List 39 m v lecaj LY. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 24. septembra 1897 seglo, da bi parlament mogel delo vati, ker bi rada ohranila značaj konstitucijonalne vlade vsaj za nekaj časa da si lahko Politiški oddelek. 1*1 Državni zbor. pomaga s cesarskimi naredbami. Drugače je pa z desnico. Ona mora dokazati, da ni samo večina na papirju, ampak da je to tudi res v parlamentu in v ta namen treba Dne 23. m. sešel se je zopet državni zbor in obstrukcijo udušiti. Povrh pa je tudi v lastnem interesu vse okolnosti kažejo, da utegne to zasedanje postati od-ločilnega pomena za ves notranjepolitični položaj v naši državi. Ne da se tajiti, da smo v dobi velike krize, kateri večine da funkcijonira parlament, zakaj v tem slučaju končni izid ne more sedaj še nihče prerokovati, kateri pa se bržčas odloči- v predstoječem parlameetarnem boju- Nemci so se, pozabivši vse, kar jih loči in razdvaja, združili na skupen boj, čigar smoter je ohranitev nemške hegemonije v naši državni polovici, na drugi strani pa so združile vse slovanské stranke v to, da se razširi avto- ima priliko in moč, da more marsikaj doseči, kar se sicer, za časa parlamentarnih počitnic, ne da. Vzlic temu torej, da vlada desnici ni ničesar obljubila za slučaj, da premaga obstrukcijo, vzlic temu bi bilo dobro, da večina poskusi narediti red v parlamentu in da odobri proračunski provizorij in provizorno podalj- m šanje pogodbe z Ogersko, posebe še zategadelj, ker je to v interesu države. Čim pa se to zgodi — in zatrjuje se î da večina mora nomija, da se razbije trhleni centralizem in da se z uve- našla sredstvo, s katerim ukroti obstrukcijoniste ljavljenjem narodne ravnopravnosti, z izvedenjem v členu desnica vlado energično in brezobzirno postaviti pred alter- XIX. državnih osnovnih zakonov zajamčenih pravic, končno nati va: ali naj da jamstev, da bo vodila državno upravo v naredi mir mej narodi v državi. Nemci so v dosego svo- zmislu načel v desnici združenih strank, ali pa naj odstopi. jegn smotra porabili najostrejše sredstvo, kar jih imajo na razpolaganje, namreč parlamentarno obstrukcijo, Jasnost nujno, je neizogibno potrebna in dokler se ta in posrečilo se jim zbora. je, ustaviti funkcioniranje državnega ne doseže, dokler grof Badeni ne da jamstev, da bo vladal po programu desnice, dotlej mu ta ne sme dovoliti niti proračana î niti pogodbe z Ogersko. Sedanji Badenijevi Vlada igra v tem boju jako čudno ulogo. Na vse igri z desnico mora biti konec. možne načine skuša Nemce pomiriti, neće pa se okleniti Posebno odločno se bodo morali za to zavzeti slo desnice, ampak slednjo le vabi, naj se žrtvuje in naj omo- venski poslanci. Na vseslovenskem shodu so obljubili va goči funkcijoniranje drž. zbora, ne da bi obljubila, da bo rovati koristi našega naroda z vso energijo. Zaupniki slo potem vodila državno upravo v njenem smislu. Desnica je v jako neugodnem položaju. Vlada za venski so na tem shodu precizovali najnujnejše, za obstanek našega naroda najpotrebnejše zahteve, in če nam vlada hteva od nje, naj se loti boja zoper obstrukcijeniste, naj niti teh želja ne izpolni, potem bodo morali slovenski premeni opravilnik poslanske zbornice tako, da bo možno poslanci izstopiti iz večine in se z vso odločnostjo usta- renitentne poslance korek cijonirati, na drugi strani pa neče vljati tako do volitvi proračuna, kakor obnovitvi pogodbe vlada kar nič obljubiti, da v čemur koli ugodi zahtevam z Ogersko. desnice. Kaj naj torej desnica stori? Tekom nekaterih tednov, najbrž že prav v kratkem » Po našem mnenji se mora desnica z vso eneržijo se odloči bodoče stališče slovenskega naroda napram vladi lotiti boja zoper obstrukcijoniste in omogočiti funkcijoni- grofa Badenija. In pripraviti se nam je na vse slučaje, ranje parlamenta, četudi je na krmilu vlada, katera de- saj se lahko zgodi, da vlada razpusti državni zbor ln da snici ni naklonjena. Vlada pač nujno želi, naj bi se do- s pritiskom pri volitvah pridobi sedanjim obstrukcijonistom 376 tistih dvajset mandatov, katere potrebujejo i da dobe v pokazalo, da daje kotlevna naprava, kurjena s Trboveljskim parlamentu večino. Bodimo torej oprezni in odločni i da nas ničesar ne preseneti, zakaj le če smo pripravljeni na vse eventuvalnosti, smemo računati na končno zmago. premogom, 3 9 premoga. para, in s Fohnsdorfškim para na Gledé na tak povprečno dober uspeh je deželni odbor brez pomisleka končno prevzel kotle. Kakov premog da naj se rabi za kurjavo kotlov v deželni bolnici, se ni še končno veljavno določilo. Pri Politični pregled. Državni zbor se m sešel v četrtek. Parlamentarni klub1 imeli so v sredo posvetovanja o političnem položaju. Mej stran kami, pripadajočimi većini, se je pojavilo veliko nesoglasje omenjenem garancijskem poskusu se je sicer pokazalo, da ima po surovih poskusih Fohnsdorfski premog boljše uspehe, kakor Trboveljski ali celo Buchbergski, s katerim se je tudi poskušalo. Ker pa je cena Fohnsdorfskem pre- glede postopanja v parlamentu. Dipaulijeva stranka in Čehi so mogu po novem letu poskočila, je umestno, da se tudi se uprli vladni zahtevi, uaj gredo zanjo v boj, zlasti Dipauli radi tega še poskusi nadaljuje ter se bode mej drugim zahteva odločno, da mora vlada dati jamstev za vladanje v zmislu desnice, ako naj jo večina podpora. Tudi glede vpra- šanja, kako naj se uduši obstrukcija, niso na vse desničarske stranke jedine, sploh pa vlada velika zmešnjava in nihče ne ve povdati, kaj se zgodi. Vseslovenski shod je obudil veliko senzacijo v celi Avstriji. Nemški listi so bljuvali ogenj in žveplo na nas, samo Hrvati in Čehi so pozdravljali sklepe sliodove z radostjo in kuriščne brane. Po izreku pristojnih veščakov se sicer poskušalo tudi z angleškim premogom. O dosihmal ra-bljenem Fohnsdorfskem premogu se še připomni, da pro-vzročuje zelo močan in vaieč se dim. Da se odpravi ta nedostatek, kateri neprijetno vpliva za deželno bílnico in celo okolico, napravili so se načrti. naslanjajoči se na to, da je treba napeljati prepih izpod obetali popolno solidarnost s Slovenci. Sklepi shodovi so ravnilo slovenskim poslancem za njih nadaluje postopanje. Pričakovati je, da se jih bodo točno držali. Znamenit govor Novi deželnosodni predsednik na Dunaji, dr. Karol vitez Krall-Krallenberg, je imel pri nastopu svojega mesta znamenit govor, v katerem je tudi dejal: Moia dolgoletna izkustva so mi šele pojasnila, kako vzvišeno misijo izposnjuje sodniški stan v državi. Pred seboj vidimo spor in po takih, dim odvajajočih sredstvih kadenje kolikor toliko zabrani, toda na kvar gorilnemu učinku. Gledé na