno projekt. Na njem predstavijo nekaj tradicionalnih romskih skladb in avtorske skladbe, katerih avtor je tudi idejni vodja in duša ansambla Nebojša Pop -Tasič. Ob življenjskih tekstih in pravi godbi, ki izžarevata nostalgijo in samozavest, potrjujejo naslov kasete CIGANI SO MOČNI! ORGASMUS BLUES BAND - SAVINJSKA SE NE DA ORGASMUS B.B. je nova glasbena skupina na teritoriju, ki se razprostira med Žalcem in Šempetrom. Svojo glasbo fantje označujejo kot HARD EVERGREEN BLUES. Melodije so sprejemljive za širšo maso, ritem je rokerski, za poslušanje pa je nujno potreben feeling (občutek, ki se meša z njihovim delom). Najprej je nastala pesem ORGASMUS BLUES. Ker se je Goranu J. Črpu, kitaristu in vokalistu skupine, zdel ta naslov noro dober in po svoje zelo zgovoren in originalen, so začeli ustvarjati februarja 95 pod tem imenom. Poleg njega, ki je a-vtor večine glasbe in besedil, so v skuini še Grega Zagoričnik na basu in izredni talent na bobnih Damjan Kočevar. V dogovoru so za razširitev postave s Tomažem, Maričečem na klaviaturah. Aranžmaji pesmi so dela vseh, kar dokazuje, da so se pravi ljudje, katerih razmišljanja in pogledi na glasbo šo enotni, našli Skupaj za ustvarjanje. Prvi poskusni demo za lokalno uporabo s šestimi pesmimi, ki so ga posneli v improviziranem glasbeno-kuharskem ateljeju (spalnica hrčkov in de bill-a) in katerega producent je bil Dani Joža Bedrač, najbolj odštekani producent na zemeljski kocki, sc je izgubil ali pa so ga fanatični oboževalci ukradli in si zdaj z njim krajšajo vroče dni. Zato vse lepo prosim, če kdo karkoli ve o teh posnetkih, naj to javi čim prej na najbližjo policijsko postajo ali po telefonu 92. Če je trenutno številka 92 zasedena, naj nemudoma javi na številki 702-208 (Damjan) in (701-j 587) Grega, kjer lahko dobite tudi vse ostale informacije o skupini. Če se nobeden ne odzove, je potrebno poklicati 441-133 in se tam pozanimati o trenutnem stanju članov skupine. Fantje trenutno snemajo nov material z istim iproducentom, vendar v drugem glasbenem studiu. Skladbe oziroma viže bodo aranžmajsko še bolj dodelane in odigrane z akustičnimi bobni v živo. Imeli so že nekaj koncertov, od katerih je najbolj pomemben 10. festival akustične glasbe v Žalcu, ki je bil deležen velike promocije, saj je prireditev potekala v okviru tradicionalne Žalske noči. To je bila njihova vstopnica v boljše čase, zato so to zmago ^proslavili z večerjo v gostišču Štorman takoj po svojem nastopu. Ko bodo fantje izdali kaseto, bomo kaj novega napisali o njih, do takrat pa fantje pozdravljajo vse svoje oboževalke in obljubljajo, da bodo vse obdelali kar nekajkrat, lepo po vrsti.___________________ V petek, 13. septembra, končno prihajajo k nam že napovedani legendarni DEEP PURPLE. Njihov nastop si boste lahko ogledali na stadionu v Izoli. Kot predskupina bodo nastopili SKANNERS in še kakšna domača skupina. Organizator BOOM Koper, ki je že organiziral nastope Black Sabbath, UFO, Iron Maiden obljublja še več koncertov, obenem pa vam ponuja 3 vstopnice za brezplačen obled koncerta. Zanima nas ime pevca skupine. Pravilne odgovore pošljite na naslov SARSA d.o.o., Velenjska c. 12, 3310 ŽALEC, mi pa bomo tri srečne nagrajence izžrebali. DEEP PURPLE - VSTALI OD MRTVIH nttnii ti n« niš)! Piše: GREGOR CULK - tnj GLAS SavinjsUe IZPOD ODRA: COWBOY JUNKIES THE DUBLINERS -TRADICIONALNA PODO-PUSTOVSKA VESELICA CD plošča (FURTHER ALONG) je pomemben mejnik v dolgi in pisani karieri The Dubliners. Zaznamuje odhod RONNIA DRE-WA, ki je skupino zapustil po 34 letih in prihod PADDYA REIL-LYA, najbolj priljubljenega irskega pevca balad in dolgotrajnega prijatelja, ki je že v preteklosti ob številnih priložnostih gostoval s skupino, tako na posnetkih kot na odru. COWBOY JUNKIES, družinska zasedba bratov Michaela in Petra ter sestre Margo Timmins, je zaključila svojo evropsko turnejo 9. avgusta v Ljubljani. O skupini je bilo v dneh pred koncertom napisanega več kot v vseh letih njenega delovanja, saj se ni nikoli podrejala modnim muham popularno glasbene industrije. Zato me je prijetno presenetil tako množičen obisk koncerta, ki ga je s posebej za to priložnost pripraviljenim akustičnim nastopom začela trboveljska skupina Hiša. Svoj nastop pred nabito polnimi Križankami so COWBOY JUNKIES začeli s skladbo Misguided Angel in nato v prvem delu koncerta predstavili predvsem zadnjo studijsko ploščo Lay It Down. V nadaljevanju so sledile starejše skladbe, kot so: Cheap Is How I Feel, Lost My Driving Wheel, Murder Tonight In Trailer Park, če omenim le nekatere. V svoji glasbi, ki ne igra na prvo žogo, so združili elemente folka, bluesa rocka in countrya v svojevrtsten zasanjan glasbeni izraz. S pomočjo multiinstrumenta-lista Jeffa Birda in Davea Hen-rya, ki je igral čelo, občasno pa še bas in kitaro, so ga le še poudarili. Nad to glasbeno podlago je lebdel angelski glas karizmatične Margo Timmins, ki je na svojstven način podajala otožne zgodbe osamljenih in prevaranih. Če je bila Margo vseskozi v središču pozornosti in je skrbela za komunikacijo z občinstvom, pa je kitarist Michael Timmins, ki je tudi avtor vseh njihovih skladb, iz ozadja vlekel niti in usmerjal tok koncerta. Kljub obilici lastnega materiala so COWBOY JUNKIES ostali zvesti izvajanju skladb svojih vzornikov. Tako smo lahko med drugim slišali: Im So Lonsome I Could Cry Hanka Williamsa, State Trooper Brucea Sprigsteena, Povvderfinger Neila Younga in Sweet Jane Loua Reeda. Slednja je požela največ navdušenja med že sicer izredno hvaležnim občinstvom. V dodatku so koncert zaključili s pravim psihedeličnim poletom v skladbi Working on a building. Je že tako, da vse, kar je lepo, hitro mine in COWBOY JUNKIES niso nobena izjema. Vasja Volavšek Album prinaša singl WOR-KING MAN in petnajst drugih pesmi. Nov material dopolnjujejo nekatere klasike kot Dirty Old Town, Ewana MaCcolla, Song For Ireland in Step It Out Mary. Leto 1996 tako najavlja