raz-merno male troške za vzidavo tacega razdimeža, ki bi stal za vsak kotel 180 gld., utegne se izplačati, da se poskusi ž njim vsaj pri jednem kotlu. Končno se še opomni, da se je v deželni bolnici neslogo, mi pa poznamo le resnico, kakor je vtelesena v za- Mi ne poznamo nikakih razlik, niti političnih strank, poraba vode zmanjšala, kakor je bilo pričakovati, od okoli konu. niti stanov, niti ver, za nas ni razločka med bogatinci in ubožci. In ako naj zadnjo svojo trditev ornejim, moram reči: 250 m3 na dan na povprečnih 150 m3, tako da so se vsled ustrežljivosti mestne občine ljubljanske, katera je ceno za 1 m3 znižala za 5 kr., letni troško za vodo zmanj- mej ubožci in bogatinci more biti za nas le tak razloček, da šati od 5500 gld. na okoli 2800 do 2900 gld. ponujamo revežem svojo pomoč nimajo onih sreditev, s katerimi še posebno radi, kajti reveži si bogatinci pomagajo do pravice. Dalje je rekel dr. Krali, da morajo sodniki storiti vse, da utrdijo mej narodom zaupanje do sebe. To pa se zgodi, IL klepom visokega deželnega zbora z dné 9 julija 1896. naročilo se je deželnemu odboru, da z redom ako izvršujeje zakon v onem duhu, v katerem je izdan. Ju- usmiljenih sester radi preskrbovanja režijskih potrebščin rističnih igrač pošten sodnik ne trpi, nego pospeši vsak proces. Sodnik mora proučiti dušo naroda, mora pronikniti v njega in bolniške hrane v deželni bolnici, porodilnici in hiral intimnost ter potem šele soditi. Sodnik tudi ne sme z obdol- nici sklene novo pogodbo i ter se pri tem drži žencem sodba. postopati kakor z obtožencem, dokler se ni izrekla nastopnih načel : odškodba za režijo za bolnika na dan Lepe besede, katere pa niso v soglasju z dejanskimi mora se razmerno z manjšim opravkom znišati; pri do razmerami v naši državi. « Obrtnija. Nova deželna bolnica ' (Konec.) ločitvi tarifov za hrano vpoštevati je, da odpadejo redu troški za kurjavo in razsvetljavo ter kuhinjo; znesek, ki odpade pri naročitvi pijač, ker leži nova bolnica izven užitninske črte, naj se zračuni in odbije. Nadalje so do-ločbe nove pogodbe gledé obračuna od one dobe mero-dajna, ko se je zvršila preselitev v novo bolnico. Na podlagi tega sklepa vršile so se med deželnim in redom usmiljenih sester dolgotrajne in ob- odborom Končojuč tehnični odstavek tega poročila, omeniti sežne ter sme se reči jako težavne ustne in pismene ob- glave cele vpeljave v deželni bolnici naprave ravnave, katere so bile končane dné 28. septembra 1896 kotlov. Trije večji parni kotli po 112 m2 kurilne ploskve pod štev. 8540 s tem, da se je sklenila pogodba kupili so se od alpinske montanske družbe, katera koliko sme dežela zadovoljna biti z določbami je jamčila ob prevzetji delà, pri kotlovski napravi za pogodbe pokazala bode zanesljivo še izkušnja i te pač učinek 70%, odnosno pri porabi Trboveljskega premoga pa je deželni odbor uverjen j da se v sedanjem času za l kg = 4 kg para, in pri Fohnsfdorfskem premogu pri in ob obstoječih razmerah ni dalo doeeči ugodnejše po- 1 para. Pri dné 24. in 25. junija pr vr godbe. šivšej se garancijskej poskušnji, h katerej se je pozval tudi ozirom na vodila, «podana deželnemu odboru, na član družbe za poskušnjo zavarovanja parnih kotlov seje vajajo se nastopne določbe nove pogodbe. » Odškcdba za režije od bolniba na dan znižala se je v oddelkih bolnice za III. razred od lé1/^ na 12 kr., v II. razredu od 38 na 34. kr, in v I. razredu od 65 na 61 kr. Ti postavki ali bolje rečeno postavek za III. razred je po svojem bistvu odločilen pri plači celotne vsote, v obče su se po razmeri tu navedenih postavkov uredile tudi cene za ostale oddelke. Jedini ceniki preračunali so se vsi po novi metrični meri in uteči tako, da se je pri vsaki porciji, ker odpade kurjava in svečava v kuhinji, odbilo po 0 2 kr. Nadalje so se nekatere porcije rsdi spremenjenih razmer v ceni znižale in le v posameznih slučajih za nekoliko zvišale. Na okoliščino, ki tudi vpliva na troške režije in hrane, da leži namreč novi zavod izven ljubljanske uži-tninske črte, oziralo se je v pogodbi z določbo. po kateri se pri letnem računu sošteje iz mesečnih računov množina porabljenih, užitnini zavezanih stvari, od istih izračuni užitnina. ter od računske terjatve odbije. Rok, od katerega se z redom usmiljenih sester prične obračun po novi pogodbi, določilse je s 1. novembrom 1895. leta. O druzih važnih spremembah pogodbe z dne 28. septembra 1. 1896. dostavlja se še to le: Za vsako pogrebno vožnjo plačuje se razun letnega pavšala 200 gld. mesto dosedanjih 3*5 gld. sedaj le 2*5 gld. Vratarja rastavlja in plačuje dežela. Malenkostne potrebščine za zdravnike na oddelkih (cbvezila, flanel, gips, milo, spirit), katere je prej proti posebnemu zara-čunu preskrbljeval red, preskrbuje sedaj upraviteljstvo bolnice. Za razne poškodbe tehnične oprave zavoda, o katerih se dokaže, da jih radi nepravilne rabe poškoduje bolniško strežajsko in službeno osobje, odgovoren je red usmiljenih sestra. Kar se tiče koncem navedenega deželnozborskega sklepa z dné 9. julija 1896. 1. deželnemu odboru pogojno danih naročil, da naj se uvede v novi bolnici uprava v lastni režiji, dana bode prilika tedaj visokemu deželnemu zboru staviti primerne nasvete, kedar se bode mogla izreči o uspehe nove pogodbe zanesljiva sodba, in sicer če ta ne bo za deželo ugodno. III. Prilaga se še kakor lanskega leta izkaz o troških in dohcdkih za stavbo nove deželne bolnice od leta 1890. do konca leta 1896., po katerem iznašajo vsi troški do tega časa 638.690 gld. 561/ 2 kr. tako, da preostaja v primeri s skupnim kreditom v znesku 697.370 gld. pri-četkom 1. 1897. na račun stavbenih troškov še znesek 58.679 gld. 43 V 2 kr. na razpolago. Jubilejna razstava na Dunaji 1898. Bodoče leto bo na Dunaji jubilejna razstava v proslavo petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva Frana Josipa I. Razstava bo obsegala ne samo rotundo, ki po- kriva 45.000 m\ temveč velik del c. kr. praterja v ob-sežnosti 200.000 m2; razstavljeno bo tedaj na površini do 250 000 m\ Razdeljena bo ta razstava v naslednje oddelke: 1. obrtna razstava, 2. poljedelska in gozdarska razstava, 3. avstrijska razstava za blagostanje, 4. mladinska razstava, 5. pekarska Specijalna razstava, 6. „Uranija". Obrtna razstava, ki je omejena samo na avstrijske izdelke in take tvrdke, ki so na Nižjem Avstrijskem za-stopane, bo vprav elitna razstava, kjer bodo razstavljeni po določilu odbora samo najizvrstnejši izdelki onih in-dustrijalcev in obrtnikov, ki izdelujejo přiznáno izborno blago. Odbor je postopal v tem oziru najstrožje in dovolil onim tvrdkam, ki ne izdelujejo povsem izvrstnih izdelkov, s pogojem, da si predmete namenjene za razstavo, svoje-časno ogleda in dá posebno do voljenje. Obrtna razstava ima nalogo, pokazati napredek industrije, obrta in umetnega obrta v preteklih petdesetih letih. Osobite važnosti pa bo to, da se bo na razstavi proizvajalo moderno izdelovanje mnogih predmetov. V tem oziru hoče vodstvo razstavino s poukom in vzgledi za-doščati interesom občinstva. Obrtna razstava ne bo na-polnila rotundě in njenih ostalih prostorov, temveč, ker so oglasila tako mnogoštevilna, treba precejšnjih novih stavb, da se omogoči razstava obilih oglašenih predmetov. Poljedeljska in gozdarska razstava bo deloma za-časna razstava. Stalni del te razstave bo v paviljonskem sistemu sezidan. Ta razstava bo predočila napredek polje-deljstva in gozdarstva in poljedeljskih industrij, kakor tudi napredek industrije in obrta za poljedeljske in goz-darske svrhe. Najsijajnejša med posamejnimi razstavami bo razstava lovskih troféj. Začasne razstave bodo obsegale sledeče oddelke: pitana živina, plemenska živina, perut-nina, plemenski konji, konji za dirkanje, potratni konji, goveje pasme; razstava rož in jagod, zgodnja zelenjava, aprikose in zgodnje sočivje, ozimno sadje, grozdje, jesenska zelenjad, pokušnja vina, razstava avstrijskih vin, velika vrtnarska razstava in mlekarska razstava Avstrijska razstava blagostanja ima nalogo, zbrati vsa prizadevanja na polji družbinskega in socijalnega blagostanja za vlade Nj. Veličanstva. Razstava bo obsegala sledeče skupine : naprave za zdrave in bolne otroke, zdravstveno- higijenične naredbe glede šol; posredovanje delà, stanovanja, ljudski živež, žensko delo, varstvo delavcev, javno zdravilstvo, javna higijena, skrb za ohranitev zdravja, zavetišča, rešilne družbo, socijalno zavarovanje, oskrba ubožnih in blagotvoriteljstvo, konsumna društva, kopeli, klimatična zdravišča. Mladinska razstava je popolnoma špecijelna; njen program se popolnoma in bivstveno razlikuje od vseh dosedanjih sorodnih razstav. Ta sistematično in zanimivo urejena razstava bo obsegala vsa prizadevanja in vspehe obrta in industrije, ki se tičejo telesne vzgoje, ljudsko šolskega poduka in otročjih iger. Ta razstava bo večinoma * 3Ï8 pod vodstvom učiteljev dunajskih šol in bo osobito za- nimiva zbog tega, da bodo z dovoljenjem dunajské šolske oblasti izvajali otroci v razstavi otročje igre in telovadne vaje. Razven tega bo v mladinski razstavi tudi bajno gle- dališče za živo predstavljanje otročjih in ljudskih bajk. . _ Pekarska špecijalna razstava bo obsegala dvoje pa-viljonov. Y jednem paviljonu bodo nameščeni vsi polje-deljski, obrtni in industrijalni proizvodi, ki služi je pe- drugem paviljonu karstvu in temu sorodnim obrtom, bodo uzorne pekarnice, kjer se bodo izdelovali vpričo občinstva razni izdelki pekarski in sorodnih obrtov ; omo-gočeno bo na ta način, da bo zaukazano vsem restavra-cijam in kavarnam v razstavi jemati za porabo vsakovrstno pecivo le v razstavni pekarnici. Na ta način bo mogoča za časa razstave vršba in popolnoma modernih procasov pekarstva in sorodnih obrtov. „Uranija" bo poljudno-znanstven zavod po vzgledu berlinske „Uranije". Sredisče bo poljudno-znanstveno gle- dališče, v katerem bosta po dve predstavi na dan. Poleg gledališča bodo dvorane za dokazovanja in poskuse. Ti eksperimenti in demonstracije bodo tako vrejeni, da bo lehko lajik pojmil temeljne točke modernih prirodznastvenih vednostij. V „Uraniji" bodo poleg tega znanstvena predavanja v raztolmačenje eksperimentov in demonstracij prirodoznanstvenih naukov. Omeniti je treba, da bo razven šestih velikih razstav, tudi razstava bosenske vlade, katera bo razstavila v po-sebnem paviljonu izdelke bosanskega obrta in umetnega obrta deloma že izgotovljene, deloma se bodo pri razstavj izdelovali. Dunajsko mesto bo razstavilo v svojem paviljonu vse ono, kar priča o nj ego vem velikem napredku v teku zadnjih petdesetih talna delà. letih osobito pa pričeta monumen M M & .^ItA A áfcítidfcdEufeífcíti áfe jfe Kmetijstvo. Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo. . j (Konec.) Za spoznavanje kmetijsta sploh ter gospodarskega in socijalnega položaja kmetijskih delavcev je treba po- > - ♦ ' J', , , jasniti še nekatere točke. Kmetijsko delovanje je jako različno. Preminja se z letnimi časi. Celo opravilo tistih se preminjajo, kateri imajo prav za prav vse leto jedno in tisto delo, na pr. varovanje živine. To ima za delujočo osebe vsaj jeden dober následek, da nje fizične in duš ne moci se ne napenjajo vedno samo jednostransko. Sploh je kmetijsko delo zdravju človeškemu primeroma še najbolj koristno, sosebno, ker se izvršuje na prostém. Poleti mora seveda kmetovalec časih izredno mnogo delati, ali po zimi ima dosti prilike, da si odpočije. Velike škode za kmetovalca in za kmetijskega delavca je to, da rabi kmetovalce po leti znatno več de-lavskih močij, kakor po zimi. To je kmotovalcu na škodo zategadelj, ker po leti navadno ne dobi toliko delavcev kolikor jih potřebuje, delavcu pa je na škodo, ker po zimi ne more dobiti zaslužka. Deloma a meri se poravna to s tem ker po v neznatni leti pomagajo ženske in otroci kmetijska delà opravljati, dočim po zimi nimajo opravila razen domačega. Pri kmetijstvu ne upliva delo na ženske in na otroke drugih poklicih, posebno pri in- tako slabo, kakor pri důstriji, v prvi vrsti zategadelj ne, ker je omejeno na poletje in sicer v prvi vrsti na čas žetve in leče je vřeme ugodno. Ker so kmetijska oprtvila jako raznovrstna, je delujoči sili odkazati njej primerno delo. možno vsaki resna strokovna razstava brez vsakih razvedril, kakor bo vspela Jubilejna razstava prihodnjega leta ne bo skrajno sicer pa delajo ženske in otroci izključno v prostem zraku, češer ni smeti podcenjati. Radi tega pa žensko in otroško delo za zdravje in prospevanje dotičnih oseb ni naravnost škodljivo, prej koristno in sicer za obe prizadeti stranki. tudi ne razstava, pri kateri bi ista nadvladala. Razstava tedaj če bo mnogobrojno posečana zbog tega bo nudila občinstvu poleg pouka tudi prijetno zabavo Delodajalcu je pomoč žensk in otrok po leti jako dobro in razvedrilo. došla, ker nima in ne more imeti zadostih moških delavcev, Prirejanje slavnostij, katere se bodo vršile deloma sam pa pomnoži s tem svoje dohodke, otroci njegovi pa v razstavi deloma poleg te na dirkališči, potem vedno se tem potom zgodaj duševno in telesno pripravijo za svoj menjajoče se začasne razstave v poljedeljski razstave v prihodnji poklic. Seveda se ne da tajiti, da je za ženske to bo vedno mora privlačnost za občinstvo; poleg tega in otroke delo škodljivo, sosebno če preseza njih moči, bo poskrbela razstavna komisija za potrebna prometna če se njih moči izrabljajo in izkoriščajo in ako morajo sredstva. da tako omogoči množicam poset. Razven tega bo zunanjost razstave privlačna in sli žene vsled delà zanemarjati izgojo svojih otrok, ako mo-rajo noseče žene delati, ako morajo otroci radi delà za- kovita razsvetljava bo v vsem odgovarjala modernim za- nemarjati šolo, ali se jim nalagajo njih močem neprimerna htevam, v zabavo bo izborna godba in komisija bo tudi opravila. zadnjih letih se je nadomestovanje človeške moči gledala da se bo oddajala cena in dobra jed in pijača kar je glavni pogoj za nebrojni poset. s stroji tudi v kmetijstvu silno razširilo. Kmetovalcu je Iz navedenega se lahko razvidi, da je pri normalnih s tem omogočeno dokaj intezivnejše kmetovanje, zlasti pa razmerah zagotovljen popolni vseh jubilejne razstave na Dunaji v 1. 