nov in vznemirljiv začetek kot tudi spremembo v postavi skupine. Ron-nie Drew bo poskusil s samostojno kariero, zamenjal pa ga je znameniti Paddy Reilly, ki ga imajo mnogi za najboljšega sodobnega pevca balad na Irskem. Izreden pevec, ki ima sam zase ogromno legijo privržencev, si lasti tudi zavidanja vreden uspeh, saj je postavil rekord na Irski lestvici singl plošč. Pesem The Fields Of Alherny je bila hit številka ena. Na lestvici TOP 20 se je obdržala neverjetnih 23 mesecev. The Dubliners ostajajo institucija s prepoznavnimi opevanji posvetnih radosti in trpljenj. Njihovi instrumentali so inspirir-ali marsikaterega glasbenika, med njimi tudi Andreja Šifrerja, ki jih je povabil k sodelovanju. V svoji glasbi in v svojih osebnostih The Dubliners poosebljajo bistvo velikega mesta na bregovih reke Liffey. V vseh letih obstoja se je zasedba skupine večkrat spremenila, tudi zaradi prezgodnjih smrti Luka Kellya in Ciarana Bourka. Iz vseh izkušenj gredo The Dublineres naprej prav tako dobri, če ne boljši kot prej, zato je izredno priložnost, da si ogledate nastop teh legendarnih irskih godcev, in sicer v sredo, 11. septembra, v ljubljanskih KRIŽANKAH z začetkom ob 21. uri. Kot predskupina bo nastopil in ogrel občinstvo HANS THEESSINK. Organizator AFK ŠKUC obljublja maksimalni žur in da piva ne bo zmanjkalo. Na zdravlje! ZGODILO SE JE V AVGUSTU: 1962 - Robert Allen Zimmerman si uradno spremeni ime v Bob Dylan 1966 - zaradi bolezni Jeffa Becka morajo The Vardbirds odpovedati svoj nastop na iVindsdorskem Jazz & Blues festivalu 1968 - FleeMood Mac imajo tri kitariste, saj se skupini na ,predlog vodje skupine Petra Greena in managerja Clifforda Davisa pridruži Danny Kimen 1969 - Led Zeppelin prejmejo zlato ploščo, ki jim jo v New Yorku po- deli podpredsednik založbe Atlantic Jerry Wexler 1970 - Micka Jaggetja po nesreči ustrelijo v roko med snemanjem nje- govega filma Ned Kelly 1971 - Tony Kaye zapusti skupino Yes, nadomesti pa ga Rick Wake- man 1972 - Paula in Lindo McCartney aretirajo zaradi posedovanja drog 1972 - Alke Cooper zavzame prva mesta lestvic s SchooVs Out 1973 - Stevie Wonder in njegov šofer preživita hudo prometno nesrečo 1974 - Mike Oldfield izda svoj novi album Hergest Ridge 1975 - Peter Gabriel zapusti skupino Genesis 1975 - založba Wamer Brothers toži Aliča Cooperja, ker ni uspel pos- neti finančno dovolj donosnih albumov 1976 - The Clash prvič nastopijo v Londonu 1977 - Johnny Roden: "Nastavi še dntgo lice prevečkrat, pa te bodo prebodli skozenj. ” 1982 - Blondie zaradi nezadovoljive prodaje vstopnic odpove svojo tur- nejo po Veliki Britaniji 1983 - Joey Ramone mora po uličnem pretepu na nujno možgansko operacijo 1984 - Bruce Springsteen izda album Bom In The VSA 1985 - Simon Le Bon skoraj utone, ko se na regati prevrne njegova jadrnica Drum 1986 - Prince: "Kdor me jemlje resno, je večji bedak, kot sem jaz.’’ 1988 - na festivalu Monsters Of Rock v Donningtonu dva mladeniča v gneči izgubita življenje trgovina s tekstilom Mestni trg 4, Žalec tel.: 063 715-335 VELIKA IZBIRA SPODNJEGA PERILA! Pestra izbira in ugodne cene & OTROŠKIH TRENIRK IN MIKIC r MLADINSKIH MIKIC (dolg rokav) moMmimmm šč črnin TAIZE - MESTO DUHOVNEGA MIRU Preprosta vasica med prijaznimi ljudmi. Spokojno mesto, kjer lahko poiščeš svoj kotiček in med nekaj tisoč ljudmi zauiiješ mir. Vse to in še več smo vedeli o Taizeju, pa vendar smo bili presenečeni; eni prijetno, spet tisti, ki so pričakovali nekaj več, malo manj. Romanje v Taize organizira več podružnic Skupnosti katoliške mladine Slovenije; tako so v tem letu krenili nekateri mladi iz Maribora, drugi iz Ljubljane. V Franciji je naš avtobus po smerokazu za Cluny zavil iz glavne ceste. Šele takrat smo se prav začeli zavedati, da se bodo v majhni vasici zbrali mladi iz celega sveta, kajti pred nami je že strumno drvel avtobus, napolnjen s potniki iz Litve. V zgodnjih nedeljskih dopoldanskih urah smo prispeli v Taize. Tisti, ki so ga obiskali že prej (največ je bilo takšnih, ki so odšli tja že četrtič), so nas opozorili naj nikar ne izgubimo glave, ker je prvi dan menda pravi kaos. Njihovo opozorilo nam je seveda prišlo prav ob neskončnih minutah (morda celo urah?) čakanja na namestitev v skupne šotore in pa seveda na listke za prehrano. Sprejel nas je brat Jean Marie, ki nam je zaželel dobrodošlico. Ob petih popoldne nam je edino upanje vlival piškot ob čaju, v Taizeju niso pozabili niti na navade posameznih romarskih državic, Anglije, se ve. Pa smo se tedaj prav malo požvižgali na našo nacionalnost, samo da smo bili deležni okrepčila! Na dan prihoda so nam vse ostale obveznosti po ustaljenem urniku bile prihranjene, pa saj so bili neskončni trenutki čakanja, iskanja šotorov in ogleda najpomembnejših stvari v samem naselju več kot zadosti. Ena izmed njih je bila t.i. Eksposition, edini prostor, kjer lahko človek spozna še druge aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo taizejski bratje. Najbolj željni miru in spokoja pa smo že ob lOh zjutraj pokukali v cerkev in bili prijetno presenečeni. Kljub fotografijam s podobami tisočerih obrazov, ki jih osvetljujejo plameni sveč in oranžne luči oltarja, smo si težko predstavljali, da je tak en prizor mogoč tudi brez kakršnih koli efektov. Žal smo nanj morali počakati vse do sobotne večerne molitve, ko je ob vstopu v cerkev vsak dobil dolgo svečko, ki smo jih nato prižgali ob mašni svečanosti. Neskončna dolga tapisonska tla, ki se končujejo ob oltarju, odetem v oranžno - to je taizejska cerkev, središče vsega druženja. Le ta je svojevrsten fenomen, ob katerem bodo tisti, ki pričakujejo toga lesena sedišča, močno razočarani. Preštevilne množice ljudi, ki trikrat dnevno napolnejo cerkev, se na tla posedejo ali pa kar uležejo na trebuh, če je le prostor. Vsakdo pa, ki skuša izvesti pozicijo a la sončenje na hrbtu, je opozorjen takoj, ko ga opazi budno oko tamkajšnih “redarjev”. Cerkev je nekaj