1898. Po >1. G. Ackermanns Gewerbe-Zeitung < na delavce dosti menj vezan, kakor prej. S tem se je izjednačilo pomanjkanje delavskih sil, četudi ne popolnoma, delavci sami pa so dobili stalnejši zaslužek. M9 Ogromna večina kmetijskih delavcev dobiva kar po trebuje za življenje največ v naturalijah » ali pa si jih doma sama pridela. Samo dninarji, če so oženjeni i do « » » » Prodajem pahljaěe in ne verzov. Daj ta prebitek svojemu sinu.a Nema nobene kupčije na svoj rovaš. Pomaga mi le bivajo samo plač o v gotovini. S tem je večina kmetijskih slikati. & delavcev preskrbljena za hrano, kar je velike važnosti, ker Dama dotaknila se je s šopkom glave mandarínové se cena raznih živil na trgu vedno menja- V gotovih in kot bi mu bilo zašepetalo dišeče cvetje voljo krasne mejah in pod gotovimi pogoji se plača v naturalijah za žene, povrnil se je z očetom v prodalnico in rekel : „ Po kmetijskega delavca jako primerna i in bilo le na škodo slušaj me, starček. Zdi se mi i da sin tvoj dobro od- delavcem, ako bi se cdpravila, kakor se ponekod zahteva. gojen ; sestava te pesni ni lahka, niti običajna, pisava je Ako naj je plačevanje zaslužka deloma v gotovini, deloma nad mero elegantna, slikarija izraža fin čut in ukus. Za- v naturalijah koristno, morajo veljati naslednja načela: nima me ta mladenič. Koliko je star? . Dajati je samo naturalije, katere more delavec ali direktno porabiti ali pa v lastnem gospodarstvu v svrho » Dovršil je danes sedemnajsto leto u 1) No, kaj rekel » ko ga jaz vzel k sebi? Bi dalnje produkcije (živila, kuřivo krmo itd.); 2. Naturalije ti li ne bilo žal ločiti se od njega?" morajo biti tako po množini kakor po kakovosti primerne delavčevim potřebám in dati se mu morajo ob času, ko jih more porabiti ; 3. Za tište potrebščine, katere si more delavec Ie z velikimi težavami in znatnimi troški poskr-beti, a jih potřebuje na vsak način, mora vsekako skr- beti delodajalec. n Mislim kakor prislovica i pravi detskej dobi so ljudje podobni ptičem, živečim skupno v gozdih. Ko dorastejo, leti vsak na drugo stran." Hvalim te zaradi teh misli. Torej ga pošlji k meni T) Za tista kmetijske delavce, kateri so sami posestniki hiši. Imam deco takoj jutri. Jaz sem namestnik Panju. Ce bode tvoj sin, kakor si ga mislim in če bode hotel, naj živi v mojej in katerih daje njih posestvo kar potrebujejo naturalij,je plačevanje v naturalijah jako majhnega pomena, če jim že ni na škodo, ako so namreč primorani dobljene naturalije prodati. j katerej bode njegova družba koristna. On sam lahko napreduje v modrosti v mojej hiši, mnogo pametnih mož zahaja k meni. Sam vpeljem ga nekdaj na pot življenja. ostalem ga ne jemljem, ne bo imel tebi daleč in lahko te obiskuje po tvojej želji. u Mfpfa*,* it it it iÝututetufcA A * Poučni in zabavni del. n Hvala ti in sreča," poklonil se je moj oče globoko. Mandarin in njegova žena sta odšla in ostalo ničesar kakor fin duh cvetice dnu mojega srca. n lan u in svitla za njima zarja na Sreča. (Čarobna pripovedka. Češki spisal Julij Zeyer.) (Dalje.) Mandarin ogledaval je pahljačo in čital verze gla som, v kojem se je kazalo začudenje, krasota teh verzov bila je namreč v godbi besedi in umetnosti ritma, ki se ne da posnemati v nobenem drugem jeziku kakor v ki- tajskem. Ali si naslikal to sam? In te verze si sam napisal » zraven in je zložil?" prašal je mandarin n n Vse je delo mojega sina." Ti verzi tudi? Kje jih je vzel? « » Zložil jih Vzamem to pahljačo", rekel je mandarin in nepra-šaje, koliko stane, podal je očetu pest novcev. Potom sem » ga slišal oditi. Razgrnil sem prav malo, le za dva prsta zastor in pogledal za njim. Ustavil se je pri nosilnici podal dami pahljačo in jei čital moje verze. * Drugega dne podal sem se na pot in srce mi je tolklo slasti, ko sem v solnci zagledal visoki dom man-darinov se stolpi, pokritimi z zlato streho, pod katero so se zibali zvonovi ki so v tem trenutku zvonili kakor odmev pomladne nevihte. Mislil sem na ono, ki je bivala v teh ponosnih stenah iz belega mramorja, in zdelo se mi je, da so prerevne v primeri z onim krasom, kojemu so bile v stanovanje odločene. Mandarin Panju sprejel me prijazno. Napravil sem vidno dober utis,. kajti pozval naj me je obedovam z njim. Potem je poklical svoje otroke, in mi rekel, naj se bavim z njimi. Ljubil sem jih takoj zaradi njihove matere. Pripovedoval sem jim pra- ví j ice » vozil se z njimi na ladiji, z njimi plel vence najbolj različnih in najbolj čudnih podob, kar jih je zelo zani- » Očarana sem," rekla je in koprneči njen pogled ali pa odnesel za mejo malo. Peljali so me potem v stolp, kjer je njihov oče hranil svoje orožje, krasne obleke in množino starih posod iz porcelana. Nikdo nema pojma v Evropi o krasu in dragocenosti teh vaz; Kitajci jih skrivajo pred tujci, da jih ne oskrenule oči barbarov, in zakon kaznuje izda-co, ki bi se pregrešil tako daleč in jih prodal Nekitajcu Bil sem očaran od lepote teh zažaril je náme in godba njenega glasa in duh njenega zbirk. Tako mi je potekel dan in na večor pozval me je šopka prihajal je kot vetrič mem Nato poštel oče Panju v vrt z željo, da bi mu kaj zapěl. Imel sem svojo denar je položil toliko, kolikor je pahljača stala, na mizico. z ostalim šel na ulico in vrnil to mendarinu agatovo » » lavto s saboj in šel sem z boječim korakom paviljonu, kjer me je pričakoval. Stoletni orehi širili so tam senco in trpek duh. Temnomodra voda umetnega verzi stanejo mnogo več, ker dajem sedaj." jezera, pokritega z vodnimi lilijami, šumi jala je tiho pod Preveč ste dali," rekel je suho. Ali 380 oknom paviljona m nasproti na malen otoku stal Tako sem bil torej sprejet. tišti dan poročil sem je nehak šotor iz ebenovega droga in gazovih zastorov, o tem očetu in mu poslal mal dar, ki ga mi je Panju ki so so blestili kakor ivje. Za šotorom zahajalo je solnce izročil zanj Po laskavém obnašanji mandarinovem po v gozdek modrih potonik, in rudeči njegovi žarki odsevali gledal nisem nikdar proti belemu šotoru, prisegal sem si, na prozornem zastoru šotorovem čarobno-krasno po- da na ženo svojega dobrotnika niti ne pomislim, da bodem so stavo Panju. dame » v kojej sem spoznal takoj ženo mandarina dělal in dolžnosti svoje strogo izpolnjeval. Ni bila to Nisem se upal privzdigniti pogledov svojih » s tre prazna obljuba, ravnal sem se po svojem sklepu in vljenje moje teklo je dolgo mirno. Napredoval sem v sočimi prsti prijel sem za strune in zapel nekoliko verzov vedah, pisel sem verze, slikal, podučeval, bavil se z deco nesmrtnega pesnika Li-tai-pe, ki se glasé nekako tako! svojega dobrotnika in več se nisem spominal ali vsaj „Večer zagrinja užé zemljo v mrak. Jaz stopám z gore razmerno hladno in pametno njegove žene. Bil sem pre- si nje in tiho spremlja polna luna obotavljajoč se moj pričan > da sem pregrešno motil samega sebe, ko sem si korak. Ogledam se, da bi pogled moj premeril dokončat1 hrepeneče njene poglede in koprneči izraz razlagal tako pot, pa nočna para zavila je kraj užé v zagrinjalo noro. Sicer se pa nikdar nisem sešel z njo. Nihče v hiši Tu šepeče gosti bambus. Tajnostno skriva nizko kočo v niti besedice ni o njej zinil, deca se ni pogovarjala o njej temno senco. Tam čaka prijatelj. Hitim po ozki stezi, nikdar. a srčnosti imel nisem, poprašati koga po njej. Čez cvetoča trava dotika se svilnate svoje obleke z nežnim nekoliko mesecev rekel mi je Panju: „Alibi ne hotel šumenjem. 0 bodi pozdravljen, prijatelj! S teboj hočem obiskati svojega očeta? Délai si mnogo marljivo, da bi prazniti kozarec tje do časa, ko obledévajo zvezde ! S teboj se oddahnil. Bliža se slavnost cvetic, užij ta dan v svoje liočem peti pod simsko cesto, belo megljajočo. Peti hočem veselje." pesen vetra, ki piska po borih!a Sprejel sem hvaležno njegovo ponudbo. Na večer Nisem pel dalje, bil sem nehotè pogled povzdignil pred dnem svojega odhoda sprehajal sem se po vrtu in videl sem za meglami gazovih preprog ženo menda- Podal sem se k jezeru, proti kateremu se je raztezal bujni rinovo, kako je stala z obema rokama od hrepenenia proti tra vnik. Solnce ravno zašlo in celo nebo plulo je v meni razprostrtima! Pozabil sem besedi velikega pesnika temnem rumenilu, /topil sem se v ta krasni pogled. Tu v trenutku. Lastna moja čutila prevzela so me preveč in me vzdrami dekličji smeh, podoben žvrgolenju mnogo ptic. sé strastnim ognjem zapel sem te besede, spremljajoč jih Ustavim se osupnen. Pred menoj sedela je žena mandari z akordi svoje laste: nova, oblečena v temno-vijoličasto obleko, katera je še „Ne veje po borih nočni veter, sapa modrega ne- bolj poviševala bolest njenega obličja, V roki imela je besa piše v moj obraz in mi šepeče, kaj krije safirov obok svojo pahljačo. Oči njene bile so obrněně k nebu. Devojke v globini pred smrtnim očesom. Kolikor živi na zemlji njene spuščale so na zlati niti zmaje iz rudečega in modrega toliko je na nebu dragocenih vaz in iz vsake vspenja atlasa, katerim so srebrne, nežno rožljajoče verižice visele žen se čarobna cvetica. A veliki dom iz opala je luna, v njej iz žrela. (Dalje sledi.) premišljuje večni modrijan in sodi, čegava je vsaka cvetica . . . Pred seboj vidim belo vazo, dviga se kakor šotor, njene stene so prozorna zagrinjala, tam koprni cvetica meni namenjena od žeje v žalostném plenu. Meni *3 = € Novice. i m namenjeno, čudo prekrasno, jaz te iztrgam tvojim krutim trinogom!" Komaj sem izpel te besede, čutil sem živo norost Osebne vesti. Umirovljena sta Nikoin Ravnihar, c. kr. sodni pristav v Postojini, in Ivan Žerjov, c. kr okr. sodnik v Tržicu. Gosp. Mihael Novak, c. kr. svojega obnašanja. Tresel sem se na celem životu. Mislil okrajni sodnik v Senožecah, je imenovan deželnosodnim svet- sem, da me Panju k smrti obsodi zaradi moje nečuvene nikom in predstojnikom okr. sodišča v Senožečah srčnosti in smělosti. Tada v največe moje začudenje rekel je mirno in laskavo: „Glas tvoj je zares prijeten in s pravim razumom Imenovanja v pravosodju, potrebna vsled uvedenja novega civilnopravdnega reda, so se deloma že izvršila in niso za nas Slovence kar nič ugodna. Pravosodni minister grof Gleiepach tu zopet pokazal, kako upliva na vse njegova pel si to pesen Li-tai-pe. Ne daj se motiti zaradi tega? ukrepe njegovo politično mišlenje. Na Koroško je poslal samo da si pozabil na daljne kitice. Pripisujem to tvojej bo- jednega, slovenščine zmožnega svetnika, na Primorskem « jazni. Hvalim tvojo skromnost, ničesar ne sovražim bolj pri mladeniču kakor drzno obnašanje. Je-li povod protežiral ltalijane, na Kranjsko je poslal več nemšku-tarjev, v Mariboru je razen jednega Slovenca nastavil same nemškutarje kot svetnike, celjsko okrožno sodišče pa je postalo bilo to mogoče? Preslišal je mojo blaznost? pravi nemškonacijonalni tabor. Ako hoče Badeni, da ga naj bila to velikodušnost? Ali je imel z menoj potr- podpirajo Slovenski poslanci, je pač pred vsem treba, da odstopi minister grof Gleispach. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so Ali pijenje kakor z detetom in dal mi le ukor? Sadil sem poslednje. Bil sem ginen, pádel sem k nogam in vlile so se mi solze. Panju uzdignil me je prijazno in rekel: od do 21. septembra poslali Gg vojaki domobranci pre „No, ali ti domu.a ugaja pri meni? Torej ostaneš nočujoči na vajah v mengiški šoli, gld 50 kr Podruž v mojem njca Gorenjska dolina 44 gld 75 kr. v katerem znesku letina, nabirek pri občnem zboru, dar Nag 50 kr. ia 381 iz nabiralnika v kranjskogorskem župnišču 2 gld. 25 kr. — G. Luka Košmelj v Železnikih 8 gld , nabrane v veseli družbi v njegovi gostilni in pri zborovanju konz. društva. — Slavuo društvo „Zvon" v Trbovljah 17 gld in sicer 3 gld. od do-hodka veselice in 13 gld. so nabrale gdč. Kristina Divjak, Josipina Vasle, Miroslava in Ela Mol. — Gdč. Marica Novak 3 gld. 20 kr., katere je nabrala v veseli družbi pri g. Novaku v Trojanah. — G. Fr. Šijanec 3 gld. 81 kr., nabrane na veselici pri sv. Antonu v Slov. Goricah. — G Josipina Kraigher, blagajničarica postojinske podružnice, 46 gld. kot čisti dohodek od ljubljanskega tamburaškega koncerta v prid postojinske ženske podružnice. — G. A. Rosiua v Ormožu 58 gld. 56 kr. kot udnino in čisti dohodek slavnosti, katero je napravila