posebnega tudi zaradi same vsebine njenih molitev. Le-te niso tako strogo ustrojene kot pri nas, pač pa kljub dobri organizaciji delujejo zelo neprisiljeno, umirjeno in hkrati dinamično. Molitve, ki potekajo v mnogih svetovnih jezikih, spremljajo taizejski napevi, zbrani tudi v istoimenski knjižici, ki jo prejme vsak obiskovalec cerkve ob pričetku molitev. Nedeljske jutranje molitve spremlja s petjem cerkveni zbor, igrata kitaristka in flavtistka, solist pri petju vsakih molitev pa je brat Jean-Marie. Da pa ne boste dobili vtisa, da je on edini duhovnik v Taizeju, naj povem, da jih je vsega.skupaj že kar krepko čez devetdeset in njihovo število se s sprejemom vsakega novega brata vzpenja proti okrogli stolici. Vsi so tudi prisotni ob molitvah in tako si ni težko predstavljati, kako poteka sam sprevod duhovnikov ob pričetku molitev. Pri vsem tem bi omenila brata Rogerja, ustanovitelja Taizejske komune, ki kljub letom še vedno prisostvuje vsaki molitvi, in ob koncu odkoraka s četico mladih nadebudnežev, kar je kljub pričakovanjem obiskovalcev vsakič prav ganljivo. In kako poteka vsakdanjik v taizejskem kampu? Čisto preprosto - ko je za tabo prvi “delovni “dan prav zlahka ujameš ritem, saj vsi ostali potekajo bolj ali manj podobno; a za tiste, ki iščejo in se veselijo novih duhovnih spoznanj, je vsak dan nekaj posebnega. Vsak dan se z jutranjimi molitvami prične okoli 8. ure, ob 9.30 sledi zajtrk, nato srečanja v skupinah, pa kosilo, zopet popoldansko srečanje skupin, čas za čaj, večerja ob 19h in večerne molitve. Potem pa se vsi mladi, željni zabave in petja zberejo v t.im. Oyaku; a le do polnoči, ko se ugasnejo luči in počasi nad Taize leže tišina, blagor za vse tiste, ki bi je želeli zaužiti malce več še v dnevnih urah, pa je to takrat le pobožna želja. Pa še nekaj o skupinah. Taizejska komuna nudi romarjem štiri različne vrste skupin, med katerimi ob pričetku bivanja vsakdo izbere eno, v kateri skuša odkriti smisel bivanja v Taizeju. Ker je največ obiskovalcev mladih iz različnih koncev sveta ter s z različnim religioznim poreklom, se jih večina odloči za skupino Izviri vere. Le-ta je razdeljena na manjše skupine, sestavljene iz približno deset članov, ki v pogovoru skušajo odgovoriti na vprašanja religije in vsakdanjega življenja. Ta skupina je najprimernejša za tiste, ki Taize obiščejo prvič in so željni spoznanj z mladimi vseh narodnosti, vendar bi pri tem opozorila na strpnost do drugačnosti, kajti nimajo vsi enakih pogledov na religijo in življenje samo, zato prihaja tudi do “vročih” debat, ki se prav zlahka spreobrnejo v prepir, kar pa je ravno nasprotno od tega, za kar si Taizejska komuna prizadeva. Tisti, ki se v vero in religiozna vprašanja želijo bolj poglobiti, si izberejo Biblično skupino, le redki pa se odločijo za najekstremnejšo varianto t.i. Tišino, kjer posameznik cel teden prebije v tišini ob prebiranju Svetega pisma in tihem razmišljanju. So pa tudi takšni, ki jim več kot razglabljanje o življen-skih in religioznih vprašanjih predstavlja pomoč pri gospodinjskih opravilih in le-ti so v Taizejski komuni najbolj nepogrešljivi, saj nahraniti tolikšno množico ljudi, kot se zbira v Taizeju, ni mačji kašelj. In če vam ob vsem tem še uspe najti kaj prostih minut, jih lahko prebijete ob Jezeru tišine, ki pa na žalost vse bolj izgublja na prvotnem namenu: da bi si vsak posameznik našel kotiček miru zase. Namesto tega je jezero vse bolj “okupirano" z mladimi željnimi zabave, žal pa ne tudi tišine. Nervoza, ki sprva vlada v človeku ob samem prihodu v Taize, se kaj kmalu prevesi v mir, spokoj in srečo ob prepevanju Taizejskih napevov, pogledu na srečne obraze vseh ljudi in občutku, da smo vsi, ne glede na barvo kože ali religiozno vzgojo, enaki. Enaki pred bogom, bi dodal še kakšen Taizejskih bratov. To spoznanje pa je izmed vsega v Taizeju tudi najpomembnejše. KLEMENTINA PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE CIZEJ Parižlje 1, 3314 BRASLOVČE Tel.: 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 EUROFIRE Nudimo Vam material za: - CENTRALNO OGREVANJE - VODOVOD - OPREMO KOPALNIC GOTOVINSKI POPUST NA TOVARNIŠKE CENE ZARADIATORJE KORADO, AKLIMAT IN VOGEL NOOT! UGODNI KREDITNI POGOJI od 1 do 4 let Z MINIMALNO OBRESTNO MERO popust zet takojšnje plačilo qgr= dostava na dom, montaža OBIŠČITE NAS NA MOS-u V CELJU V HALI i. ČAKAJO VAS SEJEMSKE CENE! PRIČAKUJEMO VAS, OGLASITE SE! PLATON JE JEDEL FIGE Dovolimo si vsaj vprašanje: "Zakaj ne bi poskusili (razumeti) še mi?" Mleko je za teleta, svinina za samomorilce; na zdravem jedilniku je sadje! Dr. Susman v tem sestavku naslanja svoje misli le na nekatere svoje bogate vire, ki jih je spoznal od blizu. Eden od njih je nemški zdravnik Fritz Becker, ki je pri svojih 92-ih izdal knjigo "Dočakati 100 let ni problem." Dr. Becker je več kot 50 let raziskoval naravno prehrano in življenje z naravo, vendar je šele tri leta prej svoje znanje zaokrožil. Nemška založba "VValdthausen" je namreč v tem času izdala zgodovino odkritij človekove prehrane od leta 1922; to leto štejemo kot prelomno na tem področju - takrat je namreč nastala "Na-tural Hygiene", Naravna higiena). Heinz Enven, ki ga dr. Susman dobro pozna, ima že nad 30 let biološki vrt, ki je deležen tolike pozornosti, da ga v študijske namene obiskujejo različni profesorji s svojimi študenti. Tudi Enven je šele pri svojih 90-ih letih prišel do najnovejših, zanj osebno prav tako "odrešilnih" spoznanj: v nekaj letih je postal popolnoma zdrav in spet gibčen. Pred kratkim je umrl v prometni nesreči. Pravila teh mož so tako logična, da jih lahko vsi ponovimo, pravi dr. Susman. Strnimo jih: 1. Nikoli ne jej, če nisi lačen; treba je ugotoviti, kaj je navada, kaj apetit in kaj res lakota (mimogrede: kdor je v stresu, ni lačen). 2. Naj jemo kar koli - vsak grižljaj je treba zavestno toliko prežvečiti, da imamo v ustih samo vodo. Kdor se bo na tak način potrudil dva ali tri dni, se bo zelo spremenil; njegova prebava bo zdrava, brez napenjanja in smradu, duh in telo bosta v kratkem času bistra. Obrok mora biti vsak dan ob istem času, zato je pri vsem načrtovanju treba najprej določiti čas večerje. Zdrav in zelo delaven človek naj je samo enkrat na dan, vendar tedaj počasi in z užitkom. Zjutraj naj kaj zdravega spije, čez dan pa poje kak sadež. 3. Če družine ali prijateljev ne moremo pridobiti za tak red, je bolje, da jemo sami, če je le mogoče v naravi. Jemo zbrani, mislimo na počasno uživanje, šele tako začno delovati prebavne žleze v ustih in prebavnem traku. Trud se obrestuje - čudili se boste uspehu! 4. Dokončno je v praksi in teoriji dognano, da je človekova naravna hrana sadje. Kar malo pomislimo: od vseh bitij so nam opice najbližje, orangutan ("gozdni človek") je močno bitje, vendar se hrani, če le more, s svežimi sadeži. Kdor hoče upoštevati to načelo, ne bo nikoli v zadregi, saj je sadje na voljo v vseh letnih časih. 5. Vsak človek, ki želi napredovati, bi moral jesti en dan v tednu samo sadeže. Še bolje bi bilo naslednje: en dan pred sadnim dnem nič jesti in piti samo vodo z limoninim sokom ali pa sveže izžete sokove brez sladkorja in soli. Kdor se bo tega lotil, bo kmalu odložil cigareto in pozabil na kavo. 6. Močno nasitijo lešniki, orehi, bučna in sončnična semena, ki imajo tudi to prednost, da jih moramo dobro žvečiti; podobno velja za sveže zmleto pšenico (še bolje ajdo ali proso); zmleto zrnje je treba namočiti vsaj za nekaj ur prej in potem použiti z nekaj sadja, lahko pa dodamo tudi med. Nekaj žlic take hrane zelo nasiti. Naj še povemo, da tako pripravljen zdrob strokovnjaki priporočajo za potovanja! 7. Kolikor prej se poslovimo od soli, toliko hitreje se bomo začeli pomlajevati, kar so ugotovili tudi nekateri ruski znanstveniki in živi-nozdravniki. Naslednja "bela stvar" je industrijski sladkor, ki spodkopava zdravje in živahnost na različne načine. Vse, kar člvoek potrebuje, ima v sadežih, gre le za to, kakšne sposobnosti hočemo razviti s posameznimi sadeži. Pitagorejski in platonski filozofi so bili znani (tudi) po tem, da so jedli fige. Vendar takrat še ni bilo pomaranč, s katerimi nekateri ameriški zdravniki zdravijo vse bolezni. 8. Kdor želi biti zdrav, uspešen, duhovit in iznajdljiv in se hoče tega lotiti hitro in korenito, bo imel morda prve dni kakšno zadrego. Telo se namreč loti odvajanja z leti nakopičenega strupa iz vsega telesnega ustroja; da jetra in ledvica lažje očistijo vse strupe, je treba jesti več sočnega sadja, kot se zdi potrebno. 9. Najpomembnejša hrana je zrak. Dan naj se torej začenja z dihalnimi vajami in to čim bolj zgodaj. Zgodnje jutro je ustvarjalno. V postelji se zato močno pretegujemo, seveda ob odprtem oknu. Vsaj trikrat na dan naredimo dvajset počastih vdihov in izdihov. Avtogene sproščenosti se mora vsak sam naučiti. Kdor jo obvlada, potrebuje le malo spanja. Dodatnih 10 minut jogginga in dan je odločna merica poživila. PRAVE STVARI. NA PRAVEM MESTU. Čudežni vrt Kovinotehne na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju (13. - 22. 9. 1996) tokrat predstavlja res skoraj nemogoče; popolno ponudbo kakovostnih sestavin in izdelkov za dom, obrt in industrijo. "Strokovno" vodenje Saše Hribarja in odličnost tehnične trgovine sta na sejmu zagotovljeni. Pridite v Čudežni vrt Kovinotehne v hali D in v prodajni pavoljon ob hali A. ^^°oote#)eM°oote KOVIN<>TEHNA Stran 30 KUGH DU IMET E C, O MOLETIH IMUNI NA AIDS? V Združenih državah Amerike se je odvila nenavadna zgodba, zapisana v zgodovino medicine. Judy, ki živi s svojima dvema otrokoma v Seattlu, je prva znana bolnica z aidsom, ki se je te bolezni sama ozdravila in odpravila virus HIV iz svojega telesa. Njena zdravnica Lisa Frenkel ni mogla verjeti njenemu “ozdravljenju”. Bila je prepričana, da je prišlo do napake, saj je celo desetletje veljalo, da je tisti, ki zboli za aidsom, neozdravljiv. Njegova prihodnost je po splošnem mnenju lahko le še boleča pot k smrti. Judy je bila spolno zelo aktivna najstnica. Ko je dopolnila 19 let, je izvedela, da je bil eden od njenih partnerjev že dlje časa HIV pozitiven in je umiral za aidsom. Še eden izmed njenih partnerjev ji je povedal, da je HIV pozitiven, leta 1988 pa se je Judy v starosti 20 let tudi sama odločila za testiranje. Spoznala je, da je okužena, leto dni kasneje pa je rodila prav tako okuženega sina. Leta 1992 je bila Judy ponovno noseča. Ob začetku nosečnosti je bila ponovno testirana in ponovno spoznana za HIV pozitivno. Ko je rodila, novorojenček ni bil okužen. Njo in njenega prvega sina so ponovno testirali, saj je njena zdravnica menila, da bi bila Judy idealna za raziskave o HIV pozitivnih materah s HIV negativnimi dojenčki. Na tem testiranju so ugotovili, da sta Dogodki v zvezi z ribištvom so meznikov je največ točk osvojil bili minule dni zelo pestri. Lah- Mariborčan Drago Kutnjak, na- ko začnemo kar s pokalom jvečjo ribo je ujel domačin Jože ribiške družine,kjer je dež Oblak, najmanjšo pa je uplenil vseskozi motil tekmovanje. Andrej Ropret. Kljub temu so 7. julija tekmova- Ribiči so se pomerili tudi v li za naslov ribiškega carja. Lc- drugih spretnostih, od lova na tos je ta laskavi naslov dobil suho, vlečenja vrvi ter pravega Janko Cotič pred Dušanom Pu- ribolova. Srečanje je bilo na rom in Sebastjanom Makom. Ptuju, kjer je bila RD Ptuj gostitelj, udeležili pa so se ga eki-Lc nekaj dni zatem so se ribiči pe Maribora, Šempetra ter eki- pomerili za pokal Savinja. pa Ribiške zvgze Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo kar cilj srečanja je bil bolj ali 9 ekip iz Maribora, Šoštanja, manj zabavnega značaja, manj Ptuja, Velenja in Šempetra in tekmovalnega, zato takšna Okrepčevalnice Zlatka. Na- srečanja privabijo veliko ribičev, jboljši so bili Mariborčani z osvojenimi 5740 točkami pred Šoštanjem in Plujem. Od posa- -nko tako Judy kot njen prvi sin HIV negativna, čeprav je bila Judy na treh prejšnjih testiranjih spoznana za okuženo z virusom, njen sin pa je bil testiran in za okuženega spoznan dvakrat. Judy je tako po naključju postala prvi dokumentiran primer odraslega HIV pozitivnega človeka, ki je očistil virus HIV iz svojega telesa. Primer je sicer redkost, vendar obstaja zaradi njega večje upanje na razvoj cepiva, opozarja pa tudi na možnost, da so nekateri od okuženih morda ponovno ozdraveli. Lisa Frenkel, profesorica pediatrije na Otroški bolnišnici v Seattlu, se že 13 let ukvarja z bolniki z aidsom. “Moja prva reakcija na Judyjin primer je bila: “kaj je šlo narobe s testi,” je dejala. Lisa Frenkel je vodila skupino zdravnikov, ki so raziskovali Judyjin primer; njeno kri so testirali na vse mogoče načine, vendar niso našli niti najmanjše sledi virusa HIV. “Judy je bila seveda srečna, vendar predstavljajo njeni rezultati upanje še za mnoge druge obolele za aidsom,” pravi Lisa Frenkel. Ko se kdo okuži s kakršnim koli virusom, se njegovo telo silovito odzove s produciranjem celic, ki uničijo vsiljivca. Najmočnejše so citotoksične T-celice (CTL) CD8 T-celice. Če vaša kri na primer vsebuje CTL celice, specifične za virus herpesa, ste verjetno nekoč bili v kontaktu s tem virusom. Če ste okuženi z virusom HIV, imate v krvi CTL celice, ki reagirajo na ta virus. Judy in njen prvi sin sta imela v krvi CTL celice, ki so specifične za tri dele virusa HIV. Vendar pa ostaja skrivnost, kako se je Judy uspela rešiti virusa, ki pri drugih ljudeh povzroči AIDS. Ali je na njeno ozdravitev vplivala nosečnost? Lisa Frenkel v to dvomi. Meni, da imajo Judy in njena otroka nek gen, ki imunskemu sistemu omogoča premagati virus. TALIJA M. "DEVETKA" ŠPORTNA TRGOVINA POLZELA VELIKA.MA; copati REEBOK že od 6.700 SIT dalje copati NIKE od 5.990 SIT dalje CGnVERSE Odprto: 9.00 - 12.00 in 15.00 - 19.00, sob. 8.00 - 13.00 RUSSELL ATHLETIC Vprašanje: Končala sem srednjo' ekonomsko šolo in dve leti fakultete za novinarstvo. Pri študiju nisem imela nikoli težav, vendar pa v določenem trenutku (približno pred tremi leti), nisem našla več smisla pri učenju za formalno izobrazbo. Kljub temu se izobražujem na raznih področjih še naprej, zelo me veseli tudi učenje tujih jezikov. Čutim, da je pred menoj še dolga pot v delu in izražanju same sebe. Rada bi se še bolj spoznala, odkrila in razvila talente in sposobnosti, izboljšala nekatere lastnosti, da bi z znanjem ali na kakšen drugi način lahko pomagala tudi drugim ljudem v stiski in iskanju. Mislim, da mi kot astrolog lahko s svojim znanjem veliko pomagate. Že v vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor! Odgovor: V mladih ljudeh je pogosto veliko entuziazma, ki je usmerjen navzven in do drugih ljudi. Ker so vsi naši čuti obrnjeni navzven, se tudi zunanjega sveta najbolj zavedamo, in tako tudi druge ljudi dojemamo kot svoj svet, ki ga bomo spreminjali in obdelovali. Seveda pa tudi drugi dojemajo nas kot razširjeni del sebe in nas lovijo v svoje dojemanje sveta, svoje načrte in potrebe. Vprašanje je torej, kdo je misijonar in kdo spreobrnjenec, do kod naj človek gre pri pomoči drugim. Vsekakor ni nikoli narobe, da je človek čim bolj temeljit pri samem sebi, in da spoznava svoje obrambe in maske, skozi katere dojema svet. Če se trezni in bistri v svojem jedru, je v največjo jromoč drugim, svetu in sebi. Ce pa porabi celo življenje za piljenje svoje ideje o sebi in svetu, je končni produkt lepo izdelana maska, za katero smo lahko celo prepričani, da je umetniški izdelek Kaj torej ponujajo zvezde na tvojem nebu? Res ni čudno, da si študirala novinarstvo, saj je novinar modema različica vaškega vseveda, ki prenaša novice iz enega konca vasi v drugega. Merkur tiči prav na začetku tvoje življenske poti in začenja tvoj start v življenje s prirodno radovednostjo in anali-tičnostjo. Tak človek ne bo imel prevelikih težav pri raziskovana svoje okolice, hitro bo znal vprašati tujce za pot in se z njimi zaplesti v razgovor. Ker beseda rada rodi nove besede, se zna takšen skromen začetek končati na čisto drugem koncu z veliko debato o fdozofiji in religiji, v katero pretočiš kar precej svojih čustev in energije. Merkur je namreč s trigonom zvezan z Jupitrom, ki je že skoraj na vrhu neba, kar pomeni, da želiš svoje ideje razširiti na širšo okolico, družbo in vplivati na njih. Ta kombinacija je zelo ugodna za študij, daje talent za jezike, za človekovo širino v mišljenju ali potovanju. Vleče te v nadaljne študije in razumevanje sveta, še posebej v svet religije, duhovnosti in filozofije. Tudi politično mišljenje ti ne bi smelo biti tuje, saj je politik človek, ki želi imeti najširši vpliv na soljudi. Tvoj tip mišljenja je v grobem povezovalen in optimističen, po vsebini širok in vseobsegajoč - vendar ne nujno dovolj globok. Ta kombinacija je včasih rahlo površinska in nekritična, slepo zaupljiva in vodi h kakšnemu razočaranju nad svetom, ki te ne razume. V tvojem primeru se slednje morda ne izraža pretirano, ker imaš Merkurja in Jupitra v zemeljskem znaku (v Biku in Kozorogu). Naštete miselne procese upočasni in jih naredi bolj previdne. Naučiš se, da stvari preveriš vnaprej, napredek je bolj postopen in načrten. Lahko se bolj držiš principov ali pa se sčasoma ti talenti spreobrnejo v častihlepje in doseganje javnih funkcij (politika, redakcije, stolčki...). Kakor koli že, mislim da se boš znašla, enkrat bo pomagala jezična spretnost, enkrat pa srečne okoliščine. Menim, da nisi pretiran sanjač in v zraku, ampak primemo realna oseba. To nakazujejo ascendent, Merkur in Sonce' v Biku, ki postavljajo stvari na pravo mesto. Bik rad uživa pri pogledu v nebo - ampak iz svojega varnega naslonjača. Še bolje je, če ima ob sebi tablico čokolade, da okuša sladkosti življenja... Bodimo duhovni -ampak ob tem se imejmo prijetno. Filozofirajmo - ampak poskrbimo tudi za tekoči račun. Naj me ljudje poznajo - in tudi plačajo mi naj za to. Tudi drugi aspekti na Merkurja govorijo o tem, da je študij novinarstva kar pravšen za tebe. Luna, Venera in Mars so vezani s sekstilom na Merkur in mu dodajajo nove kvalitete v sporazumevanju. Cul in intuitivnost v razgovoru, šarm in poetičnost, ostrino in odločnost. Kje se torej skiva bolj ranljivi del horoskopa? Prva stvar je, da so Luna, Venera in Mars skupaj v Raku in kar pomeni, da bolj verzirana zunanjost skriva v sebi precelj bolj ranljivega človeka. Ženski, materinski in čustveni človek v tebi je potreben zaščite, je ranljiv in pogosto nemočen. Želi si blagosti in nežnosti, želi si, da bi ga nekdo zaščitil - ali pa bo on zaščitil druge in tako posredno dal, kar sam išče. V sebi rad sanjari, čustvuje, se čustveno spreminja, včasih žalo-ben, drugič vznesen. Rad bi bil na toplem in na varnem. Njegov tip odnosov je družinski: ljudje morajo biti nahranjeni, oblečeni in zadovoljni. Ženske s to pozicijo v horoskopu se rade poročajo (še rajši kot običajno), želijo si zaživeti svojo ženskost kot matere v družinskem krogu. Iz svojega doma naredijo toplo gnezdo, ki jih varuje pred grobim svetom, ki ni čisto po njihovem okusu. Pri tebi je nevarnost nekritičnosti in čustvene inflacije, ker je Jupiter v opoziciji na trojico Mars, Venera, Luna. V težavah lahko podvojiš dobroto, čustveno nabuhlost, materinsko skrb in vsakršno čustveno ponudbo. Z leti se naj ti trendi spremenijo v polnost, primemo skrb, plodovi-tost mišljenja in dobronamernost, da se ne bodo čustva razlivala čez rob, ampak tekla v strugi življenja. In še globlji element horoskopa: globoko pod površjem je vulkan, ki zna bmhati žveplo in ogenj -to je Pluton v kvadratu z Marsom in Venero! Nekakšna Pandorina skrinjica, ki se posebej rada odpre v partnerskih odnosih in takrat planejo iz nje mnoge človeške slabosti: nasilne prisvojitve, izsiljena ljubezen, besno ljubosumje, seksualna strast, obsedenost, čustvene krize, ki se končajo s pepelom pogorišča, agresivnost, erotična nasilnost, veza s problematičnimi moškimi (mačo tipi, ki radi napenjajo mišice) itd. Skratka: šifra “Mir” se rada sprevrže v šifro “Nevihta”... Napisal: trigon Kvi, ki bi želeli osvetliti svoje življenje, osebni značaj in probleme z astrološke plati, pošljite na uredništvo svoje rojstne podatke, uro in minuto rojstva (točno!), kraj rojstva in šifro za odgovor. V pismu ne bodite prekratki, opišite kako živite in katere vozle bi želeli razjasniti. Modema astrologija ni prerokovanje, je metoda vpogleda v osebnost, kjer nastajajo težave in zorijo odgovori.___ iS Sttvitijshe Stran 32 Nagrajenci na strani 34. PO OBUTEV _/Zd/ Lc±J~ v prodajalno NEIL YOUNG / MIRROR BALL Neil Young se je potem, ko je v 80-ih letih eksperimentiral z elektronsko glasbo, se utapljal v ustvarjalnih krizah in snemal milo rečeno povprečne plošče, vrnil k svojim glasbenim koreninam. Skoraj neverjetno je, koliko mladostne energije in svežih glasbenih idej je v tem petdesetletniku, ki je močno vplival na mnoge glasbenike mlajše generacije. Glasba na plošči Mirror Bali je oster, vendar zelo melodičen kitarski rock s prepoznavnim Voungo-vim vokalom. Posnel jo je leta 1995 s skupino Pearla Jam in je Youn-gov poklon seattelskemu zvoku. V samo štirih dneh so nastali posnetki z zelo surovim zvokom, ki zvenijo, kot da so zaigrani v živo. Neil Young je avtor vseh enajstih skladb, med katerimi izstopajo Aut Of Love, Throw Your Hatered Down, Big Green Country, I’m The Ocean in meni najljubša Downtown. Mirror Bali verjetno res ni najboljša plošča Neila Younga. Premore pa dovolj energije in glasbene svežine ter obilico dobrega kitarskega rocka, da vas bo prepričala. II STARE SKRINJE ... pisalo se je leto 1925 NAŠA PISMENOST IN NAS TISK Izmed vseh narodov v južni in vzhodni Evropi ima slovenski narod najmanj nepismenih ljudi, kvečjemu 5-6 odstotkov. Zaradi tega je razumljivo, da razmeroma noben narod nima tako razvitega tiska kakor Slovenci. Leta 1914 je izhajalo med Slovenci 97 časnikov in časopisov. Danes jih izhaja že 141. Vsak teden pride med Slovence nekaj nad 600.000 kosbv različnih časopisov in listov. Knjig pa izzide letno po 250 različnih del. Po številu pa, ker imamo visoke naklade mohorskih, matičnih in drugih knjig, jih pride na leto nad 700.000. Te številke so zelo častne in najboljši dokaz o napredku in kulturi. IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKIH ZAMORCEV Največ zamorcev živi v južnem delu Združenih ameriških držav. Izredno važni se jim zdijo čevlji, ki so zanje prava znamenitost. Tako jih spoštujejo, da se jih malokdaj upajo obuti; nataknejo si jih na palico in jih nosijo tako na rami. Če gredo v cerkev, se o- bujejo šele potem, ko so že v cerkvi. Čevlji niso taki kot pri nas, ampak so rdeči. Kako se morajo lepo prilegati njihovi črni barvi telesa! Prava nesreča je za zamorca, če izgubi svoje dragocene čevlje. Zamorci so pa v teh krajih tudi tako zelo revni, da jih je le malo, ki bi si utegnili kupiti čevlje. Ker hodijo vedno bosi, imajo tako trde podplate, da jim prav nič ne škoduje, če jih piči kača vanje. Strup jim ne more prodreti do krvi. To je seveda velike važnosti za zamor- Poleg čevljev ima zamorec v teh krajih prav malo druge obleke. Moški nosijo srajco in hlače, a to oboje je tako polno krp in šivov, da zaman iščeš, kakšno je bilo pravzaprav prvotno blago obleke. Če dobijo zamorci kak bel robec, tedaj si ga pripno na prsi in vidijo v njem pravo krasoto. Zamorci navadno ne jedo dosti. Če ne delajo, imajo dva krompirja na dan dovolj. Najraje imajo melone (sladke buče), a prav radi jedo tudi kačje meso in rep aligatorjev (krokodilov). Pravijo, da je v tem repu čudežna snov, ki postane človek prav hraber in pogumen od nje. KUHARICA KRUHOVI CMOKI S ŠPEHOM: Zreži na majhne kocke 8 starih žemelj in jih polij s polovico litra zavrele juhe od svežega ali prekajenega mesa. Pokrij jih za pol ure, da se napoje, potem pridaj kakih 8 dkg kuhane in na kocke zrezane slanine, nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja, debelo jajce, zmešano s par žlicami mleka, in veliko žlico moke; vse dobro pre- MICHELLE SHOCKED / THE TEXAS CAMPFIRE TAPES Michelle Shocked je The Texas Campfire Tapes posnela leta 1986 na Kerrville Folk festivalu v Texa-su. Kot pove že naslov, gre pravzaprav za demo posnetke, narejene z vvalkmanom. Poleg glasbe v ozadju prinašajo še petje čričkov, zvoke a-vtomobilov s ceste in prsketanje tabornega ognja. Zato so pravo nasprotje sterilnim studijskim pomešaj in napravi iz tega 7-8 cmokov. Zakuhaj jih v vrelo, osoljeno vodo, da se narahlo pokriti kuhajo 20 minut. Kuhane vzemi iz vode in vsakega zreži na 2-3 kose, polagaj na krožnik, potresi z drobtinami in zabeli z mastjo. Postavi cmoke kot snetkom in jih ne priporočam raznim avdiofilskim navdušencem. Osebne in družbenokritične zgodbe s svojevrstnim humorjem so ob spremljavi samo akustične kitare nanizane v kopico simpatičnih folk skladb. Pod to ohlapno oznako pa se skriva zelo raznolika glasba, od bluesa v skladbah Necktie, The Hep Cat in Fogtorvn, do balad The Chain Smoker in The Ballad Of Patch Eye and Med ter pravi akustični rockVroll (Don’t you mess around vvith) My Little Sister. Na plošči sta tudi dve priredbi: Stranded in A Limousine Paula Simona ter Goodnight Irene legendarnega Leadbellya. The Texas Campfire Tapes je plošča, kakršne so danes že prava redkost, zato bo razveselila predvsem ljubitelje dobre akustične glasbe. V. V. samostojno jed s kislim zeljem na mizo. ZA SMEH VARČEN SIN: Oče (gospodinji svojega sina dijaka): “Ali je moj sin še v postelji?” Gospodinja: “Ne, gospod, je zaspal kar zraven.” METRSKO B1AG01P0ZAMENTE8I1A t MODNI DODAIK V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAM NUDIMO: n: 'U p K st t K u p n /i velika izbira kvalitetnega poletnega blaga velika izbira svile mečkam viskoza mikrofibre vseh vrst enobarvne mikrofibre in viskoze vzorčaste mikrofibre in viskoze svilene rute več kot tisoč vrst gumbov Kvaliteto prodajamo poceni! z; ‘U p n st t "K 'U P n St KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI $ PRIJETNIM VZDUŠJEM PRODAM pohištvo za opremo trgovinskega lokala. Tel.: 713-137 od 8.00-12.00 in od 15.00-18.00. Butik i na Mestnem trgu Žalec AVTO HIŠ A DREV HYUNDAI PONY 1.5 GLS, m. siva, 1. 90, 780.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT, rdeča, 1. 92. 550.000,00 Sit R 5, rdeč, 1. 91, 560.000,00 SIT R 5 DIESEL, 1. 92, 700.000,00 SIT CITROEN BX, rdeč, 1. 84, 313.286,00 SIT R 5 CAMPUS, I. 89, 558.570,00 SIT FIAT TIPO TDS, m. siva, 1. 89, 931.116,00 ŠIT CITROEN AX RD, m. srebrna, 1. 89, 620.000,00 SIT FIAT UNO 45 S, rdeča, 1. 89, 463.000,00 ŠIT ŠKODA FAVORIT, rdeča, 1. 92, 588.000,00 SIT LADA SAMARA, bela, 1. 92, 513.000,00 ŠIT R 5 DIESEL, 1. 89, 640.000,00 SIT R 5 CAMPUS, 1. 90, 715.000,00 SIT ŠKODA FORMAN, rdeča, L. 93, 762.000,00 SIT TAVRIA, bela, 1. 93, 205.000,00 SIT OPEL CORSA 1.2 CITY, rdeča, 1. 91, 808.000,00 SIT Informacije: 063 708-670, 708-669 AvtocenterMeh GOLF 1.6 diesel, 1. 89 GOLF 1.6 diesel, 1. 91 VW PASSAT CL 1.6 TD, 1.90 AUDI 80 1.8 S, 1. 91, klima R 5, 1. 92 VW PASSAT CL 1.8, 1. 89 Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popusti za gotovino. Informacije: 063 852-9Š5 AVTOHISA JAKOPEC DAIHATSU COURE, 1. 91, radio CITROEN C15 diesel - dostavno, 1. 91 SEAT TOLEDO 1.6 CL, I. 92, radio, evro priklop TIGRA 1.4 16V., I. 96, zračna blazina, centralno zaklepanje, temna stekla, el. šibedah, servo volan, el. pomik stekel, bočne ojačitve VECTRA 1.6 16V, I. 96, ABS, servo volan, zračna blazina, radio ASTRA 1.6 swing, 1. 96, temna stekla, spojler zadaj FIAT Tipo 1.6 SX, 1. 93, centralno zaklepanje, el. pomik sprednjih stekel, servo volan, nastavljiv volan po višini. DELO OPEL CORSA 1.2 svving, 1. 93 Možnost nakupa na kredit do 5 let brez pologa: Informacije: 063/855-975. CITROEN AX 10 RE, 1. 88, 103.000 km CITROEN AX CABAN, 1. 93, 24.000 km CITROEN TRE, 1. 93, 20.000 km CITROEN ZX, 1. 92, 151.700 km Informacije na telefon: 063/856-852. Kupujemo hlodovino, listavce in iglavce, les odkupimo tudi na panju. Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. V najem oddam prostor 20 m2, primeren za mirno dejavnost ah predstavništvo. Tel.: 063/472-034. KZ Polzela 11/a, odda v najem v Andražu poslovni prostor v izmeri 44 rn2. Prostor je v pritličju Zadružnega doma in je primeren za gostinsko dejavnost - bistro. Vse interesente prosimo, da podajo pisno vlogo na gornji naslov vključno do 30.09.1996. Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po tel.: 720-311 pri g. Forštnerju na sedežu Lesna podjetja in žage! Možnost dobave hlodovine, bukve, hrasta, smreke, jelše. Tel.: 852-205 ali 708-667. Montiramo centralne kurjave na plin, olje, drva. Možna montaža vodovodnih instalacij. Lahko dobavimo domače, kombinirane štedilnike po dogovoru. Garancija na delo! Plačilo možno na obroke! Tel.: 852-205 ali 708-667. Montiramo plinske instalacije sekundarnih vodov v stanovanjskih blokih in individualnih gradnjah z vso dokumentacijo. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Dobava in montaža vseh vrst klima naprav. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Popravljamo dotrajane centralne napeljave vodovodne instalacije in zamenjujemo radiatorje. Plačilo po dogovoru! Tel.: 852-205 ali 708-667. Vložite certifikat in dobite nagrado: mlinček, likalnik ali multipraktik. Možnost kredita. Tel.: (po 16.00 uri) 062/631-164 ali 062/221-106. Game Gear + dve igrici + TV kartica + napajalnik za 220V ugodno prodam. Informacije na telefon: 707-254 TA "SVIT Vransko 59 Pretipkavanja vseh vrst tekstov. Izdelovanje raznih letakov in fotokopiranje Tel.: 725-008 VLMmmmžmK svoja likovna dela na ogled postavi na turističnih kmetijah in banki: Jože Marolt - Bred Brezje nad Mozirjem Stane Tiršek - Pinter Poljane nad Rečico ob Savinji Betka Žagar Dobrovlje nad Nazarjem SKB Banka Poslovni prostori Mozirje ‘Podjetje za obdelavo (esa in trgovino Ljubija 55, 3330 “Mozirje, ‘TeC. in fa*: (063) 831-681 * <£m Za vas z visoko te/moCofjijo in prepoznavno ^afavostjo stavbnega pohištva! V čudovitem naravnem okolju, sredi gozdov Zgornje Savinske dotine, je pred petnajstimi Četi pognalo kg tesno podjetje Mizarstvo %pvač, d. o.o., v Ljubiji pri Mozirju. orenine Iz mtado stopnjo izkoriščanja kakovosti na tržišču smo sposobni ponuditi najkvalitetnejše izdelke stavbnega pohištva po standardih in posebnih dimenzijah ter oblikah. Vsekakor v naše skupno zadovoljstvo ter garancijo dolgotrajnega partnerstva! Z MOŽNOSTJO KASNEJŠEGA ODKUPA NAJAMEMO STAREJŠO HIŠO ALI KMETIJO, LAHKO TUDI VIKEND! PISNE PONUDBE POŠLJITE NA: GLAS SAVINJSKE, Velenjska cesta 12, 3310 Žalec s pripisom HIŠA. Telefon med 12. in 16. uro: 063 715 - 011 nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec, do 6.9.1996. Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva g%mm&irade Cš\uma in obu+eV/ d.o.o. Nagrajenka iz prejšnje številke: Edi Zupanc, Ločica 51 3313 Polzela Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. RivSitcv kri/.ankc iz prejšnje številke: Plešoči politik Mirage Vele in maloprodaja šolskih potrebščin in biro opreme Arja vas 24, 3301 Petrovče tel.:lfax 063 707-254 mobitel: 0609 633-623 BREZPLAČNI MALI OGLASI Tel: 063 715-011 OPEL O AVTOHIŠA JAKOPEC Pooblaščeni servis - prodaja vozil Kosovelova 16, Velenje, tel.&fax: 063/855-975 COMBOžeza $19.463 DEM JMpga) je imeti OPIML O VECTRA že za 32.878 DEM z ABS, servo volan, blokada motorja, centralno daljinsko zaklepanje, radio, voznikov sedež nastavljiv po višini, žarometi nastavljivi po višini, zračni blazini, bočne ojačitve O na zalogi tudi ostala vozila iz programa OPEL: CORSA, ASTRA, OMEGA, FRONTERA, TIGRA, CALIBRA MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT DO 5 LET BREZ POLOGA ZA NOVA IN RABUENA VOZILA ALI NA LEASING DO 5 LET Kleparsko-ličarska dela, prodaja originalnih rezervnih delov in dodatne opreme, vgradnja alarmnih naprav, POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL OPEL ZA CELJSKO IN KOROŠKO REGIJO IME ZAUPANJA - AVTOHIŠA JAKOPEC Velenje ■------------ ~ i I NAROČILNICA: , Naročam-o GLAS Savinjske: l_J /2 mesecev - 25 številk 3.000 SIT I LJ 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT I Telefon: Podpis in žig: % Datum:------------- Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na naslov: SARSA d.o.o., Velenjska cesta 12,3310 Žalec. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! JZh/toelektrika in trgovina z rezervnimi deli gOLIČ Kaplja vas 16,tel.:723-198 Montaža in prodaja električnih centralnih zaklepanj, avtoalarmov, električnih pomikov stekel ter avtoakustike % Infinlt/ CAHAIMUO' CCHML ELECTRONIC JHMimmmr '"n»'rnr","v tMhocfdudic KENVOOD • BLAUPUNKT Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! ICelje - skladišče DREŠINJA VAS 46a, 3301 Petrovče, tel.: (063) 708 669, 708 670, fax: (063) i oi/1996 ■tJK Skupina Volksw 5000003338,36 S s1 COBISS Q TOLEDO Novi Seat Toledo vam daje samo eno možnost, namreč, da se prepustite njegovemu navdihu. Prepričal vas bo s svojim udobjem, opremo, zmogljivostjo in kakovostjo. Učinkovit je v mestnem prometu in udoben na daljših vožnjah. Ce k temu prištejemo še tehnično popolnost, obliko in varnost, je Seat Toledo avto, ki bo zadovoljil pričakovanja voznikov 90-ih let. Zmogljivi bencinski motorji 1.6i, 1.8i, 2.0i in 2.0i 16V ter dizelski motorji 1.9D, 1.9TD in 1.9TDi znajo zadostiti tako zahtevnemu vozniku kot vsakemu stilu vožnje. Bogata oprema, ergonomično oblikovana notranjost, nastavljivi sedeži, prostoren 550-litrski prtljažnik, servo volan, klimatska naprava in še mnogo dodatne opreme so le razlog več, zakaj naj Seat Toledo postane tudi vaš avto. PORSCHE L E A S I N G PORSCHE KREDIT je lahko vaš že za mesečno. Model: TOLEDO 1.9D ENTRV Cena vozila 26.300 DEM Polog 10.000 DEM Odplačilna doba 60 mesecev Mesečni obrok 377 DEM IBIZA CORDOBA TOLEDO ALHAMBRA INČA □ □ □ □ n iMUjm Vam je kakšen Seatov model avtomobila še posebej všeč? Prekrižajte kvadratek pred ustreznim avtomobilom in pošljite izpolnjen kupon na naš naslov. Poslali Vam bomo brezplačni katalog z vsemi informacijami. AVTOHIŠA DREV Drešinja vas 46a 3301 Petrovče v_______________ "Ste prerezali vrv/' "Še ne, ker še malo diha! ’ ZBIRA STARINE Starinar pozvoni na vratih. Ven pride mož in vpraša: "Kaj bi pa vi radi?" "Oprostite, zbiram starine in odvečne stvari!" "Počakajte malo, da pride žena!" DRUGIČ SE DOGOVORI zNjm Pepe se dogovori s prijateljem, da mu pride delati na hišo. Prijatelj je bil stari znanec policije, zato so prišli ponj in ga odpeljali. Pepe se razhudi in zavpije za njimi: "Za danes sem ga jaz najel in plačal. Z vami pa se naj dogovori za kakšen drugi dan!’ JANEZEK SE JE ODLOČIL Na sodišču na ločitveni razpravi se sodnik ne more odloati. Zato je vprašal Janezka, pri katerem bi raje bil. "Jaz bom pri tistemu, ki bo dobil televizor, videorekorder in kaseto Tom in Yerry!" ŽE NJEJ JE TEŽKO DOPOVEDAL Mlada zakonca gresta zvečer iz restavracije. Mlada dama se prijazno nasmehne mlademu soprogu. "Kdo pa je tista ženska?" ga žena radovedno vpraša. "Draga, ne sprašuj še ti! Imel sem že tako dovolj težav, da sem ji dopovedal, kdo siti!" ČE BO DOVOLIL "Prosim, prinesite mi tisto, kar je gost tam pri ogledalu!" reče novi gost natakarju, ne vedoč, kako se jed imenuje. "Lahko poizkusim, kaj pa bo, če mi ne bo dovolil? " POLICIJSKA Dva policista sedita v restavraciji. "Glej, tam je nekdo pustil sto tolarjev!" pravi prvi. Drugi vstane, stopi k mizi ter raztrga bankovec. "Zakaj si ga raztrgal?" "Bil je ponaredek!" "Kako pa veš?" vpraša prvi. "Si morda, kdaj videl stotaka s tremi ničlami " mu odvrne. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Podjetje: PRVO JE TREBA PORABITI STARO "Janez nesi smeti v koš! Imaš mlajše noge!" "Ali ne bi bilo bolje prvo porabiti stare’ mu odvrne Janezek.