ormoška moška podružnižnica sv. Cirila in Metoda ob svoji desetletnici. — Po gospi Josipini Tollazzi v Lo-gatcu 100 gll pokroviteljnine kot čisti dohodek zadnje veselice logaške ženske podružnice. — Ormoška ženska podružnica 11 gld. 30 kr., in sicer 4 gid. letnine in 7 gid. 30 kr., katere je nabrala g Roza Mikl na gostiji pri S. Ivankovcu. — Žužemberška podružuica po č g. H. Povšetu 8 gld. 10 kr. — Po č. g. A. Moretu, ž uprav, v Loškem Potoku, 20 gld, nabrane dne 5. sept. na banketu v gostilni g. J. Gregorica o priliki ljudskega shoda. — G. F. Kimovec v Komendi 2 gld 50 kr., katere je nabrala o slovesu najmanjšega krokarja g. Ana pri g. Mejaču v Komendi. — Po g. A. Ogorelcu, nad-učitelju pri Sv. Barbari v Halozah, znesek 2 gld. 11 kr., nabran v veseli družbi. — Po g. Jos. Korošcu. naducitelju in blagajniku podružnice sv. Cirila in Metoda za Kropo, Kamno gorico in Dobravo v Kropi, 140 gld. 20 kr. s pri-pomnjo : „Kropi pravijo šaljivo „mala Ljubljana". Imamo pa vendar „tavžente". — seveda železne, in vsled tega položimo na altar 100 gld. pokroviteljnine (že tretjič), 10 gld. ustanov-nine (že desetič 30 gld. letnine in 0*20 gld. podornine. Bog Vam daj iz bogatih krajev primeroma toliko podpore, kot iz revne Krope in Kamne gorice, in zginil bode družbin priman-kljaj !" — „Bog Vas ušliši !" pristavlja tej želji podpisano. Blagaj ništvo družbe sv. Cirila in Metoda. t — Premembe v učiteljstvu. Dež šolski svet je premestil učitelja v Senožečah g. Antona Levsteka v Postojno in učitelja v Polomu g. Ivara Pozaika v Scháíiein, in imenoval g. Roka Merčuna katehetom v Ljubljani, začasna učitelja g. Ivana Barago v Besnici in Franca Stupico v Draž-gošah stalnima učiteljema na istih šolah, g. SreČka Naguta pri D M. v Polji nadučiteljema v Vačah, g. Ivana Kiferla v Dutovljah učiteljem-voditeljem v Podbrezju in gospe. Emilijo Wruss za učiteljico v Tržiču. Učitelju g. Ivanu Wittreichu v Srednji vasi in učiteljici gospč. Emiliji Kren v Stari Loki je dovolil dež. šolski svet, da menjata svoji mesti. — Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so gg. : Luka Smolnikar z Vrhoike kot korni vikar in stolni kaplan v Ljubljano, Ivan Rihtaršič iz Lašč na Vrhniko, Frančišek Žvan iz Grada (Bledá) v Kranj, Frančišek Pavlič iz Kranja kot kapelan in Schillingov beneficijat k sv. Petru v Ljubljani, Mihael Bulovec od sv. Petra v Ljubljani kot podvodja in ekonom v bogoslovno senienišče, Josip Ben-kovič iz Naklega kot spiritual in prefekt v deško semenišče, (Collegium Aloysianum), Frančišek Tráven iz Dobrepolja v Naklo, Ivan Jelene iz Sostrega kot farni upravitelj v Ledine. — Novo so namešČeni č. gg. : Evgen Lampe kot kapelan v Gradu, Jakob Ramoveš kot kapelan v Laščah in Ivan Sever kot kapelan v Črnomlju. — Literati, umetniki in knjigotržei imeli so ta teden shod in komers. Sklenilo se je v principu, prirediti prihodnje leto pisateljski shod, v katero svrho je bil izvoljen po-seben pripravljalni odbor. — Zagorski sokol je priredil minuli teden velik izlet na Trojane, kateri se je sijajno obnesel. — Družba sv, Mohorja ima letos 71.540 udov, za 3687 udov manj, kakor lánsko leto. Odpadli so udje ljubljanski in mariborski škofiji, kar je iskrenu obžalovati. * — Volitve v pridobinske komisije. V smislu no-vega pridobinskega zakona z dne 25. okt. 1896 je tukajšnje finančno ravnateljstvo razpisalo volitve v pridobninske komisije, katerih naloga obstoji v tem, da razsojajo na podlagi vloženih izjav posamnih davkoplačevalcev, v kateri razred spada dotični davkoplačevalec. Molitve se vrše v času o i 20. septembra do 12. oktobra in sicer v Ljubljani neposredno in to dne 5., 6. in 7. oktobra, drugodi pa posredno, t. j. po volilnih možeh. Postojinski okraj voli za III. razred 8, za IV. 58 volilnih mož, ki izvolijo nato 5 članov in 5 namastnikev, in to po vseh okrajih jednako izvan črnomaljskega ; kočevski 5. in 58 vol. mož ; krški 5 in 54 vol. mož ; kranjski 7 in 66 volil, mož ; ljubljanska okolica 6 in 68 vol. mož ; litijsk, okrej 3 in 34 vol. mož ; logaški 6 in 44 vol. mož ; radov ljišíi okraj 5 in 48 vol. mož ; novomeški 6 in 53 vol. mož ; kamniški 5 in 50 vol. mož, in črnoineljski 3 in 24 vol-mož, ki izvolijo 2 Člana komisije in 2 namestnika Volitev iilnih mož se vrši tam, kjer je sedež davkarijei glavna volitev na sedežu okrajnega glavarstva. Natančneje podatke o volišču in Času volitve razvidijo davkoplacevalci iz volit^enih nakaz nic katerim bodo priložene uradne glasovnic^ in ki se jim pravo-dostavijo. Prvotne volitve se završe 2. oktobra v Kocevju. giavne pa pričao isti dan v Kranju. V Ljubljani voli I razred dva, II. in III razred po tri in IV. razred stiri člane v při-dobninsko komisijo in ravno toliko namestnikov. — Volitev v pridobinsko komisijo. Pridobninski zavezanci II. razreda vse Kranjske dežele volijo neposrodno iz svoje srede, oziroma iz kroga vodečih obratnih uradnikov 3 komisijske ude in 3 namestnike ia sicer 5. oktobra 1897. v pridobninsko komisijo. Vsled želje mnogih udeležencev se vabijo volilci najuljudneje k razgovoru glede imenovanja kandidatov. Ta razgovor bo v ponedeljek 27t septembra 1897. ob 11 uri dopoludne v telovadnici I. mestne deške ljudske šole (Komen-skega — prej Poljska ulica), Predsedništvo trgovske in obrtne zbornice. Pridobninski zavezanci III razreda v Ljubljani volijo neposredno iz svoje srede tri komisijske ude in tri namestnike in oni IV. razreda štiri komisijske ude in štiri namestnike v pridobninsko komisijo in sicer prvi dné 6. oktobra in zadnji 7. oktobra 1897 Vsled želje mnogih udeležencev se vabijo voliici najuljudneje k razgovoru gleie imenovanja kandi latov Ta razgovor bo v telovainici I. mestne deške ljudske šole (Komenskega — prej Poljska ulica) v torek dne 28. septembra 1897. in sicer za volilce III razreda ob 5 uri popoludne in za one IV. razreda ob uri zvečer. Predsedništvo trgovske in obrtne zbornice. — Dopolnilna volitev v tržaški občinski zastop za izpraznjena dva mandata se bo vršila 6. in 8. oktobra. Slovenci se volitev ne udeleže. Naj le gospodarijo iredentovci. — § 19. drž. osn. zak. se pri raznih oblastvih prezira koder je le mogoče. Vodmatčanje dobili so zdaj potrdilo, da, so odpadli od katastralne občine „Vodmat" ter da so priklo-. ljeni h katastralni občini „Ljubljana". Dasi žive v Vodmatu sami Slovenci, dobili so od c. kr. dež. sodišča nemški odlok. — Koroški dež. predsednik baron Schmidt-Zabierow je 22. t. m. praznoval petdesetletnico svojega poli ticnega službovanja. Mož se je s svojim zatiranjem Slovencev tako prikupil Nemcem, da katégorično zahtevajo, naj ostane na svojem mestu, sicer da bolo vlado pobijali z najostrejšimi sredstvi. — Frischaufova 60 letnica. Veleugledni nemški tu-ristični pisatelj prof. dr. Frischanf, kateri si je pridobil za „Slovensko planinsko društvo" nevenljivih zaslug, je te dni praznoval v krogu slovenskih turisto v v Moziríu svojo 601et-nico. 382 — Slovensko šolstvo v Gorici, V mestno slovensko šolo v Gorici ni bil letos vpisan noben slovenski otrok. Slovenci te šole ne marajo, ker je nastanjena na mestni periferiji in v okuženem poslopji, v neki zapuščeni vojašnici, V „Slogino" šolo je bilo vzpiejeto izredno mnogo otrok. Govori se, da je mestna občina dobila od ministerstva migljaj glede slovenske mestne šole, da naj jo namreč premesti, a občina se doslej za ta migljaj še ni změnila. — Slavnostna otvoritev gimnazijskega poslopja v Kranju Minolo soboto je bilo novo gimnazijsko poslopje v Kranju. katero je z veliko požrtvovalnostjo zgradila mestna občina, slovesno otvorjeno. Mesto je bilo vse v zastavah. Slavnosti so se ndeležili dež. predsednik baron Hein, dež. glavar Detela, dež odbornika ces svetnik Murnik in dr. Schaífner, ljubljanski župan H r ibar drž. poslanec dr. Ferjančič in Kušar, dež. poslanec Gl o bočni k, vladni svetnik Merk, dež. šolski nadzornik Šuman, dodpredserinik trg. zbornice Klein in mnogo drugih javnih funkcijonarjev. . — Slovenski odvetnik v Celovcu. Koroški Slovenci nimajo odvetnika. To je na veliko škodo vsemu narodnemu življenja. Iskali so že večkrat odvetnika, a niso ga mogli dobiti. Sedai dosežejo i to. Koroški rojak, dr. Alojzij Kraul, značajen rodoljub in spreten odvetnik, se naseli v Celovci. Naj bi ga koroški Slovenci podpirali, da bi mu bilo možno, žanje delovati tudi v narodnem oziru. — Socijalni odsek Leonovi družbi se je ustanovil dne 15. t. m Ker mu je sedaj pristopilo še malo strokovno omi-kanih močij, mogel bo v začetku pač samo ledino orati, pozitivno delo bo šele možno, kadar pristopi več juriditičieh in nacijonalnoekonomičneh veščakov. — Konflikt med tržaškimi in puljsko-poreškim škofom. Poreško-puljski škof Fiapp je pred kratkim suspen-diral kaplana Vrbko, ker je baje protipostavno upeljaval hrvatsko liturgijo. Izkazalo se je, da je škof Flappstoril Vrbki veliko krivico in to je napotilo tržaškega škofa Šterka, da je suspendiranega duhovnika Vrbko vzel v svojo škofijo Radi tega se je škof Flapp neki pritržil, in najgorťčnejši čestilci katoliškega škofa Flappa. tržaški židovsko-iredentovski novinarji le poročajo, da pride stvar pred posebno škofovsko kongregacijo. Naj le pride. Če je še kaj pravice na sveti, se bo Flapp pošteno blamiral. — Žrtve narodnega mišljenja Pri tržaškem sodišču kar ni konec obravnavam radi protiitalijanskih demonstracij povodom državnrzborskih volitev. Te dni obsodil) so več moških in dve dekleti na ječo od 3 do 12 mesecev. — Petdesetletnica službovanja praznovali so v ponedeljek trije avstrijski vojskovodje admiral Makso baron Sterneck, desna roka Tegetthoířova v slavni bitki pri Visu, kateri je s svojo ladjo preklal laško ladijo „Re ď Italia", da se je koj potopila, dalje admiral pi Eberan in podadmiral Barry. Cesar je admirala Sternecka odlikoval z velikim križcem Štefanovega reda in posebnim zahvalnim pismom, admiralu Eberanu pa je podělil red železne krone prve vrste. 0 — Vinska trgatev na Dolenjskem. Zaradi dolgotraj-nega deževanja ni dosti upanja, da bi se letos přidělalo kaj prida vina. Naši vinogradi, ki so krasno kazali, trpěli so to vsled dežja škode. Mesto da bi še do začetka vinotoka grozdjena trti zorilo, morajo ga vinogradarji prav kmalu potrgati in prešati. Žal, tako je splavala nada na lep, izvanreden dobiček našega revnega kmeta — po vodi, — Zavarovanje za govejo živino, registrovana zadruga z omejeno zavezo, se je ustanovila v Trnovém. Naj bi se kmetovalci organizovali po tem vzgledu tudi drugod. — Novomeški most čez Krko se začne končno po dolgoletnih prizadevanjih vseh poklicanih krogov vendar graditi. Pripravljalna delà so se že začela. — Elektrčna železnica na Višarje. Tekom prihod-njega leta se zgradi električna železnica na s v. Viarje. Ve-ljala bode 60.000 gld. Za romarje, kareri tako pridno hodijo na Višarje, bo to velika dobrota. — Volilna sleparija. Povodom zadnje volitve v državni zbor v mestni skupini celjski dné 20. marca t. leta bali so se nemški Celjani hudo, da bodo pogoreli. Napravili so torej, da pomnožijo število svojih volilcev, veliko volilno sleparijo Naenkrat so naznanili komiji raznih nemški trgovcev, točaji in drugi ljudje razne baže, kakor znani celjski Oechs, da imajo dohodkov čez 650 gld. na leto, ter zahtevali. da se jim davek odmeri. To se je zgodilo, in okrajno glavarstvo v Celji je nemudoma, deloma šele zadnje dni pred v^litvijo, vpi-salo novo pečene davkoplačevalce v volilni imenik. Zoper tako ravnanje vložili so gg. dr. Juro Hrašovec, dr. Jos. Sernec, dr. Ivan' Dečko in drugi pritožbo na državno sodišče, ter je to pritožbo zastopal pri obravnavi pred državnim sodiščem dne 8. julija 1. 1S97. dr. Ivan Dečko. Sodišče je pritožbi ugodilo ter izreklo, da se je z vpisom nič manj kot 48, torej skoraj pol stotini oseb kršila v državnjh temeljnih postavah zajamčena volilna pravica v državni zbor. Državno sodišče je imenovalo tako ravnaDje utihotapljenje vpisa v volilni imenik. Državno sodišče izjavilo je pa tudi, da okrajno glavarstvo ni korektno postopalo, ko je te vpise uprizorilo. Na tak način so si torej celjski Nemci „prišuntali" 48 volilcev ter s tem omogočili svojo zmago. Celjska nemška stranka je pač, kakor so povsod kaže, skoz in skoz moralno propala, ničvredna stranka, kateri je vsaka sleparija in vsako sredstvo dobro, samo da si omo-goči začasni vspeh. — Velika tatvina. Trgovski pomočnik I. Žitnik iz Cerknice v službi pri ljubljanskem trgovcu A. Škabrnetu je bil te dni arotovan, ker je ukradol zveženj svilenih rut. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju je naša policija več zabojev ukradenega blaga, mnogo zlatnine, denarja in hranilnično knjižico za 3000 gld. Žitnik je kradel sistematično, povsod, koder je služboval, ukradeno blago pa je prodajal raznim manjšim trgovcem po deželi. Seveda se je preiskava raztegnila tudi na te malovestne trgovce, saj ni dvoma, da je Žitnik blago, katero jim je prodajal, vse pokradel. — Ponesrečil je 14 t. m. v Majdičevem mlinu v Kranji 261etnim Fran Križar. Hotel je preskočiti transmisijsko vrv, a izpodrsnilo se mu je in padel tako nesrečno, da ga je stroj zmečkal. — Přemetena sleparka. Markatenderica Tereza Ja-nežič iz Ljubljane je za časa vojaških vaj vzela pri raznih ljubljanskih trgovcih tn mesarjih blaga za kacih 200 gld. na upanje, si izposodila voz in konja in pobegnila Ko jo je policija přijela, ni dobila pri njej nobenega krajcarja. — Klanje v Hazletonu v Ameriki. Rudniški delavci v Hazletonu so se uprli in zaustavili delo. Več tisoč delavcev se je uprlo. To pa je tako razburilo tamošnjega vrhovnega političnega uradnika ali šerifa, da je dal neusmiljeno streljati med delavce obojega spola. Tri in dvajset žrtev štrajka, oziroma šerifove surovosti je že umrlo na ranah, več druzih leži na polu mrtvih v bolnici. Med delavci je polno Avstrijcev, Ogrov, Italijanov, Poljakov, čehov in Slovencev. Na pogrebu ubitih, katerega se je udeležilo nad 2000 delavcev, je ojstro govoril P. Dombrinski in grajal neopravičeno streljanje med mirne delavce. Govori se naravnost o kianju „uradnim potom". Avstro- ogerski in ruski zastopniki preiskujejo stvar natančno. V Sheldoku se je zbralo veliko Madjarov, Hrvatov in ruskih Poljakov, da nabirajo svote za sodno nastopanje proti nradnikom. — Lakota v deželi zlata. V Washingtonu je zahteval narodni zbor, da se odpošlje v Alasko rešilna ekspedicija, da zatre iakoto mej iskalci zlata. 383 t Obiteljska drama. V Jurkovu na češkem se je vrnil kamnosek Seffert, je bil že vec dni otožen, nekega večera izredno dobre volje domov. Ko mu je přinesla žena ve-čerjo, s*ebe. nstrelil je Seffert trikrat na njo, potem pa je ustřelil Oba sta umrla. Vzrok groznega čina je bila blaznost. Gunovi Ljubavna tragedija. Natakariea Chiarina Mattei v imnla ljubimca, cigar lahkomiselnost joj je dala Loterijske srečke. V Brnu dne 22. sep. t. 1. : 71, 72, 44, 4, 52. Na Dunaji dne 18. sep. t. 1. : 66 18. 53. 83, 29 V Gradci dne 11. sep. t. 1.: 45, 77, 41, 65, 64 opetovano povod ljubosumnosti. Te dni sta se natakariea in njen ljubimec sela na cesti. Dekle je v jezi vzelo iz svojega klobuka dolgo iglo in jo nezvestemu ljubimcu zabodla v srce. Fant je takoj umri, morilka pa je zbežala v neko hišo in iz nadstropja skočila na dvorišče, kjer je obležala mrtva. Domotožje. Vojaku Fabijanu Kaldevarju se je na potu iz Temešvara k velikim vojaškim vajam toli stožilo po domu, da je skočil skozi okno vlaka ter pobegnil nazaj domov. Pri skoku je imel srečo, da se ni pobil, že našla patrulja ter ga odvedla v zapor. a drugi dan ga je Veseli konec žalostné ljubezni. V hotelu nekem na Dnuaju se je minule dni ustřelil 301etni sin jako odlične rodbine v Jassv-ju opol Samomorilec Rumuniji) z imenom Konstatin Andria imel, ko so ga našli, v ustih cigareto in poleg sebe na mizi steklenico konjaka. V nekem pismu to obligatno pismo samomorilcev povedal da je hotel veselo umreti, ker mu ni bilo dano, veselo in srečno veti. Mladi kavalir se je bil namreč zaljubil v krasno hčerk nekega rumunskega veleposestnika in jo želel v zakon • v • nsi dekletovi niso hoteli privoliti šumno prežitib dni na Dunaju, preboleti srčno rano, naredil konec. in mladi Sta mož je po vrsti Je v razkošnosti hotel svoj ej tragični usodi vesel - Nesreča na železnici. Dne 19. t. m. zvečer je na progi Karlovec-Reka zadel vojaški vlak ob brzovlak. Trije zavorniČarji, jeden sprovodnik in šest vojakov je bilo ubitih, nad trideset vojakov pa nevarno ranjenih. Najnovejše vesti. Poslanska zbornica je imela včeraj sejo. Nemški obstrukcijonisti so silno razgrajali. Sejo je otvoril starosta poslancev, dr. Zurkan. Pri volitvi pred-sedništva so bili izvoljeni dr. Kathrein predsednikom, David vitez Abrahamowiez prvim podpredseduikom, dr. Karol Kramar drugim podpredsednikom. Nemci so podali predlog, naj se ministerstvo obtoži. Slovenski poslanci so s položajem jako nezadovoljni. Badeni kuje novo srednjo stranko, v kateri bi bili združeni nemškoliberalni veleposestniki in italijanski poslanci in katero hoce vtihotapiti v večino. Slovenski poslanci so izjavili, da na noben način ne ostanejo v večiui, ako bi bili vanjo vzprejeti Italijani. so se vršile prigodom poseta ita- Bizantinci Ko lijanskega kraljevega para v Nemčiji velike vojaške vaje, jahal je Viljem II. italijanski kraljici in svoji soprogi nasproti. Pri tem je pušil cigareto. Ko se je približal vozu obeh vladaříc. vrgel čik cigarete proč. Tedaj pa so planili gledalci kakor besni na čik. Vsaki ga je hotel imeti. Vnel se je hud boj in dobil ga je neki kmet. Od tega ga je kupil neki Anglež za več cekinov ! Tržne cene. V Ljubljani dne 28. avgusta 1897. Pšenica gld. 11.50kr. gld. 7*50 kr., ječmen gid. 6.50 kr., oves gld. 6*80 kr, ajda gld. 8*50 kr., proso gld. 6*50 kr., turšica gld. 6'40 kr., leča gld. 12 kr., grah gld. 10 kr., fižol gld. 10- kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) 8 Jedino pravi (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih pre- paratov A. Thierry-ja v Pregradi Y svrho varnosti ob činstva vrednimi • V nic- pred ponareja pri Rogatec-Slatini Preskušen in potrjen od zdravstvenih (60 oblastev 12) nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Naj stareje, najpristneje. najoe-neje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plućne bolesti in že-iodečni krč itd. ter je uporabno no- tranje V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce- nejo tem č ednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 384 in kr. pri v m odlikovana tovarna raznih likerov in maraskina (Maraschino di Zara) Naj bolji, naj zdravěji glasoviteji svetu bemu želođcu itd. je Kdor si hoče ohraniti zdrav že-lodec, kdor se želi dobro počutiti, biti vesel, obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Varujte se ponarejanj in zahtevajte veđno pravi Ylahov iz Zadra, katerega je dobiti v vsaki trgovini in kavarni. (10) Odlikovanja p i i * Moji m Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske hiše Lnssignan, Pariz „Pogresso' z Častni član italijanskega zavoda , odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertađora, republike Venezuela. Odlikovan na sledečih razstavah Dunaj 1873. Svitinja za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kalkuta 1883 84. Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. i t izdelki se razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, Nem čij i, Angliji, Rusiji, y Svediji in Norvegiji, Svi ci, Danski, _ v • • • urciji, Grški, Španiji, Portugaliji, Rumuniji, Srbiji, Bolgariji, v ' Crnigori, Otoku Malta, Belgiji, Zjedinjenih državah amerikanskih Braziliji, 3Ieksiki, / » % k - L j. Argentinji, In di j i, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Alžeriji, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru. pro Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki