III. Jtnltta.                                   | Ltriimi, i umtm, K. nprti im                                     nilMa.

•Sovenki Moođ* ftlft po poftfli xa AtifcoOgraktt                .                    za Nemđjo!
c«fo Ido skapsj n*pr«j     .   K 25;— I ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 30—
na mem    I        *     *  *   *   280 ' ćelo teto ntprcj   .   •  •   .   K 35.—
Vpraianjeni glede fnseratov te naj priloži za odgovor đopfsniea ali nuoiki, PprsvnlAtro (qx>daj, dvori«« \cvo% Ksaflors nllta *L S, UUloa *tSS.
UMaja vtak daa ivrttr UiimiII ne4*l|« te prasstkc
Inserati veljajo: petcrostopna petit vrsta za tnkrat po 30 vio., za dvikrat
po 18 vin., za trikrat ali  večkrat  po 16 vin.  Partc in zahvat vrsta 25 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
UpcavnUtvu naj se poSlljaJo naročnlne, reklamacije, lnsentl L t d, to je administrativne stvarL
■i                    FoMBBfjsM ilov lik« vtlja 10 vtaa*l«v.                      ■
Na pismena oaročila brez istodobne vpotlatve Baročsfcie at M odo. Jlmimm tiakarM" tetetea *L SS.
.Slovenski Narod« vdji w HoM|ul na dom dostavljen:                •            v uprtvnlStvtt pfsjenan:
ćelo Icto MpreJ  .  .  .   •  K 24*—    celo leto naprej   . ,  • # K 2**^ potleta       m       ♦   .   •   .    • 12-—      pol leta       „       •>•'•>    • 1£r
Omleta     .       .*.-*•£-     **« Ict*     -      ?^ 4?   •   8Ž na mesec    m      $•  •   ♦   ,   2-—     na mesec    #      •  •  «|;-   •   MP
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisl se ce vračtjo. Vređaistvos WmmD*wm «lfca «. 5 fv pritB^a leva,) tetotat M. »4.
Odbiti ruski napadi.
NAŠE  SOBOTNO  POROClLO.
Duna], 12. avgusta. (Kor, urad.) Uradno se razglaša:
Rusko   boj iščei
Armadna   fronta   generala
kavalerije          nadvojvode
Karla.
• Napad! v Karpatih se bojujočih nemških in avstro - ogrsklh čet na-predujejo uspekio, Vzett so sovraž-nlku včeraj 700 mož in dve strojni puški. Jugovzbodno od Vorohte po-skušen] ruski protfcunki so bili do konca zavrnjeni. Sicer Je prišlo v okolišu a r ma dne fronte nad vof vode samo še ob dolenji Zloti Lipi In južno od Zalošč do živahne^ih bojev.
Armadna    fronta    general-feldmaršala   von   Hinden-b u r g a.
Armada generalobersta Bohra-ErmoHija je zavrnHa zapadno od ZaioŠč več moćnih napadov. Zapadno od Kašovke smo dobili pri ne-nacHetn napadu na sovražne pozicije pred bojiščern 170 vfetifi in 3 strojne paške. Južno od StoHhve so se zopet zlomfti ruski prohodni poskusi.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NAŠE   NEDELJSKO   URADNO POROĆFLO.
Dima], 13. avgusta, (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko   bojišče.
Armadna   fronta   generala
konjenice  nadvojvode
Karla.
Jugo - vzliodno od Vorohte so držale naše čete svoje pozicffe proti sitnim napadom. Sovražnik je doži-vel popoteo neuspeh. Neposredno zapadno od Stanislavova smo vrgli dve ruski diviziji v ljutih bofih, ki so trajali dan In noč, nazai Severno od Dnjestra so stali na naši strani samo deli čet manjše moči v boju.
Armadna  skupina  gfm. v. H i n d e n b u r g a.
Zapadno m severo - zapadno od Zalosčev je armada generalobersta v. Bohm - Ermollija zopet zavrnila niske naskoke v masah. V prostoru pri Brodih je zažgal neki c. in kr. bojni letalec sovražno fetalo tipa »Afbairos«, ki }e strmoglavi! na tla.
V Voliniji m ob Stahoda je boj popust U. Zanesijivo je dognano, da so bili v zadnje velike, popolnoma i>onesre-čene napade na fronto ob Stohodu poslani tuđi vsi oddelkt ruske garde in da so utrpeli ti še težje izgube, ka-kor drugi vojni oddelkl Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
SOBOTNO  NEMSKO  URADNO POROĆILO.
Berolin, 12. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno    bojfšče.
Armadna    fronta   general*
feldmaršala    von   Hincien-
b u r z a.
Pri Dubčičlh ob Strumjenu, zapadno od Nobelskega jezera in južno od Zarečja so ruski oddelk! zaman napadali. V !oku Stohoda vzhodno od Kov!a smo pri kratkem šunku ] vjeli 170 Rusov ter vpten;H več strojnih pušk. Zavrnili smo moćne sovražne napade na obeh straneh Tro-ščijanjdca zapadno od Zalošč. Naše letalske flCK»l|e so našle zadnje dni ob železnici Kove! - Sarni in severno od tam v razsežnih tabori^č!h čet zopet cil)e, ki sn se izplača!!, te* so jih izdatno obložile z bombami. Neko rusko letalo >e bilo severno od So-kula zbito v boju v zraku.
Armadna   fronta    generala konjenice     nad v oj.     Karla.
Južno od Zalošč *o se zvečer vršili ?e živahni boji. V os*alem je prišlo severno od Karpatov do infan-terijskega delovanisLUvedeno gibanie se vrši no račrtu. V Karr^titi smo v napredifj^čem ne nadu vjeH tužno od Zabja 700 no? ter vnler?^* 1 st**os?ie puške. Na obeh str?~!eh v'AVne Camil so stopile nemske č<*fe v bol.
Vrhovno armadno vodstvo.
NEDELJSKO   NFM^KO    UR4DNO i POROClLO.
Berolin,  13.  avgusta. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno   bojišče.
Fronta       generalfeldmar-šala   von   Hindenburga.
Ruski šunki južno od Smrrtjona !n pri Lubje^ovu so ostali brezuspe-
šnJ.    Zapadno od  Zaloščev  snio se obranili sovražnili napadov.
Armadna   fronta   generala konjenice   nadvojvode Karla.
Zapadno od Monasteriske ter na fronti ob Bistrici, jugo - zapadno od Stanislavova, smo vrgli napadajoče Ruse de!oma s protisunkom nazaj.
Vrhovno armadno vodstvo.
•             •
Napadi prestolonaslednikovih Čet v Karpatih so bili tuđi v četrtek in petek uspešni. Pri Capalu se bore nemški oddelki, pri Zabjaku prodi-rajo naša krdeia. Rusi skušajo ustaviti naše prodiranje z Ijutimi proti-sunki, ki so bili zlasti pri Vorohti jarko moćni. Uspeha nišo imeli. V prostoru med Prutom in Dnjestrom pri-tiskajo ruske sile na našo fronto zapadno Stanislava, kjer sta bili v petek odbiti dve ruski diviziji. Naše pozicije se nahajajo tu ob reki Bistrici Solotvinski, ki se po združenju z Bistrico Nadvorjansko iz.liva pri Jezukolu južno Haliča v Dnjester. Onkraj Dnjestra se nahajato Both-merjeve čete se ob dolenji Žloti Lipi, proti kateri se Rusi zaman zaganja-jo. Južno in zapadno ZalošČ so vzdr-žale Čete generala Bohm - Ermollija silne ruske navale. V Voliniji in ob Stohodu so bon nekoliko in pač le prehodno ponehali, Rusf fmajo tako ogromne izgube, da morajo svoje čete zopet spopolniti.
General nadvojvoda Karol.
Iz sobotnega uradnega poročila je razvidno, da je cesar imenoval vrho\-7iega povsljnika gališko - bu-kovinske fronte feldmaršallajtnanta prestolonaslednLka nadvojvodo Karla za generala kavalerije. General nadvojvoda Karol je rojen 17. avgusta 18S7. ter je postal leta 1904. po-ročnik v ulanskem polku št. 1. Po-zneje je bil poročnik. nadporočnik in ritmojster v dragonskem polku št. 7. Leta 1913. je postal major pri 39. pešpolku in je bil imenovan maja me-seca 1914. za oodpolkovnika. Dne 23. julija je postal prestolonaslednik pol-i kovnik pri huzarskem polku št. 1., 16. juliia 1915. generalmajor in kon-teradmiral, 1S. marca 1916. pa feld-maršallajtnant in viceadmiral. Prestolonaslednik je od izbruha vojne sem skoraj neprestano pri armadi — v glavnem stanu in na fpjnti. Prve lavorike kot vojskovodja si je ste-kel nadvojvoda Karol kot poveljnik armade, ki je izvojevala V ofenzivi proti Ttalfjf najsijijnejse usoehe.          !
RUSKO  URADNO POROClLO.
10. avgusta popoldne. Naše Čete, ki so zasedle desni breg Korcpjeca, so svoj uspeh razširile ter se približale železnici Monasteriska-Nižnijov in izlivu Zlote Lipe. V okolici Tismjenice zasledujejo naše čete sovražnika, ki se v neredu umika, ter prodirajo proti severu in zapadu. Zasedle so zapadni breg Bistrice in Nadvornijansko v crti mest Nadvor-nijanska - Stanislavov. Zavzeli smo kolodvor v Chriplj^nu, 5 kilometrov jugo - vzhodno od Stanislavova. V okolici Vorohte so dospele naše čete do rek Biaii Čeremošč in Sučava,
Nove ruske priprave.
Dunajski listi poročajo: Vojaiški kritiki četverozveznega Časopisja namigavajo, da je pričakovati odio-čilnih operacij ruskih armad. Ruski strokovnjaki poudarjajo, da bitke na vzhodu se dolgo nišo dosegle svojega vrhunca. »Corriere dellla sera« poroča, da so dobili ruski generali, ki so izbrani za zapovednike velikih operacij, obširna pooblastila. Ti generali so: Brusilov, Evert, Gorba-tovski, Pleve, Litvinov, Smirnov, Radkevič, Dimitrijev, Rogoza, Ljes, Ivanov, Saharov, Lesickij in ŠČer-batov. Vršijo se dalekosežne priprave. Mnogobrojne nadomestne čete iz Sibiriie se nahajajo na potu na fronto. Crnovojniki letnikov 1872, 1873. 1898 in 1899 morajo takoj pod orožje. Garnizije na Krimu in v Kav-kazije so odšle na bojišču, ž njimi tuđi silni tartarski kontingenti. Zatrju-je se. da je pričakovati vpoklica Fm-cev, dosedai oproščenih sekt in v notranji službi zaposlenih vojakov. Iz Francije, Belgije in Japonske prihajajo številni častniki Francija je eoslala veliko letalsko flo-tiljo Dod poveljstvom znanega vo-jaškega avijatika Poirćja. — Ruske izgube so bile dosedaj velikanske ter znašajo več kot 450.000 mož, med njimi 40 generalov. Vojaski kritiki priznavajo. da stoje centralne arma-de kakor zid in da so preprečile vsak odločilni uspeh ruskih čet. Vreme na fronti je skrajno slabo.
R»«ske napadafne annađe.
Korespondenca »Heer und Poli-tik« piše o poziciji ruskih armad na-pram obema novima frontama Hin-denburg in nadvojvoda Karei:
Ker je sedaj mogoče podati na-tančnejša poročila o razsegu na5ih novih front, bo mnogo pripomogel k spoznanju vojnega položaja opis strukture ruskih napadalnih    armad.
Fronta v. Hindenburga se raszteza od Vzhodnega morja nekako do Bro-. dov, južni fronti do Karpatov pa po* veljuje nadvojvoda Karei.
Severni ruski napađalni armadi poveHuje general Leš, ki vodi napan de ruskih čet severno od trđnjave? Luck, vzhodno od Kovla ob loku Stira. General Leš je stal pred velK ko ofenzivo severno od Rokitensklh močvkij ter je prišel tekom boja z ojačenji proti Kovlu. Gr© za one čete, ki se bojujejo sedaj ob Stohodu, nekako v prostoru Stobihva - Kisje-lin. Južno od te ruske skupine stoji armada Kaledin, ki je operirala nekako pred prostorom okrog Locka ter si hoče skupaj z armado LeS, kl stoji severno od nje, izsiliti napredo vanje proti Kovlu. To toncentričiioi prodiranje pa se je doslej vedno zlo*-* milo ob hrabrem odporu naših čet.
V prostoru pri Brođih In zapadno ter jugo - zapadno od tam stoff armada Sarahov, ki Je bila v bojth zadnjih dni večkrat imenovana. Bo^ juje se proti armađi B6hm - ErmoOi, ki tvori južno krilo Hrndenburgove fronte. Ta ruska armada Saharov ima težavno naJogo, »prodretl« proti Lvovu. Dosegel je pač vsleđ moćnih zapoložljivih čet marsfkak uspeh, kakor n. pr. zasedenje Brodov ter Je* mogel, kakor poroča nače poročSo, dosjeti tuđi na zapadni breg Sereta, severo - zapadno od Zaloščev, vcn-i dar pa se tuđi $ tem ni grozeče vfU bližaj svojemu vetikemu' glavnemu cilju, ravnotako ne, kakor se ništa bolj proti severu se boreći ruski ar-« madi približaJi svojemu cillu Kovlu. Pač pa si je Saharov prfđobil slavo, da je brezobzirno žrtvovaJ svde mcw štvo svojemu cillu.
Na armado Saharova se Trasla-* nja na jugu armada Ščerbačeva, ki operira ob Dnjestm v GallcfS. Zad?-nje dni je izvršila brezu3pešne s&pa* de na armado generalofcersta v. K£h vessa jugo - zapadno ođ DeJafina.
Končno je omeniti južno krilo te ruske napadalne armade, M sto}f pođ! poveljništvom Lešickega.
Vrhovno poveljniStvo vsdf petffl ruskih napadalnih armad ima general Brusilov, čegar poveljevanfe nosf pečat najbolj neusmiljenega tratenfai mo^tva. Nočemo kratiti Bru^lovu zaslug, niti jih nočomo podceJJerali, to pa je gotovo, da se fmai največ svojim neizčrpnim rezervaml zahv&* liti za svoj uspeh. Svoje rezerve te pošiljal pogosto v 17 črtab v bd. Ka-kor hitro pa se bodo sile nekako fc-. enačile, bo mogel Brusilov Sele po* kazati, kaj zna.
LISTEK.
Chonchette.
Francoski spisal Marcel Prevost
(Dalje.)
Jean je zopet vzel svetilko v roke in jo dvignil do oči. Stal je v mali, približno tako veliki sobi, kakor toaletna soba, prav tej nasproti. Pred njim 9O bila še druga vrata, obita z zelenim suknom, kakor nema vrata v cerkvah.
Krepko Jih Je potisnil od sebe. Bil je na roeetu.
Zelo ozka doiga sobica; na enem koncu okno, na drugem s kaminom zakrita peč. Vsa oprava je obstajala iz kanapeia, nekaterih stolov, na-slanjača in pisalne miže ter pokleko-vainika. Na kaminu je stala mala ura-nihalka in nekai svecnikov. Na steni je bilo pribito razpelo — in podoba srednje velikosti, predstavljajoča častnška v  uniformi  telesne  straže.
V nasprotju s sivo sobo, ki Je napravljala vtisk dolgotrajne zapu-ščenosti, se je Jeana adelo, da v sobi, kainpr je prodrt še vodno nekdo pnh
*
biva. Nekaj knjig je ležalo na mizi. Ena izmed njih je bila odprta. -Na tintniku, rz katerega je crnilo sicer izhlapelo, je ležalo neka] svinčnikov in držal. Svece na kandelabrih nišo bile enako velike; rekel bi. da so še prejšnji večer gorele. Skratka, uga-niti si moral, da je soba ostala taka, kakršna je bila tišti dan, ko je Lu-cienna zadnjič zaklenila njena vrata. Dolgo, dolgo ni mogel Jean od-vrniti svojih oči od podobe svojega očeta. Zdelo se mu je. kakor da gleda samega sebe. Te poslikane punčice, nepremično uprt© vani, so ga motrile z neko srepo trdovratnostjo. Pod plavimi brkami posmehljivo zaokro-žena usta se — tako se mu je zdelo
— vsak hip odpro ter ga vprasajo:
— Kaj prihajaš motit mojo sa-moto? Kaj mi hočeš?
Energično se je Jean otresel bo-Iestnega vpliva tega pogleda. Prišel je sem. da odkrSe skrivnost in ne odide, ne da jo s>pozna. Drugega za drugrm je odprl vse predale pisalne miže; bili so prazni: niti enega pisma, niti enega ovoja z imenom mrt-vega očeta. Prelista! je knjige. Bila so sama nabožna dela. Med listoma molitvenika je naše* cvet belega trna
—  2e doteo posušen. To ie bflo vse. I
Ob peči je stala omara. Jean jo je odprl: velika podgana je skočila iz nje, tekala kratek čas vsa prestrašena v krogu po tleh, potem pa izgi-nila v luknji v zidovju. Jean, ki se je ob pogledu na to žival st»-esel, je posvetil s svetilko v notranjost omare. Na polici je opazi 1 zavitek. Vzel ga je in ponesel na pisalno mizo.
Ta zavitek, pokrit z blagom iz crne svile, je razširjal čuden, nekak živalski duh. Jeati, katerega je ta duh sprva presenetil, je takoj spoznal njega vzrok. kakor hitro je zavoj odprl. Tako zavoj, kakor moška oble-ka. ki jo je hranil, sta bila po podga-nah popolnoma razjedena . . . Mrz-lično, kakor se mu je to opravilo stu-dilo, je mladi mož preiskal žepe. oti-pal podšiv ... Pa tuđi zdaj ni niče-sar naše!.                 i
Nato se je zgttidil v naslanjač pred pisalno mizo. Z#aj. ko je izgubil vsako upa-nje na odkritje, ga Je zrak v tej mrtvaški sobi težil. Neizmerna trudnost. neiztneren stud se ga je po-Iastil. Zdelo se mu je, da je prišedši sem učinil novo slabo defan)e, vrh tega brez koristi. Sčasoma se mn je jek) nekako blesti. Zdelo se mu je, kakor da je po nepremagijivi sili prikovan na svoj prostor m rekel si Je:
»Ne morem več odtod.« Oči so mu bile nepremično uprte na gotovo me-sto na tej obleki, — na mesto, ki ga ni razločil, navzlic temu . . . Neka neodrešena misel mu je blodiia po glavi; ušla mu je in hotel jo je vlo-viti; a vnoviČ je izbegnila; nikakega sledu ni zapustila na svoji poti, kakor da je možnost reprodukcije za vedno izginila iz njegovega duha, kjer se je nrisel rodila.
— Še znorei bom!
Jean je izpregovoril te besede na ves glas, In v tej veliki nočni ti-hoti se mu je zdelo, kakor da je go-voril tuj glas. Ta glas ga je prebudil. Vsta<I je; mudilo se mu je. Navzlic temu je hotel položiti vse stvari nazaj v istem stanu, kakor jih Je našeL Ko je skrbno polagal obleko v zavoj, je vrhu hiač opazil malo okroglo luk-njo, tako veliko, da je mogel v njo vtakniti mazinec. Pogosto Je vidd med vojno v Aziji podobne luknjice; tafcoj je spoznal, da je to luknjo po-vzročila kroglja iz samokresa ali pi-štole. In takoj se mu je povrnila misel, katere odsev je kratko prej vi-del, — ceforna in Jasna kakor beli dan: rana je bila na trebuhu. To odkritje Je bilo v njegovih očeh največje važnosti Hipoma to preme-
nil smer svojih raziskavanj. ZakaJ, dozdaj ga je mučila samo ena mise4, zakaj neki se Je Marcel de Morange usmrtil. Zdaj mu je bila odprta pot. Z gotovostjo je dognal, da je bila tal luknja edina da na drugih detih oble-ke ni bilo nobene ... Odslej ni več dvomil. Marcel se Bi sam usmrtil. Ćlovek, ki hoče izvršiti samomor, ne meri v trebuh. Predvsem, ker tja le težko streija, dalje pa tađi za to, ker strel v trebuh le slučajno povzroči takojšnjo smrt...
Marcel se ni sam usmrti. UbiH so ga.
... Ves v te misli za*opflen, fd Jean pospravil v Lucienninejm orato-* riju zopet vse nazaj in ođšel skozi sivo sobo. Prišedši v svojo sobo. se Jer slekel in vlegeL V duhu Jo skuša! zgraditi novo hipotezo na podlagi svojih odkritij. Toda skoro Je spanec premagal izmučeno telo. Naenkrat so mu misli zatemnile, teža je legla! na njegove oči — in neka svtnčena neprodorna letargija mu Je za kratak čas izbrisala u spotnina zarvest, da živi, — najlepŠi dar mocak l& ga, more dati življenje.
"™■ at^m ~~• «i^p- ^i^   -   -  ^^m •*• "^" Si»"4 ■*■* m*
(Dali« prihodBjl&t         '
Stran 2._______________________________*______________________.SLOVENSKI NAKUiT, <toc 14. «vgn»U ISlfe.                               ____________________________             185. Siev
^Razmere v RustfL       "
»M. N. R« objavljajo sledcčc poročilo o razmerah v Rusiji: V Pe-trogradu vlada na ulici vojaštva Obnašanje oficirjev je neverjetno; potepajo se po ulicah slabo oblečeni in dostikrat popolnoma pijani. Dajo se podkupovati. V sanitetni službi vlada popolna zmešnjava. V Moskvi sr vršijo nemiri radi draginje. An-gleže vse crti. Polovica vseh ruskih častnikov je germanofilska. Prebi-•valstvo si želi sporazuma z Nemčijo. iVojaštvo in civilisti govorć odkrito o revoluciji, katere najživahnejši propagatorji so častniki iz krogov dijaštva in inteligence. »M. N. N.« poudarjajo, da so dobile to poročilo od zanesljive strani. »Neue Ziircher Nachrichten poročajo preko Koda-nja, da razsajajo v ruski armadi strahovite epidemije. Nikdo nima časa pokopavati mrličev, ki so jih na mnogih krajih pomejali kratkomalo y reke. Ruske izdube so strašne, povsodi manjka zdravnikov in strežni-kov in voiaki umirajo brez pomoči. Da je sedanja ofenziva zadnji ruski napor o tem ni dvomiti. »Siidslavi-sche Korrespondenzc javlja,   da   so
našle ruske oblasti n*črte obsežnt revolucijonarne organizacije, ki je obtodila Stirmerja te vojnoga ministra Suvajeva na smrt, fer attttra-vmi razstrcliti municijske tovaroe in druge vojaike naprave. V aotranio-stl držav* vladajo korupcija, tatvi-na, rop. Mnogo visokih častaikov in uradnikov je obtoženih. Ni progi iz Baku ja v Kijev sta bila ukradena dva vlaka s petrolejem. PUarniški načelnik Dedenko v Harkovu je bil za kazcn premeSčen, ker se ni dal podkupiti s 50.000 rubiji, za kateri denar naj bi bil dal neki tovarni 500 vagonov na razpolago. »Korrespon-denz Rundschau« javlja, da je po po-roćilu »Novega Vremena« vojna vse-slovansko idejo na Ruskem popolnoma zatrla. Na nikolajevski vojaški akademiji so ćelo opustili stolico za slovanske jezike, list vseslovanske družbe je erenehal izhajati. »Lokal-anzeiger« javlja: Finančni minister Bark bo moral odstopiti. Za njegove-ga naslednika bo imenovan državni kontrolor Pokrovski, ki zagovarja gospodarsko »eodvisnost  Rusije  od
Anglije'     //       ■>      -^
Innist ilaliiffike ofnie.
NAŠE      SOBOTNO      POROČILO.
Duna.i, 12. avgusta. (Kor. urad.) Urađno razglašajo:
Italljansko  b o j i š č e.
V odseka med morjem In Vh>av-slro dolino smo z ognjem oreprečili več itaiiianskih poskusov, približati se našim novim poziciiam. Na vi-šinah vzhodno od Gorice so naše čete zopet zavrnile moćan napad ter vjeie pri tem 10 častnikov ln 170 mož. Hr!b Sv. Gabriiela in Sveta Gora sta stala pod silnim sovražnim artiljerijskim ognjem.
Ob tirolski fronti so nam prt-*eala raanfša poJvzetja S9 vjetih, vied njimi 5 častnikov, In 1 strojno puška
Namestnflc    načelnika    generalnega
štaba pl. li 6 f e r, fm!
•
Dogodki   na  morjn.
Hidroplanl so ▼ nočl od 11. na 12. te\o uspešno obložili sovražne baterije ob Izttvu Soče, sovražno le-taisko štactjo Goriro in ladtectelnico VAdria« v Tržiču. Vrnil! so se kljub silnemn    obstreljevanju   nepoškodo-
sranL
Brodovno poveljstvo.
NAŠE   NEDELJSKO   URADNO
POROČILO.
Dima], 13. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italljansko   bojišče.
Ittfijani so se lotili naše nove fronte med morjem in hribom Sv. Gabriiela z moćnim i boji. V odseku Vzhodno od Dola so morale naše* čete zavmiti vecje napade. Do zelo silnih bojev je prišlo zopet na viši-nah vzhodno od Gorice, kjer se je 7 sovražnih naskokov z najvećjimi izgobaml ponesrečilo.
Od početka italijanskega napada fe ostalo 5000 vjetih, med njimi nad i00 častniko, v naših rokah.
Namestnik načelnika generalnega štaba pL H o f e r , fmL
Dogodki  na  morju.
V noći od 12. na 13. t m. te Bodlja hidroplanov popolnoma razde-fala lope za zrakoplove v Campaltu pri Đenetkah. V enl izmed lop je eks-plodiral zrakoplov s 500 metrov vl-sokhn plamenom. Drti^a lopa je zgo-rela brez eksplozije. I?toča«no je obložila druga flotilia hidronlanov le-talsko lopo v Gorgu, naprave v Gra-dežu, baterije ob izlivu Soče ln ladje-defnico »Adrija« z zelo dobrim uspe-bonL Letalska lopa je bila večkrat v pobio zadeta. enako pozicife baterij ter se je neoporečno konstatiralo pol tucata požarov. Tretja flotilja je večkrat v polno zadela v baterije ob Izlfvu Soče m ▼ vojaike objekte v Pierisu in Škocijanu. Kliub silnemu obrambnemu ogn|u so se vsa letala neposkodpvana vrafla.
Brodovno poveljstTO.
•     .     •
ITALUANSKO URADNO POROČILO.
10. avgusta. Operacije v go-riškem odseku se nadaljujejo srečno. Po vzpostavitvi mostov se je nada-Ijeval prehod naših čet na levi soški breg. Kavalerija in kolesarji so se pririnili proti vzhodnemu delu mer sta, močno obstreljevani z okoli le-žečih višin in s crte ob Vrtojbici. Naši drzni oddelki so napadli na več i^kah .v 3ijajoQ izvsdeaem   joapadn
sovražnika. so mu prizadjali težke izgube in napravili nad 100 vjetni-kov. Na kraški planoti so naše hrabre Čete uničile v skrajno težkem boju močne sovražne crte jarkov se-vernovzhodno vrha sv. Mihaela in so zasedli Boškine. V vjetniških na-birališčUi smo sešteli doslej 26S oficirjev in 12.072 mož; dohajajo še na-daljni vjetniki. Sovražnik 5e podvzel v brezuspešnem prizadevanju, da bi odvrnil našo čuječnost in naše delo-vanje ob spodnji Soči zaustavlja!, nenadne ljute napade kakor tuđi artiljerijske akcije na več točkah ostale fronte. Taka podjetia so se izvršila pri Toiialu, v Judikariji. v Laga-rinski dolini, na Pasubiiu, hribu Ci-mone, v dolini Travignolo in na Mrz-lem vrhu. Mi smo povsodi trdno držali svoje pozicije. Skupina 18 Ca-proni - letal je izvedla v spremstvu nieuportskih lovskih aparatov kra-sen zračni napad na kolodvore v Pr-vačini in Dombergu. Na kolodvorske naprave in vojaška skladišča so bile \Tžene tri tone razstrelilne snovi velike eksplozivne sile z vidnim učinkom. Kljub močnemu obrambnemu ognju in ponovni napadom sovražnih letal, izmed katerih ie bilo jedno se-streljeno na tla, se je vrnila hrabra skupina nepoškodovana na letalisče. Sovražni letalci so vrgli številne bombe na Benetke, ki so ubile dva civilista in napravile nekaj škode.
11. avgusta. Včerajšnji dan pomeni novo sijajno zmago za naše orožje. Hrabre Čete tretje armade so nadaljevale z rastočo silo 9. t. m. v odseku Sv. Mihaela in Sv. Martina svoj napad in so zavojevale vso jako močno izgrajeno sovražno crto na kraški planoti med Vipavo in hribom Košićem. Sovražnik se je umaknil v popolnem neredu vzhodno Dola in drži le še z močnimi zadnjimi stra-žami Debeli vrh in visino kote 121 vzhodno Tržiča. Mi smo zasedli Ru-bije, Sv. Martin na Krasu in Dober-dobsko planoto in dosegli crto Dola do Črnega hriba. V odseku vzhodno Gorice se upira močno okopani sovražnik na crti hriba Sv. Gabrijela in Sv. Marka. Naše čete so dosegle zapadna pobočja teh pozicij in crto ob Vrtojbici. Na ostali fronti običajne sovražne demonstracije, ki so bile povsodi zavrnjene. Sovražni letalci so metali bombe na laguno v Gra-dežu in na Benetke. ne da bi koga zadeli. Nekatera poslopja so poško-dovana. Laska Voisin-skupina je obnovila včeraj bombardiranje na kolodvor v Prvačini, kjer sovražnik zbira materijal izgubsjene pozicije. Ognju obrambnih topov so se izog-nili drzni letalci in so vrgli okoli 40 bomb na svoje cilje in jih uničili. Potem so se vrnili nepoškodovani v naše crte.
Naša nova fronta ob Soči. Iz   vojnoporočevalskega   stana« 12. avgusta:
Italijani so torej napadli tuđi nove c. in kr. pozicije na Goriškem. Obstreljevaii so s svojo najtežjo artiljerijo hrib Sv. Oabrijclain Sveto goro, oba ob sošketn ko~ lenu severnovzhodno Gorice, dalje so pognali svojo infanterijo proti no« vim ppzicijam v nizini na gor-skem ozemlju vzhodno mesta, previdno pa so Šli proti crtam med Vipavsko dolino io.morjem.
Velika kraška visoka planota se imenuje geografično Komenska planota. Razprostira se južno Vlpavske doline; proti zjpadn Str-lcčIdclHobliklloki.klriJtpddoWl
oesmrtno ime Dobcrdob. le to-čen od vzhodne polovice vse planote po pmu duptfai. Dol imenovani Škoti to svitd kraiko dolino vodi cesta liOorict y Devin preko Mirni.
Nova fronta je krajša kakor prednja in doćim so stare Dober-dobske pozicije bile izpostavljenc bombardiranju s streb strani hkratu, branijo c. in kr« čete se daj precej ravno crto. — Mesto Gorica Je slej ko prej v obsegu najhujših bojev. Hrib Sv. Oabrijela je visok 647 metrov.
»Daily Chronicle« poroča iz Tu-rina: Pri presojevanju nadaljnega možnega razvitka italijanske ofenzive se ne srne pozabiti. da so pozicije severno Gorice in na vzhodnem bre-g-a Soče izredno trdne. Priklapljajo se organično drugim avstrijskim visinskim pozicijam, zato se ne more govoriti o kakem poslabšanju av-strijskih pozicij. Pričakovanja glede nadaljnega pohoda treba torej vzpri-Čo velikega veselja Italijanov prav umeriti. Zavzetje Gorice za bitko ob Soči ni odločilno.
Glede nove bojne crte pišejo vojni poročevalci, da se more z vso gotovostjo trditi, da se nahaja za prvo bojno Crto druga, po najmoder-nejših načelih zgrajena in prilagođena izkušnjam sedanje vojne. Nad vse značilno ostane »Secolovo« pojmo-vanje, ki pravi, da zavzetje Gorice res pomeni, da se je centrum po-maknil naprej, obenem pa meni, da centrum ne bo mogel manevrirali dalje brez boljse podlage kril.
Curih, 12. avgusta. »Tag^san-zeiger« piše o padcu Gorice: Na od-ločilen uspeh italijanske ofenzive se more dnnes misliti ravno tako malo, kakor poprej. kajti pri vsakem koraku zadevajo Italijani sedaj na največ-je težkoče, tako da more tuđi malo število braniteljev napadalca končno spraviti ob vso moč.
Geneva, 12. avgusta. »Le Journal^ prinaša poročilo o bojih na so-ški fronti in pravi: Proga od Sabo-tina do Gorice je brezdno plamena. Italijani se imajo zahvaliti za svoj uspeh samo artiljeriji, ki je osredoto-čila tukaj vse topove, kar jih je imela na razrx)lago in izpostavila branitelje gorečemu jeklenemu dežju. Ob-streljevanje je bilo največje v vojni. »Petit Parisien« poroča, da so imeli ItaJijani nad vse velike izgube. Pod-gora in Plavi so bile tako obstrelje-vane, da je Cadorna mislil, da ni več Avstrijcev tam. Kaverne pa so bile vseeno polno Avstrijcev, tako da so bili Italijani izpostavljeni ognju strojnih pušk, ki je zahteval neverjetne izgube.
Na Kuku.
Iz poročila, odobrenega v vojno-poročevalskem stanu:
Soča teče skoro v krogu okoli Kuka. katerega rob pada strmo dol k reki. »Kota pri Plaveh« je njegovo iztegnjeno vznožje, zvezna pozicija med Zagoro in Globnim teče zunaj okoli njega. Kuk je poln topov in opazovalcev. Ker tuđi na nasprotnih hribih mrgoli opazovalcev. razume se, da italijanskih, se je razvilo tekom dolgega obojestranskega opazo-vanja nekako poznanje. Ko smo prišli gor, je rekel častnik na opazova-Iišcu: Takoj pogledam, Če je Zinga-relli tu. Pravzaprav bi mu moral gratulirati, za majorja je povišan. Italijanski listi poročajo to. V teko-čih jarkih, ki vodijo do opazovalcev, leži par šrapnelov, jeden je ravno priletel. Prav razločno se vidijo ptičja gnezda na iztegnjenem robu Kuka, da se omogoči pregled na obe strani. Pred vsem obvladujejo na na-sprotni strani vodečo dovozno cesto sovražnika. V velikih serpenti-nah. čisto odkrita, brez vsakega ma-skiranja, vodi s hriba dol. Ponoći vozijo po njej italijanski avtomobili, trenske kolone, municijski vozovi. Sem in tja zabobnajo tja vmes naši topovi ... Tuđi njihova pot bi se morala zvati »smrtna zagorska pot«. Skoro ves hrib Kuk je na svoji od sovražnika odvrnjeni strani ves pre-rit. Predori, poti. stanovanja, tabo-rišča, ćelo mesto tiči v hribu. Tuđi najgroznejši bobnajoči ogenj ne stori nič rezervam. In vedno se še dela. Vrtalni stroji brusijo. Ijudje tolče-jo . . . nikjcr Se ni bila sila monarhi-ie napeta tako do skrajnosti . . .
Letalskl napad na Benetke.
Budimpešta, 12. avgusta. »Pe-ster LIoyd« poroča iz PuUa: Naši mornariška letalci so izvedli z napadom na Bcnftke predvčerajšnjo noč eden najvefjih svojih letalskih napadov. Prebi^iJci Đenetk se bodo spominjali na to obstreljevanje še v poznih letih. Udeležili so se tega ob-streljevanja naši najizbornejS pomorski letalci. Številna letala so se vrnila nepoškodovana. Vsega skupoj )e bilo vrženih nad 200 bomb; učinok se sme anenovati res nnlčujoč.
Neki udeleženec pripovednje: Ko smo se dvignfli proti polnoči, ino imeli preotl lepo vreme, PM dok
hodu na Benetke nas je sprejel tjut ogenj številnih obrambnih topov, ki pa ni pdHBDdovai nienega našen aparata. Ućiiiek vrženih bomb Je bil
straien. Na arzenal Je bilo vržeaih 50, nadalje na tvornico torpedov, na veliko predilnico in skladišča in povsodi so nastali požari. Požari so dvigali take stebre ognja, da so bile vse Benetke razsvetljene kakor po-dnevi. Videli smo požare še iz dalja-ve 20 morskih milj.
Curih, 12. avgusta. Z italijanske meje se poroča: Pri zadnjem letal-skem napadu na Benetke je bil okoliš kolodvora težko pošk xk>van. Skoro vsa skladišča so bila zadeta in kažejo deloma težke poškodbe. V bolnišnice je bilo oddanih ta dan 80 po-škodovanih oseb.
Italijanske oficirske izgube.
Dunaj, 12. avgusta. Po neki privatni statistiki so izgubili Italijani do 1. avgusta 4160 oficirjev, med niimi 9 generalov, 232 štabnih oficirjev in 767 stotnikov.
Italijani v Gorici.
Haag, 11. avgusta. »Daily Ne\vsc javlja iz Milana: Nekateri italijanski listi svare, naj se ne pretirava pomen zasedenja Gorice. Omenjajo, da so bili Italijani že začetkom vojne samo streljaj daleč od Gorice. Tuđi je zavzetje mesta veljaJo velike žrtve. Gorica je ena sama skupina razvalin, ki za Italijane ravno ne bo močno opirališče.
Bazileja, 11. avgusta. Polkovnik Egli piše v »Raseler Nachrichten«, da je vrednost zavzetja Gorice od-visna od teg:a, če bodo Italijani mogli suniti naprej. S prodiranjem v go-rovje postane vojevanje vse težje. Sele potem nastane vprasanje, ali namerava italijansko armadno vodstvo poskusiti, da prodre v smeri na Ljubljano, ali na Trst in če je dosti močno, da razgrne svoje čete na Pri-morskem, v Julijskih alpah in na Kranjskem. A še tu ni mogoče zadeti avstro - ogrsko monarhijo na takem mestu, da bi morala odnehati. Posebne razmere na italijanskem bojišču silijo armadno vodstvo na veliko previdnost pri prodiranju na vzhod, dokler nima dohodov do Brennerja, ali vsaj do Trsta. Avstro - ogrskega šunka iz južne Tirolske se sicer v trenutku ni dosti bati, ker rabi Avstro - Ogrska svoje čete za odbijanje ruske ofenzive, a to se fahko pre-meni. Umevno je, da skuša italljansko armadno vodstvo razširiti čim bolj svoj, Benečijo obdajajoči polu-krog. Zadnje tedne so bili napadi severno Arsiera in v ozemlju Tofane, a brez uspeha. Vodstvo italijanske armade se drži konsekventna name-na. napadati poglavitno ob spodnji Soči. Bolj moraličen kakor vojaški uspeh.
Veliko je proslavljanje padca Gorice po Italiji. Ali med to veselje padajo grenki spornim, da je stalo petnajst mesecev vojne neizmerne žrtve. »Idea Nazionale« poudarja, da nikdo ne sluti, koliko žrtev, krvi in solza je stalo teh 15 mesecev, in pravi: Gorica je morala priti v naše roke, kajti žrtvovali so jej cvet italijanske mladine. Italijanski vojaški kriti-ki sredi opijanjenja mas hladno sodi-jo, da je padec Gorice bolj moraličen, kakor vojaški uspeh, ako so le av-strijske čete pravočasno si izgradile nove visinske pozicije.
Vojaški kritik »Secola« piše: Biser avstrijske Furlanije je končno dosežen, nato pa svari italijansko ob-činstvo, naj nikar ne precenjuje uspeha italijanskega orožja in pravi, da z vojaškega stališča je zavzetje Gorice samo epizoda.
Po zavzetju Gorice.
Iz poročil vojnega tiskovnega stana posnemamo: 2e od vsega začetka vojne je bilo goriško mostišče dober cilj za italijansko artiljerijo. Njeni opazovalci so mogli vse dosti dobro ogledati in italijanske baterije so se se tekom mnogih mesecev na-vadile zadeti avstrijsko - ogrske pozicije. Goriško mostišče je bilo pravi pekel, zlasti ker je bil sovražnik močnejši po številu in je imel mnogo prostora za razvoj svojih sil. Boj za mostišče Je bil vedno ljut, zlasti pri tretji in pri peti bitki ob Soči, tako-imenovani parlamentarni bitki. Mnogo tednov so Italijani po velikem ar-tiljerijskem pripravljanju napadali, da bi se polastili prehodov čez Sočo in mnogo italijanskih bataljonov je v teh bojih izkrvavelo, ne da bi se bile avstrijske čete le za vpd umakni-le. Most, ki vodi za Gorico čez Sa-čo, so Italifani imenovali most smrti. Laska artiljerija je zamogla vsakega videti, kdor je Sel čez ta mostič, če se je le kaj ranilo, je že priletel rtaJi-janski šrapnel. Pijonirli so zgradili poleg »mostu smrti« drug zaslini most Italijani so imeli pri bojih za mostišče tekom 14 mesecev velikan-
Iske izgube. Ćele gomile italijanskib tmpd je leJUdo pred nailmi poxici-
Jami in naši vojaki so mogli prena-sati smrad le s tem, da so rabili klor-bato. Hudi so biti tuđi boji pri preho-du čez Sočo pri Oskviji. Tu so se naH vedno borili do zadnjega moža in vendar so se mnogo mesecev uspešno branili proti velikanski premoći. Začetkom zadnjega tedna je postalo artiljerijsko delovanje Itali-janov zopet silno ljuto in naše čete so bile pripravljene na hude boje. Ogenj se je začel na dobrdobski planoti, pa se razširil čez goriško mostišče do Sabotina. Letalci so bili poiz-vedeli, da so dobili Italijani vsepolno novih topov. V noći od nedelje na ponedeljek je kar deževaio razstre-ljcnega železa in tako tuđi ves na-slednji dan. Italijani so streljali z vsemi kalibri, od 10 do 20 centime-terskih in tuđi veletopove za ladje so rabili ter popolnoma nov tip hav-bic, katerih izstrelki ne delajo pred eksplozijo nikakega suma. Ves po-nedeljek so se avstrijske čete hrabro ustavljale temu ognjenemu orkanu. Čim je prišla sovražna infanteri-ja, so naši vojaki zapustili jarke in pegnali Italijane z bajonet! hi kopitl. Toda artiljerija je razbila kritja, telefonske zveze raztrgala In tako se je končno poveljstvo odločilo, da je ukazalo prehod na drugi breg Soče. Dne 9. avgusta so avstrijske čete zapustile Gorico.
Smešna italijanska trdltev.
Rotterdam. 11. avgusta. OCor. urad.) Holandsko časopisje pravi, da od padca Gorice ni pričakovati nlka-kih odločilnih posledic za Italijane. *Nieuwe van den Dag« označa izrek lista »Idea Nazionale«, da je Avstro-Ogrska s padcem Gorice zadeta v srce, za naravnost smešen. »Maas-bode« dostavlja: »Smrtno rano« je zadalo Avstro - Ogrski kvečjemu pero kakega italijanskega urednika.
V deliriju.
Italijanski listi še vedno kar pre-kipevajo »zrnate« pri Gorici, kakor da bi bil ta dogodek odločiluega po-mena za italijansko vojno. »Popolo d' Italia« že pripoveduie o pohodu na Dunaj, »Secdo« pa citira Kitchener-ja, ki je baje rekel, da ona armada, ki premaga obrambne ovlre pri Gorici, je prva na svetu. — Ako bi bila italijanska armada dosegla res kak velik uspeh pri goriškem mostišču, potem bi prodirala dalje, tako pa se zaman zaJetava v nove pozicije avstro - ogrske armade vzhodno Gorice. Naša nova bojna crta je prav Mizu Gorice in je izvrstna; res je. da so se Italijani nekoliko naprei po-maknili, ali skrajno so pretirane in smešne njihove razne trditve o zma-gi in uspehih pri Gorici.
Italijansko časopisje si izmisli vsak dan kako novo vest, da bi po-večalo uspehe italijanskega orožja pri Gorici. Sedaj pripovedujejo listi, da preganja sovražnika kavalerija, dasi se nahajajo pri Gorici samo gorske pozicije. Vojaški kritiki pa na-sproti deliriju vojnohujskaških llstov vedno očitneje priznavajo, da Je uspeh pri Gorici le bolj moraličnega pomena.
Še vedno ni konca.
Lugano, 11. avgusta, Prirejeva-nja javnih slavnosti v Italiji radi zavzetja Gorice kar noče biti konec. Zunanji namen prireditev, da se do-loči ocena vojaškega in političnega pomena, sicer pridobiva nekaj uspeha, ker je franc. in lotidon. časopisje pisalo precej priznavalno in je pred-sednik Poincar^ iz nekega elzaSkega mesta poslal brzojavno čestitko z izrazom simpatije in občudovanja. Govori se tuđi, da je angleški kralj gratuliral, ruski car pa ne. Iz Rusije prihajajo na sploh, odkar je odstopil Sazonov, še redkejše izjave, ki bi kazale naklonjenost za Italija. Morda ne najmanj z ozirom na ideologije v Rusiji, se trudi [talijansko časopisje kar najbolj poudarjati čisto italijanski značaj goriškega mesta.
Pred palačo kraljice - matere.
V  Rimu in Neaplju Se vedno ne mirujejo radi zmage pri Gorici. Ponovno   so   priredili    demonstracije. Skupina demonstrantov je šla   pred palačo kraljice - matere Margerite, ki se je prikazala na balkonu in ma* hale s svilenim robcem.  Množica je klicala: Zivela kraljica - mati!
Novara brez proslave zmage.
V  Novari je hotela manjšina ob-činskega  zastopa prirediti  proslavo zmage pri Gorici. Socijalnodemokra-tična večina pa je zapustila dvorano in seje je bilo konec.
•     »     •
LIblia popolnoma Izprarnjena. Curili,    12. avgusta.    »Tagesan-zeiger« poroča iz Milana, da so vse italijanske čete zapustile Libijo.
Konforenca v PaHanzL
O delih konference v Pallanzi je rekel Runciman, da postavi ureditev prometa in razdelitev surovin na ugodno podlago. Rasprave se nada-Utijcdo dano^
iC3. stcv.                                      ______________________________»SLOVENSKI NAKOD*.   Oae U. avgmta m*.                                                                                              Stran 3.
Nov velenaoad na zahodu.
SOBOTNO  NEMSKO  URADNO POROClLa
BeroHn, 12. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno  bojišče.
Med Thiepvalora bi gozdom Fo-ureaux ter pri Gulllemontu so na-padfe močne angieške čete. Severno od Oviflersa in pri Pozieresu smo jih v bližlnskem boju in s protisunkom zavnriH. Severno od Bazentin le Petita In pri Guilleraontu so se napadi razbili v ognju artiljerije, infamerije fn strojnih pušfc. Med Maurepassom in Sommo se je z!omil si!en napad Francozov. Vdrll so severovzhodno od Heraa v majhen kos gozda. Južno od Somme se je ponesrečil sovražni delni sunek pri Barleat!xu. Na desno od Mase srao odbili severo-zapadno od utrdbe Thiauinont napade z ročnim i granataml, včeraj zvečer pa silne infantenjske napade pa utrđbo samo z veliKim! izejunaml za Francoze. Južno od Le?ntreya se je posrećilo nemško podvzetje neke patmlje. Nekaj raož ie vjela.
Vrhovno ar; :adno vodstvo.
NEDELJSKO    NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berottn, 13. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno    bojišče.
Med Thiepvalom in Sommo so zbrali naši zveznl nasprotnikl vse svoje sile za enoten napad, ki je po uvodnih omejenih bouh prodrl popoi-dne ▼ odsektj Oviliers - Pozieres, ponoći pa na celS crti. Z najtežjimi izgufcami za napadalca se ie zlomil sunek med Thiepvalom m Guille-montom. Bolj proti Jugu od Sotnme je prišlo z vedno Iznova napadalo-čim! Francozi do bližinskih boiev. Nadaljevali so se vso noč fn se pri Maurepasu m vzhodno od Heraa se nada! ju jelo. Tik južno od Somme se |e popolnotna ponesrečil franeoski napad na Biaches že v našem ognju. Na ostali fronti se M pripetilo nič posebno pomembfiega. Naše patrulje so severo - vzhodno od Verrneilesa, pri Combresu in kjžno od Lusseja. v sovražni crti vjel! več mož. Zavrnfli gmo podvzetja nasprotnfh Izvidnih oddelkov na več točkah. Jugo - zapadno od Bapauma smo zbili angfe-ški đvokrovirfk.
NJ. Veličanstvo cesar {e podefil poročniku Frankta k! se Je ućeležil uspešnih bojev v zraku dne 9. avgu-sta frižno od Bapauma, red *Ponr le
Vrhovno armađno vodstvo.
•      *      •
FRANCOSKO UPADNO POROCILO,
10.   av g u s t a zvečer.     Ražen    precej    živahnega topovskega ognja severno od Somme, v okolici utrdbe Thiaumont. je potekei dan na ćeli fronti mimo. Slabo vreme ovlra uadaJjnje operacije.
11.     avgnsta     popoldne. Severno od Somme je namerila fran-coska artiljerija uspešen    razdiralen ogenj na nemške obrambne naprave. Tekom posa/nezrah operacij so Francozi pridobivali vjetnike ter vplenili v gozdiču severo - vzhodno od fiar-decourta 2 strojni puški.    Na levem bregu Mose se je posrečil Francozom nenaden    napad na nemške    jarke vzhodno od vrha 304,   od koder so odpeljali vjetnike. Na desnem bregu zmerno đelovanje artiljerije in boji z ročnimi grana tami severo - zapadno od utrdbe Thiaumont.    Na    ostalem ćelu fronte od časa do časa topovski ^genj. V noći na 10. t. m. so metale franeoske letalske flotHte bombe na kolodvora Vouzieres in Bazancotirt.
11. avgnsta zvečer. Severno od Somme Je označeval popoJ-dan sfjajno Izvršen fn popolnoma po-srečen napad naše infanterije. Naše tete so v naskoku zavzele več nem-ških streiskih jarkov ter so si naše čete napravile svojo novo crto na gorskih hrbtih Južno od Maurepasa in ob cesti, ki vodi \z te vaši v Hem. Nekoliko severno od gozdiča pri He-mu smo zavzeli dva majhna gozda in od sovražnika motao tttrjene pozici-*:. Tekom teh bojev smo vNi 150 ne-mfenih sovražnikov hi vpleniJi 10 trojnih pušk. Južno od Somme silni napadi obeh artiUerij. Na fronti pri Verdunu Je sovražnik obstreljeval na*o prvo in drugo Crto v okolici ^hatancourta v odsekn Thraumont Pleury. Na ostali fronti nobenega po-rnembnega dogodka, Dne 8. avgusta ?mo zbili sovražno letalo, ki Je gore-K Padlo je v na$o crto Južno od frouaumonta. Zbil ja to letaio voditoij Botilje letal ameriškegra Irvonfc         I
Bdgilsko uradno poročiio.
10. avogusta. Zmerno delovanje nemške artiljerije na raznih točkah belgijske fronte. Naše baterije so uspešno uničevabo streljale v pdseku Steenstrate in bolj proti jugu,
ANGLEŠKO URADNO POROClLa
10. avgusta. Položaj je ne-izpremenjen, Sovražne odd^ke, ki so prodirali južno od Martinputcha, smo odbili.
Nemški cesar na zapadni fronti.
Berolin, 12. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Cesar si je o^ledal po svojem povratku na zapadno fronto ob flandrski obali sto-ječe de!e vojske ter mornarice ter obiskal potem najprej pokrajino ob Sommi, da izreče tam se borečim voditeljem in četam hvaležno priznanje. Cesar je pri tem pozdravljal ravno iz  boja prihajajoče čete.
Bitke na zapadu.
Poročevaiec »Deutsche Tages-zeitung« poroča iz velikeca glavnega stana na zapadu dne 12. avgusta: Predvčerajšnjim ki včeraj so se vršili največji boji te vojne na fronti ob Sommi in pri Verdunu. Sovražnik je naskakoval z obupano voljo, ni pa dosegel nikjer več, kakor le začasne uspehe. Pri GuiHemontu je bil vdrl v naše poz-ierje, mi pa smo ga tako] vrgli ven. Pri Maurepasu smo zavr-nili zelo močne napade pod težkimi izgubami za napadxiJce. Pri Cleriju so Francozi z veliko silo vdrli. kmalu nato pa smo jim zopet odvzeli večji del pridobljeneg:a ozemlja. Močni napadi so se vršili zvečer med Thiepvalom in Sommo pri gozdiču Fou-reaux in pri Pozieresu, vse pa smo zavmili. v kolikor se boji na nekate-rih točkah ne vrše §e vedno. Skozin-skoz težke franeoske napade smo nadalje zavrnili pri Thiaumontu, kjer je sovražnik trikrat napađal. pri gor-skem grozdu, južno od Fleurvja in v gozdu Laufee. Od drugih podvzetij moram omeniti se za nas uspešen napad s plinom na fronti pri Vpresu.
Polura-dna nota »Asrence Tlavas« pravi, da je bil mir v sektorju ob Sommi samo posledica upravičene žefje armadnega vodstva, đa si čete odpocijejo. Ofenziva se bo pozneje zopet pričela. Za enkrat se mora prebfvalstvo zadovoljit! z ugodnimi poročili z ostalih front. Ti jspehi so po nafvečjem delu fr?nco^ka zasin-ga, Brez odpora pri Verdunu bi ne n*>gle Anjjlija, Rusija in Italija nik-dar pripraviti svoje ofenzive.
Posebni poročevalec »Az Esta« v nemškem glavnem stanu poroča II. t. m.: V odseku Somme je bil. kakor se domneva boj v enem pojrledu končan in smo, kolikor moremo so-diti, dospeli na konec angfleško-franeoske ofenzive. Dne 7. in 8. avgusta so zastavili zavezniki vse svoje sile ter ves vojni materijal ter izvršili zelo silne napade na Nemce. Zelo previdno pisana sovražna po-ročila dado ta potek angleško - franeoske ofenzive mnogo bolj jasno vi-deti. kakor je to spoznati iz nemskih poročil. Vsi napadi so se ponesrečtli. Ce se vrše od tedaj še boji za majh-ne jarke, so vendar Nemci zavrnili tretjo veliko ofenzivo. V okolici Cla-ryja so Nemci zopet pridobili ozemlja. Pri Pozieresu boji še trajajo. IstoČasno so Francozi napadli na desnem bregu Mose. S to operacijo je bil zvezan samo namen prisiliti Nemce, da od tod ne vzameio nobe-nih čet na fronto ob Sommi.
»Kolnische Ztg.« prinaša izjave štabnega šefa armade, ki brani nem ike pozicije ob Sommi. Glasom njegovih izjav je* prava kriza velike an-gloško - franeoske ofenzive presta-na. V pokrajini ob Sommi se Je prve dni julija vrgla nekaka deset-kratna pfemoč na nemške crte. Potem pa je bila dospela nemška ar-mada in zlasti nemška artiljerija do-sti močna, da se je uspešno branila. Napadi so sicer še vedno zelo silni, prej ali slej pa bodo morali nasprot-niki spoznati, da Je to brezmiselno klanje ljudi. Brez dvoma so Francozi bolj zrielani kakor Angleži. Nemci pa žanjejo ob Sommi sad svoje ver-dunske ofenzive. Ce bi bili imeli Francozi pri svofem napadu na raz-polago še več rezerv bi bil položaj prve tedne za nas mnogo bolj neva-ren. Danes zremo ravnodušno na-sproti novemn razvoja, mirni In pripravljeni.
PuSčava pri ThlepvalL
»Times^ prinašajo od svojega poročevalca v angieškem glavnem stanu poročilo, da je pokrajina južno od Thicpvaia popolnoma opustošena. Od vaši Oviliers in La Đoiseile ni viđett drugeg*. kakor ptule rmxyaH-
ne. Nikjer ni videti ničo&ar, kar bL bilo le izdaleka podobno hili. Nemški strelski jarki so zasuti, vsa okolica posejana z ostanki vojnoga materijala.
Z4HX*li«J »*d A*ctik>.
Iz Londona poročajo, da vedno bolj pogosti obiski »Zeppelinov« na Angleškem in zlasti v Londonu vz% bujajo silno nervoznost in razburje-nost ter nezaupanje v vladne odredbe.
Iz Londona poročajo sedaj, da je bilo pri napadih »Zeppelinov« ubi-tih ali pa, je umrlo vsled ran 8 oseb. Škodo opisuje angleško poročilo ta-kole: štiri majhne hiše so se podrle, ena trgovina je bila razrušena, tri stanovanjske hiše in tri trgovine po-Škodovane deloma vsled eksplozije, deloma vsled požara. Nekaj majhnih his in letovišč od drobcev bomb po-škodovanih večinoma sipe zdrobljene. Petdeset čevljev železnice za premog razdejanih. en konj ubit. ikode vojaškega pomena ni bilo.
Izprememba   v   franeoskera povelj-ništvu.
»Petit Journal« naznanja velike osebne izprernembe v visokih fran-cobkih poveljniSkih mestih. F:n dl\i-zijslci general in več brijadiriev je bilo prestavljenih v rezervrno sekcijo.
Nove angleške divizije.
»Basler Nachrichten« poročajo iz Londona: Uradno razgflaŠeni se-zr.atn izgfub častnikov kaže, da je od 1. avgusta sem stopilo že osem novih, do sedaj še ne otnenjenih divizij v boj. Ore za nove formacije zadnjega časa.
Angleške izgube,
Bern, 12. avgusta. (Koresp. ur.) V »Ziiricher Post« opozarjajo s posebne vojaške strani na izgube, ki so jih imeli Angleži pri svojem naskoku, s katerim nlso dosegli ničesar dru-gepra. kakor da so do sedaj vezali nemške čete na zapadno bojišče. Kakor poroča list, so objavili angleški časopisi od 1. jul i ja sem kakih 1300 častnikov kot mrtve, ranjene ali potresane. Ce je tuđi treba pri angle-ških izgubah računati na vsakih 20 mož enega častnika, so Angleži vendar izgubili nad 270.000 Častnikov, podcasrnikov in mož. Te krvave šte-vilke.ki prekašajo vse dosedaj znano, so gotovo tuđi vzrok. da se namera-vano razsirjevanje napadalnega prostora za infanterijo do sedaj še ni izvršilo.
Voiaška posveto^anja v Pariza.
Llovd Oeorge je imel dne 11. avgnsta zjutraj v Parizu đaljse posve-tovanje z Briandom, katerega sta se udeležila tuđi ministra Roques in Thomas ter vrhovni poveljnik Joffre in general Castelnau. Kar se tiče po-teka skupnih vojnih operacij, se je baje pokazalo popolno soglasje. Pol-uradna nota pravi splošno, da je bilo sklenjeno stopnjevanje franeosko-angleškega delovanja na vseh boji-ščih. Pariški listi pravifo, da se je konferenca bavila tuđi z uporabo portugalskih čet, ki štejefo baje 100.000 mož.
Četverozvemi vojni cllfl.
Lugano, 11. avgusta. Časopis »Bona« piše: Vojna traja že 24 me-secev. Začela se je pač splosna ofenziva, ali odločitve ni še nobene pri-nesla. Zima je pred vratmi in še ni videti konca vojne. Vodilni možje če-tverozveze pravijo, da je treba razbiti Nemčijo in Avstrijo. A rudi če bi to bilo res. bi to bilo blazno, zakaj posledica bi bila predgospodstvo despotičnega inozemstva, namreč Rusije na kopnom in Angleške na morju. Takim blaznim zahtevam se bodo centralne države do skrajnosti upirnTe.
BeroTIn, 12. avgusta. Kodanjski list »Politiken« pravi, da je jako dvo-mJjivo, če se n»dloči sedanja vojna na zapadni fronti. Će sta dva na-sprotnika enako po^umrm in vztraj-na,kakor sta na zapadni fronti.notem se lahko boj nedogledno dolr za-vleče. Samo na vzhodni fro so mo^oča še gibanja vojaštva. tra-nja razlika med Nemci in Rit zna provzročiti odločitev. Rusi i majo mnogo ljudi, a nemško vodstvo Je boljše in nemški vojak! so inteligent-nejši. Sedanji boi na vzhodni fronti zna biti odtočSen. Zmaga na tej fronti kl naredi nasprotnika xa dl)e časa neemožno^ za bo), bo ođločilna tn-di za zapadno fronto. Ođločilna pre-memba sadaj vladajočega ravnoves-ja bo naredila vojni konec; taka pre-metnba se more ždai zgoditi samo na vzhodu. Na kaka »vojevanja pa če* tverozveza ne more resno misliti, ker nima za to potrebnih moči
Za kal se bor« AacfeiL
Odlični angleški kolonijalni po-Htik J. EHis Barker ie prlobčil v Ca-sipisu »United Empire« zanimiva pojasnila o sedanji vojni Anglije.
Barker poudarja, da si Angltži g<Mpodstva na sveta ote 9&k&* x
mini. arnutk z voinamL Stare kaltu-re in države so v vojnih propadle. angleško pleme pa Je z vojnami ustvarilo novo svetovno državo. Vojna ne slabi plemena, nego ga krepča; vzbudila Je smisel za edin-stvo angleškega plemena. Kakor sta sovraštvo in grožnje Francije ustva-rili zedinjeno Nemčijo, kakor ie sovraštvo proti Angleški združilo se-verne in južne države v Ameriki. tako bosta sovraštvo do Nemčije in strah pred Nemčijo angleško svetovno državo trdno skovale. da. ustva-rita lahko ćelo anglo - saksonsko — združenje med angleško državo in Združenimi državami. Mir ločeva, vojna združuje. Individualizam in ne-ornešavanje e morata v vojni umak-niti večjim narodnim interesoriL Po velikih napoleonskih voinah je bila Angleška faogatejša, kakor poprej; angleško prvenstvo v trgovini in v industriji sploh ni bilo doseženo z mirom, nego z vojnami. Sila ne vzbu-ja samo izumljivosti, nego tuđi de-lavnost in najmočnejši faktor kultur* nega napredka je davkar. Vsled vojne podvojeni in potrojeni davki bodo angleško državo prisilili, da bo več in trje delala. Angleški organizirani delavec je doslej srnatral za svojo korist, da dela čim manj. Amerikanski delavec je doslej trikrat toliko producira!, kakor njegov angleški tovariš v isti industriji; zdaj se bo moral angleški delavec toliko nape-njati. kakor njegov amerikanski tovariš. Vsled tega se bo angleška produkcija potrojila. Prihodnjost prinese angleški državi velikansko po-množitev prebivalstva in morda je Viljem II., ne da bi se tega zavedel, največji dobrotnik angleške države in angleškega plemena.
Bojkot Nemčije.
»Momingpost« poroča, da se je Kitchener malo pred svojo stnrtjo bavil z zakonskim nacrtom, naperje-nim izključno Ie proti Nemčiji, ki bi prepovedoval Nemcem za dobo 21 let naturalizacijo in naseljevanje na Angleškem. Tuđi bi bilo Nemcem prepovedano na katerikol! način se udeleževati angleške trgovine.
Ministrski predsednik Stirmer se je baje izrazil napram moskovskemu županu dne 9. avgusta, da bodo ruske pogodbe in dogovor! z zavezniki no vojni obstojali naprej in da bo Rusija izpolnila tuđi svojo đolžnost, da se bo držala korakov, ki jih na-merava Anglija napram NemčiiL
Irsko vprasanie.
Delavska stranka je na svojem posvetovanju dne 10. t. m. izrekla svoje obžalovanje, da za čas vojne ni prišlo do sporazuma glede home-rule. Izrekla je tuđi irskim nacijona-listom svoje simpatije. Rimsko ka-toltški škof v Limericku pravi v ne-kem protestu, da vlada sedaj na Ir-skem največje ogorčenje in največja razburjenost zaradi dogodkov v Du-blinu, perfidnosti angleške vlade v vprašanju home - rale, nepoštenosti v obljubah samovlade in drugih dvo-umnosti^
Boji na morju.
»Deutschladc iščejo.
Iz Londona: Kljub marljivemu iskanju »Deutschland« do sedaj še nišo našli. Dan pozneje, ko je »Deutschland« odplula, je poročal poveljnik neke velike angleške bojne iadje v LiverpooU đa je za nekaj se-kund videl periskop nemške podmorske ladje, potem ga pa zopet izgre-Šil. Ćela vrsta Iadijskih poveljnikov je obljubila, da bodo lovili »Deutsch-land«. Sedaj delajo tuđi reflektori!, ki razvetljujejo morje do 50 m glo-bine.
Unlčen  itaH*anskf dreađiioagfat?
»Petit Journal« Je prinesel dne 11. avgusta še nepotrjeno vest o uni-čenju italijanskega naddreadnoughta »Leonardo da Vincic v luki Tarenta. Kakor list javlja, do sedaj še ni podrobnosti. Ne vć se, ali je bil dread-nought torpediran, ali se je potopil v pomorsketn boju. Vsekakor treba počakatl, aii se potrdi ta vest,
Lugano, 12. avgusta. Potopftev italijanskega dreadnoughta se izraza v izredno mnogih osmrtnicah po mornaričkih poročnikih. Sodi se pa, da se je najbrže potopi! »Danda« lo« in no »Leonarđo na Vlnd«. — Uradno se fe sicer že poročalo o po-topftvi osebnega parnika z imenom »Dandolo«, aii gre najbrže za bojno Udio eoakega imena.
Svoboda mofla*
Reuter porofa, da Je nemška vlada privolila, da amerlška vlada priobCi nemSko noto glede »Lusita-nije« z dne 16. februarja t U kar ie znamenje, da soglaša vlada v Wa-shingtonu z vsebino note. Nota sicer ne določa visokosti od Nemčije dolž-no odškodnine, priznava pa to doiž-nost Izreka obžalovanje smrti ame-dDdta điiavUanos ia mtalfi v&s*
znanja za bodočnost. Nadalje izrekat Nemčiia svojo pripravljenost za skupno delovanje z ameriško vlada za obuditev bodočega svobodneg^ prekmorskega plovstva.
Angleži in nevtralno plovstvo.
Berolin, U. avgusta. (Kor. urj] Wolffov urad DOJOČa: Med tajnimi papirji od nemškega podmorskegai čolna potopljenega angleškega izvide nega čolna se je nahajalo tole tajnoi povelje mornariškega poveljirika ^ Peterheadu:
Peterhead, 28. febraarja 1°16, Zaupno. P. O. O. št. 65, Opozarjam na § 3. S. M. Oi, 229/1915, glasom katerega se morajo nevtralne ladje brezpogojno ukloniti ukazom angleŠkih vojnih ladlj. Će b! se katera ladja ne zmenlla za sisrss^ le, dane ji od straŽne ladje, je poro-čati ime one ladje, da se pri družbf lahko store ko raki ter izsili poslušnost. To velja zlasti napram takim trgovskim ladjam, ki plovejo ob vz^ hodni obali.
C. H. Simpson Rear adrriiraL
Posestniki nevtralnlh ladij veđdi že dolgo, kako jim grozi Anglija. Ni pa nevažno, da se pokaže tuđi Širši javnosti dokaz, kako nastopa Anglija napram nevtralnim državam, za k&H terih varstvo se baje bojuje.           '
Podmorski čoin proti stražnin ' iad}am.
Iz Berolina poročajo: Eden na^ ših podmorskih čolnov, ki se je nen davno vniil, Je imel 11. julija vzhoii no od firth of Fortha daljši boj s so* vražnimi lađjami, o katerem so W, izvedelo to-le: Omenjenega dne zve-i čer ie naž podmorski čoln zapazil eno veliko in dve majhni oborožem angleški stražni ladji ter je ^avozil proti njim, Vsi trije parn&i so natoi brzo odpluli proti obali, podmorski čoin za njimi, ter je neprestano stre* ljal. Med zasledovanjem so dospeli zapored trije nemlki podmorski fioT-« ni ter začeli stresati nai 5pređnj! aiH gleški parnik. Ko Je na tem vslodf strela granate eksplodirala mtindcijai za topove in se je parnik goreč naW gnil na stran, so začeli podmors^ čolni obstreljevati zadnji parnik, kei so spoznali, da je tuđi drugi parnjk vsled strelov pu^čal paro in zaostaj jal. Vsi trije opazovalni parnilđ sd bili nato s streli podmorskih čoinor^ in razstrelilnimi patronainl potopljo^ ni. Na potapljajoči parnik »Omrasd«) je eden podmorskih čoinoT posls|lj moštvo, da Če mogoče. spravi topch* ve! De!o pa se je fzkazafe ta pretek žavno, tako đa so vzeli stran samdJ zapah in vizir. Posadko parnika Ifij mož, so vjeli, od njih Je bfl samo kaii pitan kot podporočnik m ea podCasfi nik kot topnfčar vojak, vgji cjro^ sd bili clvflisti.
PoiopHese fađie.
Iz Toulousa poročajo, đa ie bil 9. t. m. potopljen španski parnik >Qei necogorta Mendic (3061 ton), mon 5tvo je rečeno. — AngieSki parnfli >ImperiaI« (3818 ton) je bil nedavnoj potopljen v Sredozemsketn    morju^
—  Danski parnik »Danewan&« Je W| v Severnem morju ođ podmorskegsji čolna torpediran.   —   Parnflc »Rag*j narck« Iz Bergna se Je 7. t m. ▼ Se^j vernem moriu vsled ekspozlje potoj pil. Sumijo, da Je bil to učinek bom^ be, ki je bila skrivaj položena   me( prtUago, — Potopljeni so bili nađalfc franeoska Jadrrrica   »Aimnette   Ma? rioc, franeoski parnik »Henry EHsa< in parnika »Robert« in »San Bernarj doc iz Olasgowaf nadalje tadl ladfa »Demaris«, — Ođ sovražnika sta bf^ la vrh tega še raztreJjena, zažgasa ili potopljena   parnika    »Agenta**   tm »Preferenze«.
Italijanskf parnih »SebasIteKM je bil od pođmorskega Colna 40 mflj od rta San Sebastiano potjpQea feof sadko so pripeljali v Barcekmo«
Angfeške Utđje* • London, 12. avgusta. (Kor ur J Glasom statistike UogrdOTe agentu^ re, izkazuje gradnja ladij na AnglaJ škem gotovo povSar>fe. Zadnje četrt^ letje so gradili 440 ladij s stapaj 1,540.318 tonami. Z gradofo 31 novffl ladij so prlčeli. 86 Jijj Je bflQ «a*Cy nih v morje.                                   j.
------------------        ■' —         Vinu)
Turska vojna.
TURSKO URADNO POROCIL9- ]
11. avgitsta. pTonigrir^ ku, Nobenega pomooibotifea dogo« ka. Angleški oddelck, ki je upade* pri Narireku v odsekn pb CrfratU naše prostovoijce ia oddetke čet set Je moral po dveorngm boju omaknitl ter Je pustfl več ranjenib In mrtvih na bojišču. — Perzijska fron« tsu Ob ruski fronti ao prepodffl nađ oddelki Ruse Iz pocfcl] eapadno od Oenkavena ter jih vrgli naša] proti vzhodu tega kraja In jih vJelL Sow vražnik se omfta od nas zasledovan z glavnim delom svojih Čet proti; Ašabadu ob cesti v namadan, Nakl
stran 4._________________________                                            .iU^JVEHSM NAKOD\ dne 14. Mgotfa UUb.                                                                                       185, Itev.,
dabada, 17 km severovzhodno od Genkaverja in do Husej Nebe, 10 km vzhodno od Genkaverja. Naše čete, |ri so 6. avgusta prepodile sovražnika Iz kraja Sungur, so ga vrgle tuđi iz prelaza Elmis, 23 km vzhodno od £am* ter zasedle prelaz. Vjetniki pra-tVijo, da je storil naš ogenj v zadnjih kojih nerabno eno havbico, en gorski top in štiri poljske topove, ki so jih spravili za fronto. — Kavkaska fronta- Na desnem krilu se razvi-Jajo naše operacile sigurno. Del naših čet je i nenadnim napadom pri fTatvanu ob Vanskem jezeru zaostale ruske čete vrgel proti sevem. Pokrajino, ki se razteza severno od Muša ?do reke Murad, smo očistili sovraž-jpika. Sovražne čete v odseku Ognot m zapadno od Kigija so nadaljevale Osvoje umikanje v raznih smereh. V jcentrumu in ob levem krilu prepre-iČujejo naše čete s svojim pritiskom v gotovih odsekih utrjevalna dela. Dne .10. avgusta je 18 vojnih ladij raziič-fiega tipa, razdeljenih v posamezne skupine, obstreljevalo Mermeris, Fetil, Fenike in Mersino ter se nato odstranilo ne da bi bile napravile ka-teo škodo ražen na nekaterih poslop-Jih v Mersini. — Fronta vEgip-t u. Dne 9. avgusta so napadli Angle-%\ s konjeniškimi in pehotnimi četa-mi, ojačeni od stotnije artiljerije in strojnimi puškami, naše pozicije pri Katiji. Boj, ki je trajal 13 ur, se je končal nam v prilog vsled silnih na-padov, ki so jih izvršile naše čete z obeh kril na sovražnika, ki se je z velikanskimi izgubami umaknil na Romani.
12. avgusta. Fronta v Iraku. Ničesar novega. — Perzijska fonta. Dne 9. avgusta zjutraj je nadaljevaJo naše desno krilo svojo ofenzivo, prepodilo sovraž-nika iz kraja Esadeabad in začelo prodirajoč napadati sovražnika, ki se Je umikal v prej pripravljene pozicije severno od tega kraja. V centru-irm in na levem krilu so vrgle naše čete s srečnim protinapadom v odsekih Soneh, Baneh in Sakiz Ruse pro-ti vzhodu in se veru. — Kavkaska fronta. Na desnem krilu so zasedle naše čete severno od Bitlisa le-Sečo obvladajočo visino, prekoračile reko Muro ter se ustalile na nje-nem sevem em hregn. V centrumu Jn na levem krilu od časa do časa prerrehajoČ artiljerijski ogenj. Nas artiljerijski ogenj je z izgubami raz-pršH nekako dve sovražni stotniji. V odseku ob obali samo praske. Ena naših patrulj je vfela sedem mož. — Pgiptovska fronta. Ražen fepopadov patmlj nobenih dogodfcpv. Konstatiralo se je, da sta bili med fiašim zadnjim letalskim napadom na Suez od naših bomb razdejani dve fckladišČi petroleja ter ena lopa za le-tala; 3 angleški častniki so bili v Ismailijr ubiti. Z ostalih froat ne po-j-očaio o nobenih pomembnih do-godkih.
Turki osvojili Hamadan.
Carigrad, 13. avgusta. Turske tete so pregnale Ruse iz Hamadana v Perziji ter so mesto zasedle. 315 Jf.usov je bilo vfetfh.
Ob maloazijski obali. Carigrad, 11. avgusta. (Kor. ur.) Med obstreljevanjem mesta Kuš rAdasi dne 12. februarja je neka sovražna izvidna ladja, katere narodnosti ni bilo mogoče konstatirati, yrgla eno granato na pristaniški ka-pitanat. Granata je po eksploziji razširjala dušeče pline ter povzro-čila smrt več oseb. Neka sovražna torpedovka brez zastave je obstre-Ijevala dne 25. februarja 1916 prista-nišče Farlia na severu polotoka Bu-'druina ter razdejala mosejo v tem mestu. KonČno je sovTažno brodovje obstreljevaJo dne 2. januarja mesto Kuš Adasi ter razdejalo poslopja, trgovine in eno cerkev. Ta obžalova-nja vredna dejstva se pridrazujeio ćeli vrsti barbaričnih aktov, ki jih sovražne pomorske vojne sile neprestano izvršujejo proti predpisom mednarodnega prava in najbolj ele-žnentarnim zahtevam Človečnosti.
Anjdeiko poročilo iz Egipta.
Kairo, 11. avgusta. (Kor. urad.) Reuter. Angleške čete neprestano vznemirjajo Turke ter jim prizade-vajo izgube In jemljejo vjetnike.
Dogodki na Balkanu.
NASA IN NEMŠKA URADNA
POROČU-A.
Dunaj, 12. avgusta- (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno  boJISče. Ničesar posebno pomemboeo*
Dunaj, 13. avgusta, (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno  bojišče. Ražen navadnega bofnega deio-vania ob doleofi Vojtisl oobeoib posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnfigji
Berofta, 12. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavu! stan:
Balkansko   boJiSSe.
VčeraJ obnovljeni slabotiri ■*-videzni napadi sovražaika Južbo od Dojranskega tezera so se Utro udubili v našem artiUeriHkem ogniu.
Berolin,  13. avgusta.  (Kor. ur.)
NVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Balkansko   bojišče. Nobenih dogodkov.
Vrhovno armaJno vodstvo. •     •     •
BOLOARSKO URADNO POROĆILO.
Sofija, 11. avgusta. (Kor. urad.) Generalni štab sporoča: Dne 9, t. m. je obstreljevala sovražna artiljerija ves dan neprestano naše eksponirane pozicije južno in jugozapadno Dojranskega jezera. Infanterijskih krdel pa nismo opazili. Obstreljeva-nje je trajalo tuđi deloma ponoči. Včeraj 10. t. m. je pričel sovražnik proti istim poziciiam ljut ogenj, ki je trajal od 5. do 8. zjutraj. Pod zaščito tega ognja so pričele sovražne kolone z napadom. Naša artiljerija je 2 zapornim ognjem razpršila sovražno pehoto, ki je utrpela Dri tem znatne izgube. Nato je naperila naša artiljerija svoj ogenj proti sovražni artiljeriji, ki ie morala umolkniti. Vsi ti bolni čini so imeli le demonstrativen značaj. Neko sovražno krdelo je po-skusilo se polastiti visine severo-zapadno vaši Dahovo; odbili pa smo je s protinapadom z izgubami zanj. Na ostali fronti slaboten ogenj artiljerije s patruljskimi za nas ugodni-mi boji.
Obstrel}evan}e Dojrana.
London, 12. avgusta. (Kor. ur.) »Morning Post« poroča iz Soluna 9. t. m.: Francoska artiljerija je začela danes  obstreljevati mesto Dojran.
Začetek Sarrailove ofenzive.
»Secolo« naznanja. da se bo pri-čela Sarrajlova ofenziva s 1. septembrom.
Pariško časopisje pravi, da so v Solunu tako vroča tla, da je treba službeno območje razdeliti. Sarrail je imel do sedaj prveč dela. Odslej bo vodil, kakor Joffre skupno akcijo, general Cordonnier pa bo prevzel odgovornost za vojaške operacije. Cordonnier je znan kot izboren Čast-nik iz sole Castelnaua.
Rusi naznanjaio veliko balkansko akcijo.
Dunajski listi poročajo: Kakor javljajo ruske informacije je pričako-vati velike ruske vojaške akcije na Balkanu, ki se bo pričela istočasno s Sarrailovo ofenzivo. Ruska akcija se bo vršila na kopnem in z morja. Potrebne čete so že koncentrirane v Besarabiji, med njimi se nahajajo tu* di srbski oddelki. V ruskih crnomorskih pristaniščih so zbrane čete, ki se bodo z ladjami prepeljale na bolgar-sko obal in tam izkrcale. Balkan bo postal pozorišče odločilnih dogodkov in Rusi računajo s tem, da se bo ope-racij udeležila tuđi Romunija čim bo Sarrailova ofenziva uspešna.
Kriza na Grškem.
Spreinetnbe v grških vodilnih voja-ških krogih.
General Dusmanis je kot šef grškega generalnega štaba odstopil. Admiral Konduriotis, intimen Venizelosov prijatelj, je bil imenovan za šefa grškega brodovja v Egejskem morju.
Grška princa v Petrogradu.
Grška princa Andrej in Nikolaj se vršijo nemiri radi draginje. An-Princ Nikolaj je imel dolgo konferen-co s Stirmerjem, kar je vzbudilo v diplomatičnih krogih mnogo pozornosti.
Kakor poroča »Westmlnster Ga-zette«, je poslal car po razgovoru z grškim princom Nikolajem kralju Konstatinu  posebno brzojavko.
Krvavi pretepi v atenskem gledališču.
Berlin, 12. avgusta. (Kor. urad.) Pariški listi javljajo iz Aten: Pri predstavi patrijotičnega igrokaza v gledališču so priredili Venizelosovi nasprotniki nove demonstracije. Ne-katere osebe so glasno sramotile Ve-nizelosa; njim so odgovorili Venize-listi. Ranjeni so bili visok komeniški častnik in 2 civilista. 7 oseb je areti-ranih. Policija je zopet napravila re<L
Pod pritiskom cntenta.
»Temps« javlja 10, avgusta Iz Aten: Poslanikl četverozveze so gr-ški vladi sporočili, da je ententa do-ločila za import živil na Orško na-slednje množine: 36.000 ton žita in moke, 2000 ton sladkorja, 3000 ton konize, 17.000 vreč riža na mesec
25.000 ton premoga na mesec, ne vračunši premog, ki ga rabi država« Uvoz kave Je za enkrat prepovedan.
Ponovno svarilo RomunilL
Đukarešta, 12. avgusta. Drepta-tea javlja; Ruski poslanik je interve-niral pri romunski vladi, da doseže dovoljenje za prehod ruskih čet preko romunskega ozemlja.
Zastopnika centralnih držav sta romunskega min. predsednika posvarila, kajti dunajski in berlinski kabinet se v očigled možnosti ruske invazije ne moreta zadovoljiti s tem, da se ome-ji romunska vlada na enostavni protest, temveč zahtevata, da se Romunija upre vsaki ruski invaziji z oboroženo silo.
V resni uri.
Pod naslovom »V resni uri« ob-javlja »Bukarester Tagblatt«, ki ima dobre stike z zastopniki centralnih držav, na adreso romunske vlade svarilen članek, v katerem opozarja na nevarnosti, ki groze malim narodom, ako se dajo zlorabiti od velesil. Romunija naj preudari, da je ententa vedno z največjo brezvestnostjo zlo-rabljala male narode. Grška naj ji bo svarilen zgled. Sedaj išče ententa novih žrtev. Romuniia nai bi bila prva med njimj. Romunski narod ho-čejo prestlepiti,da mu cvete ob strani zatiralcev in izkoriščevalcev malih narodov zlata bodočnost. V resnici je angleska in ruska zastava pravi mrtvaški pot za male države. Na-sproti temu je avstro - ogrska monarhija klasična dežela narodne individualnosti. Ako bi bili mali narodi od izbruha vojne sem sledili lastni politiki, potem bi bili morali že od prve minute stati na strani centralnih držav. Ako zmagajo centralne države, potem bo tuđi eksistenca in bodočnost balkanskih držav zasigu-rana. Silna Nemčija in silna Avstrija pomenite tuđi silen svoboden in ne-odvisen Balkan. Ovce, ki se branijo proti volkovom na ta način, da gredo v voleji brlog in z volkovi tulijo, zaslužijo, da jih volkovi raztrgajo..,
»Adeveru!« o   bolgarski   nevarnostl.
Znani rusofilski politik, K. Mille objavlja v »Adeverulu« Članek, v katerem razpravlja o najnovejših ro-munsko - bolgarskih obmejnih inci-dentih ter pravi: »Bolgari iščejo spor za vsako ceno. Vem natančno, da nas Nemci nočejo napasti, ker bi bilo to politično nespametno. Oni hočejo raje, da bi bili napadeni. Vem dobro, da Bratianu s svojimi pogajanii še ni gotov in da pogodbe s četverozvezo še nišo podpisane. Ako bodemo sedaj napadeni, nam bo prišla ententa na pomoč in mi ne bodemo več mogli staviti takih zahtev, kakor po-prej, ko se je nas še prosilo na pomoč. Velika pogreška je bila, da nismo Bratianove vlade strmoglavili, toda sedaj je prepozno. Ako bolgar-ski incidenti Še nišo povzrocili težkih posledic, je to pripisovati deistvu. da računajo na Dunaju in v Berlinu še vedno z našo nevtralnostjo. V trenutku pa, ko centralni državi ne bo-deta več zaupali v našo nevtralnost, moramo pričakovati, da nas bodo v prvi vrsti Boteari napadli, mesto da bi mi napadli Sedmograško.
Izredno   zasedenie romunskega parlamenta.
Bukarešta, 12. avgusta. »Mi-ner\Ta« poroča: Min^strski svet je sklenil sklicati parlament v drugi polovici avgusta k izrednemu zaseda-nju. Tekom avjrusta bo padla tuđi odločitev o politiki Romunije.
Ruski admiral inspicira na romunskem ozem^iu.
Kakor poroča »SteaguU se je mudil admiral Vfso'kin. zapovedn^k ruskih čet v Renih, v spremstvu več visokih ruskih častnikov te dni v Oa-laču ter je inspiciral. k kor se zatr-juje, tuđi nekatere kra'e v okolici.
Vtisk o padcu Gorice v RomunijL
Berolin, 12. avgusta. »Tageblatt« poroča iz Bukarešte: Zasedenje Qo-rio*Je napravilo v Bukarešti naravno moraličen vtisk, sicer pa romun-sko časopisje presoja dogjike pre-cej mirno. Zavzetje Gorice, ki je kup razvalin, je prvi vidni uspeh Cador-nov, ali treba imeti pred očmi, da prava obrambna crta Avstrijcev se nahaja na vzhodnem bregu Soče. Seveda etitenti prijazno časopisje ne presoja dogodkov ob Soii tako trezno.
Oboaiaoie ruskesa poslanika v BukareštL
»SteaguU javlja, da je nakupil ruski poslanik Kozjel - Poklcvski v Romuniji 47 vagonov bakra. Ko Je romunska vlada odredila rekvizicijo bakra in so fcotett državni organi «^ej3 mmKc»Wovo mOoco, ac Jć UV
uprl ter je zagrozil z represalijami ruske vlade, ako se Romunija dotakne njegovega bakra. Romunska vlada se ie ustrašila In ruski baker leži Se vedno nedotaknjen v skladiščih. Afera vzbuja mnogo pozornosti in konzervativni listi oštro obsojajo nastop ruskega diplomata, ki je z drzno roko posegel v konstitucijo-nalne pravice tomunske države.
Razne politične vesti.
= Nemški   kancelar na Dunaju.
Tuđi ministrska predsednika grof Tisza in grof Sturgkh sta imela po-svetovanja z nemškim drž. kance-larjem Bethmann - Hollwegom in drž. tajnikom za zunanje zadeve Ja-go\vom. Uradno se razglaša 12. t. m. Nemški drž. kancelar Bethmann-Hollweg in drž. tajnik Jagow sta z današnjim večernim vlakom zapustila Dunaj. V dvadnevnih pogovorih med voditelji zunanje politike obeh držav se je glede vseh razpravljanih zadev konstatiralo Dopolno soglasje.
= Nemški socijalni demokratje )n mir. Vodstvo socijalnodemokra-tične stranke v NemČiji pozivlja v svojem osrednjem glasilu strankai-ske organizacije, naj v ćeli državi prirejajo zborovanja, v katerih ozna-čijo svoje stališče glede vojnih in mirovnih ciljev. Vodstvo prosi, naj organizacije nabirajo podpise za peticijo, ki zahteva tak mir, da bo omo-gočil prijateljstvo s sosednimi narodi in zagotovil Nemčiji teritorijalno nedotaknjenost, neodvisnost in svobođo gospodarskega razvoja.
= VVilson   kot posredovalec za
mir. Lyonski »Progres« javlja iz VVashingtona: Švicarski poslanik v Washingtonu se je obrnil do drž. tajnika Lansinga z vprašanjem, če je res, da želi prezident Wilson, naj se začno priprave za mirovna pogaja-nja. Dobi! je odgovor, da je VVilson vsak čas pripravljen pospešiti sklep miru, a da po njegovem mnenju še ni prišel za to ugoden čas.
=     Portugalska      pomoC.      Iz
Madrida poročajo, da stoji že od konca julija večje angleško bro-devje ob izlivu reke Tajo. Zatrjuje se, da je Portugalska obljubila poslati na zapadno fronto 40.000 mož, za kar bo dobila posojilo 5 milijonov funtov. Čete pa bo mogoce poslati sele v več mesecih. Baje je zahteva-la Francaska 80.000 mož portugalskih čet, za katere pa bi bila morala tuđi Anglija prevzeti stroške.
M iz prii3fsi i&.
Za častnega občana je bil izvo-ljen general infanterije Rudolf Sto-ger - Steiner pl. Steinstatten, ki povelju je enemu zboru, v občinah: Grahovo, Sv. Lucija. Ponikve, Šebrelje, lolmin in Šentviška Gora v tolmin-skem glavarstvu.
Najgroznejša no č v Gorici. »Fremdenblatt* poroča iz vojnopo-ročevralskega stana: Zadnja noč od 7. na 8. avgusta je bila za Gorico rajgroznejša. Že čez dan so provzro-čile italijanske vžigalne granate požare na raznih delih mesta, zvečer pa so gorele ćele vrste hiš. Grmenje artiljerijskih topov je bilo tako, da v ponedeljek ni bilo videti živega člo-veka na cesti. Granate so žvižgale in treskale, doli ob bregu Soče je bilo, kakor da se je pekel odprl. Ako so za trenotek utihnili težki topovi, so se oglasile strojne puške in so pikale in trkale, kakor bi trkala smrt na mestna vrata. Ko so naše čete dobile ukaz, da izpraznijo mesto, so zapustile ob prvem zorinem svitu kup razvalin, iz katerih se je dvigal ogenj. Bili so ostanki goriškega mesta.
Na begu iz Gorice. Poročajo nam: Po št:ridnevnem obstreljeva-nju Gorice s topovi vseh kalibrov smo jo morali zapustiti v torek ob 4. uri popoldne po ukazu magistrata. Magistratni sluge so hodili po hišah in obveščali ljudi, naj takoj odidejo, da se rešijo pred Italijani. Žalostni prizori so se odieravali, ko so ljudje vsi zbegani začeli bežati proti »Rusi hiši«, ženske s cnljami. otroci kak lonec v rokah, drugi z dvokolesničami, otroci bosi, brez pokrivala. Imel sem konja in naložen voz, ali konj ni hotel potegniti, granate pa so padale kakor toča. Končno mi je po-magal neki nož, da smo spravili konja, da je potegnil, potem hajd po Setnpeterski cesti v Podturen. V ulici za gradom je bila nova ovira. Na cesti so stali vozovi, voli, krave, te-leta. Pomagaj si sam, kakor si mo-reš. Zavoj je padel z voza, ker v tem trenju je zadel voz v drevo, ah' ni-kdo ni hotel pobrati ga. Sel sem na-prei proti Ajševici in Šempasu, kier smo spati po tleh, ćelo npč so IJi ijuU-Jo mmx v^e ic bežalo, v Selu te pU
grof Dandini in je tam nabiral begun-ce, ki Jin Je od tam odpravllal z vo-Jaikimi avtomobili naprej. Cakal sem v Batujah ćele tri ure na vlak za v Ajdovščino, kar naenkrat se prikaže pet italijanskih letal, ki so vrgla pet bomb, ali nišo zadela vlaka, ki je stal na postaji. V AjdoSćini je go-rlško glavarstvo dobro poskrbelo za begunce za večerjo in kosilo. Pri mc-sarju Marcu sem bil postrežen brez-plačno prav dobro. Spekli so tuđi dober ržen kruh, le žal, da je bila peč premajhna. Begunci so se ra^-kropili na vse strani, ogromna veči^ na se jih je odpeljala v LIpnico.
Iz Prvačlne, Gradišća In Dorn-berga je prebivalstvo odšlo brez za-ukazane evakuacije, ker so začeli Italijani zadnje čaše ljuto obstrelje-vati tuđi te kraje v Vipavski dolini^
JOr^CescJutti — župan v Gorici.
Znani italljanstu odvetnik v GoricP dr. Cesciuttti je bil odšel v Italija še pred izbruhom vojne. Dr. Cesciutti je bil podžupan v Gorici, eden glavnih stebrov irredentlstičnega gibanja. Sedaj poročajo preko Lugana, da je dr. Cesciutti odpotoval iz Flo-rence v Gorico, da tam organizira italijpnsko upravo mesta. Malce te-žkabo njegova naloga, sredi razvalin organizirati mestno upravo. — Dr. Cesciutti Je bil zlozil znano po-uličnico »Marameo«, katera }e podl-la SlcA-ence iz mesta proti Solkanu.
Italijanske zastave so vihrale v torek popoldne že v Gradežu In tam okoli. kakor se je videlo z daljnogle-dom iz Trsta, v proslavo zavzetja razbite Gorice. Morda so razvili ita-lijansko zastavo tuđi v Gorici na gradu, da je vidna daleč naokoli, ali ako so jo razvili, pač žalostno vihra nad samimi razvalinami, kajti goriškega mesta ni več. Goriški grad je ob zadnjem bombardiranju tuđi obilo trpel iri je del gradu zgorel. — Crna zar stava pritiče nad razvaline.
V ruskem vietništvu se nahajajo poleg seznama izgub §t. 424: Hen-rik Lasič iz goriske okolice, enoletni prostovoljec, 47. polka, ]e v Celja-binsku; Karol Makovec Iz Trsta, domobranski polk št. 5 je v Ardovtu, Ernest Pertot iz Trsta, istega polka, je v Nižnjem Novgorodu, Maks Pertot istega polka tuđi iz Trsta Je v Orenburgu, Ivan Pertot, 47. polka, tuđi iz Trsta je v Moršanskem, Rudolf PregI iz Trsta, 5. dom, p. v Pa* raskijem zavodu.
Med begunskiml otroci v Rajben-burgu ob Savi se je pojavila Škrla-tića. Bolezen pa že p>jema.       *— ~*V Trstu je umrla gospa Katarina S t u p a r.
Prepovedani veliki semnjl na Reki. Mestno poglavarstvo na Reki je iz zdravstvenih razlogov in radi izrednih razmer prepovedalo tuđi za tekoče leto velika semnja na praznika 15. avgusta in 8. septembra.
Usmrćen mladi Whitehead. Z Reke poročajo: Došla je vest, da fe bil ob zadnjem napadu nemSkih Zep-pelinov na London usmrčen mladf Whitehead, nečak pokojnega Rober-ta Whiteheada, ki je na Reki osno-val tvornico torpedav. Na to tvornH co so streljali, kakor znano, itaiijan-ski aeroplani 1. t. m. Obitelj White-head je z Angleškega.
Dnevne vesti.
—   Vpoklic    črnovojnlkov.    Pri
zadnjih prebiranjih za sposobne spoznani črnovojniki l^tnikov 1896 do 1893 in 1889 do 1885 so poklicani na dan 28. avgusta pod orožje. Let-niki 1892, 1891 in 1890 ter letniki iz-pod 1885 pridejo pri prihodnjih vpo-klicih na vrsto. Na Ogrskem so vpo-klicani vsi letniki od 1885. do 1897.
—  Odlikovanja, Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo   je   dobil nadporočnik 17. p. p. Bogoslav avitez M i h a 1 i ć.    Novič sta dobila cesarjevo pohvalno priznanje   nadporočnik   2. bh. pp. Karei B a b n i k    in nadporočnik 25. dom. pp. Vladimir Zavri. Zlati zaslužni križec s krono na traku   hrabrostne svetinje je dobil črnovojniški zdrav-nik   dr. Viktor Kac   v   Mariboru. Srebrni   zaslužni   križec % krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila rač. podčastnik Franc T o m a ž i č 5. dom. pp. in    Matevž S t a j n k o 27. dom. pp. Cesarjevo pohvalno priznanje so dobili    nadporočniki:    Franc R u ž i č k a 26. črn. pp., Albert C o k 5. dom. pp. in Josip Srbec 27. dom. pp.    Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda je dobil   praporščak Marko Težak 5. dom. pp.,   srebrno hrabrostno svetinjo   2. razreda so dobili četovodje Franc Govedič, Josip Z a m a z a 1    in Matevž Kalan ter poddesetnik   Jos, Čak vsi 5. dom. pp.
— tfAntofiirf „ Br«NF> '"»T-
jtSfl. »VvTener /eitung« je porocaia sre<U   avgusta 1816:   Nleffpvo lUlfc
185. itev.                                                                                           »SLOVENSKI MAKOD*, ««a U. avgusta m&                                                                                           Stan 5.
Čanstvo cesar ie izdal patent za pod imenom Ilirije zopet pridobljene pro vince Kranjsko, beljaško okrožjc. Gorico, Primorje, ogrsko Primorje !n k provincijalni Hrvatski prej spa-dajoči deL Za imenovane dežele ostane v veljavi ime Ilirija, K tem prjdejo Se okraji Čedad in Gradiška in celovško okrožje. Kraljestvo III-rijo morata upravljati dye posebni guberniji, izmed katerih eni pripada ta vojvodini Koroška in Kranjska, drugi Primorje, grofija Goriško-Gra-diščanska, potem provincijalna Hrvatska. Uprava vojvodin Koroške in Kranjske se podeli dvornemu svetnUcu Juliju grofu Strassoldo.
— Padel ie 9. t. m. baterijski za-povednik    črnovojniškega   topničar-skega polka Ignacij K o t n i k.
—  Med    Invalid?,   ki so dospeli
126. junija iz Rusije v Moste na Če-Škem se nahaiajo sledeči Slovenci: Josip Župane pp. 19., Josip Smolej \7. pp., Jos. Jurjako 97. pp.f Josip Beč 27. dom. pp., Tomaž Likar 97. pp.f Franc Sedevčič 5. dom. pp„ Iv. Kos 47. pp.t Dominik Gornik 47. pp.
—  Peticijo za zvišanje   draginj-skih doklad so izročili državni urad-niki potorn svojega   osrednjega dru-Štva     min.      predsedniku       grofu Stiirgkhu. Prosili so tuđi za primerno podporo vdovam in sirotam državnih uradnikov. Min. predsednik je oblju-bil, da bo vlada    prošnjo    državnih uradnikov resno uvaževala in zlasti določila    tuđi    vdovam    in    sirotam skromno draginjsko podporo.
—  Najvišje   cene   za   krom pir. Ministrstvo je določilo najvišje cene za krompir in sicer Ie dvojne    cene; eno za prodajo producentov v mno-žinah nad en meterski stot, drugo za nadrobno   prodajo.    Iz    inozemstva vpeljani krompir se ne srne prodajati po višjih cenah, kakor je določeno za domači krompir.    Najvišje    cene za pridelovalce so sledeče: od 1. do 15. septembra 12 K,   oziroma 10 K; od 16. septembra   do 28. februarja 9 K, oziroma 7 K, od 1. marjea 11 K, oziroma 9 K.    Cene   veljajo za zdrav, primerno suh in čist krompir;   prve cene za prehrani krompir, ki je velik vsaj kot kurje jajce,   druga cena za neprebran   krojnpir.   V ceno so že všteti izdatki za dovoz do prihodnje postale in nakladanje. Cene za prodajo na drobno bodo doiočile deželne vlade.
—    Sofa na Rakovniku v Ljubljani. Vodstvo 5razredne ljudske šale s pravico Javnosti na Rakovniku prične v jeseni zopet z rednim pod-ukom. Za sprejem v zavod naj se po-ljejo prošnje na vodstvo zavoda še
■    v tekočem mesecu ali vsaj prve dni I    prihodnjega meseca.
—  Novi zemljeviđl.     V založbi firme G. Frevtag & Berndt na Du-naju so izišli tri je novi, ravno zdaj jako a&tuvalni zemijividi.    Prvi predstavlja Bukovino in velja s poštnino vred 60 v, drugi preistavlja avstrij-sko - ruski in nemško - ruska mejna ozemlja ter velja 1  K 30 v,    tretji predstavlja balkanske province Kur-landijo, Lrvlandijo in Estlandijo   ter velja 1 K 30 v. Vsi trije zemljevidi so jako skrbno izvedeni.
—   Tedenskl izkaz o zdravstve-nem stanju mestne občine ljublj. od 30. Julija do 5. avgusta 1916. Stevilo navorojencev 18, umrim 27, od umrlih je domačinov 13, tujcev 14, med njimi so umrli; za jetiko   1,   vsled mrtvauda 4, za različnimi boleznimi 22. Ražen zgoraj omenjenih  sta še umrla 1 vojak ki Iegarjem in 1 vo-
Ijak za grižo. Med njimi je tujcev 14, iz zavodov f8. Za infekcijoznimi bolezmmi so oboieli in slcer: za škr-latico 1 tujec, za tifuzom 1 domaćin in 29 vojakov, za grižo 47 vojakov, za vratico (defterijo) 3 domaćini in 1 tujec, za trahcwna (egiptovska očesna bolezen) 20 vojakov.
Zgubfla se Je slaboumna, 29 let
stara Marija Cevec, dima iz vaši Laseno blizu Kamnika. Pred tednotn dni Je odšla od doma proti Ljubljani in od takrat je ni bilo đomov. Ome-njena Je srednjevelika, dolgega obraza, ima rjave oči, par prednjih zob ima poškodovanih. Cevec je kmečka ženska, čedno oblečna. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporočf orožnikom ali policiji.                               _
Iz Št. Petra na Krasu- Gospod Marija Dol ni čar, restavrater Južne železnfee, Je blagovolil podariti tukajšnji podružnici Rdečega krfža mesto venca na krsto umrlega gosp. Josipa Fortiča, nadrevidenta in po-srajenačelnika na Rakeku, 20 kron ter po umrlem Jakobu Skrlu, posest-niku in g-ostilničarju v Tomaja. 20 K,
Uavl ta dne 11. avgusta v Izvr* ševanju svojega pokliča po   tetićem
poškodovanju g. Ignacij Ocepelt, c. kr. orožniški stražmojster tn po-stajevodja v Osilnicu Blag mu sponu u!
Zasačen. V Rogatcu so orožnikl v neki gostilni prijeli sumljivega člo-veka in našli pri njem 1386 K 31 vin. Prijeti je priznal, da se prte Karol Bezjak in da je denar ukradel posest-nici N. Haložanovi v Cerkovcih pri Ptuju.
Odiranje kmetovalcev pri uraet-nih gnojilih. Z dežele nam piše vele-posestnik: V nekem domačem časopisu sem čital ponudbo Tomažcve žlindre. Ce se ne motim, se je ponu-jala 14^ Tomaževo žlindro po 20 K meterski stot. Cena se mi je zdeta silno visoka; povprašal sem se pri podučenem človeku in ta mi je pojas-nil, da stane I4r'c Tomaževa žlindra v Vitkovicah komaj 6 K 44 vin. meterski stot. Ako se k temu računa prevoznina in malenkostni stroški za papirnate žaklje. bi se smelo žlindro računati pri nas. vstevsi primeren dobiček, kvečjemu po 10 do 11 K meterski stot; pa če se zraven računa tuđi vrećo, je cena po 20 K meterski stot na vsak način pretirana. Ako na ta način postopajo z nami ćelo odlične gospodarske korporacije, kako naj potem računamo svoje pridelke mi? S prošnjo, da priobčita te dopis, ki bo marsikaterega odiemalca umetnih gnoiil zanimal, se priporo-čam itd.
Zaroka ineognito. Kino Tdeal predvaja jutri torek 15- sredo 16., četrtek 17. t m naslednji monstre spored:    1.  »Sascha Mestrov teden
št. 91 b. Najnovejše, zelo z?nimive vojne aktualnosti. 2. »Veliki doživljaj«. Igrokaz v treh defaniih. Sesta-vil in insceniral Frid. Sauer in gdi. Olga Engl v glavnih vloprah. 3. Zaroka ineognito«. Očaruioča dvorska veseloigra v treh dejapj'h, kntera je skozi in skozi finesa okusa. V jrlav-nih vlo^ah priljubljeni nordiški umet-niki Nikolaj Johannsen in Karin Mo-lander. — Ta snored mladini ni do-stopen. — Tdeal Kino.
Razne stvari
*  Finski   deželni zbor šteje 200 članov. Pri zadnjih volitvah so dobili socijalni demokraje večino. Med po-slanci je tuđi 24 žensk.
*  Proces Liebknecht. Obravna-va proti   poslancu   dr. Liebknechtu zaradi poskušenega   vojnega   izdajstva, nepokornosti in    upora    bo v drugi instanci dne 16. avgusta.
*  Nagle smrti   je  v Budimpešti umri  ogrski    državni    poslanec  dr. Klemen. Zadnje tedne je bil zaposlen v Požunu kot zagovornik velegolju-fa poslanca Ivanke.    Pripeljal se je 11. t. m. zvečer v Budimpešto in par minut po prihodu umri.   Star je bil šeler54 let.
*  Junaški Hrvat »Tiroler Solda-ten - Zeitung« poroča: Narednik Anton Rogelić - Lukić. ki je od začetka vojne na bojišču. se je izkazal v maju v ofenzivi v Italiji tako hrabrega in  požrtvovalnega,  da je  odlikovan z zlato kolajno za hrabrost.    On    je vodil svoj oddelek tako uspešno, da je zarobil 8 častnikov in 250 mož.dve italijanski  metali    min    s    popolno
opremo In 25 zabojev municije. Vrhu tega se je mogel zarobljeni materijal tako) porabiti proti sovražniku. Po-Icg tega odlikovanja je dobil Rogelić - Lukić še ćelo vrsto odličnih prittiarj.
* (Na Mt^t Oh*<Fifip-j|F>rni> Putz-mann, 30 let stara sluzlciflja v Pragi, je imela Ijubezen&ko razmerje s sinom nekega profesorja. Ta je moral I. 1914. k vojakom, se je boril v Srbiji in v Karpatih in je pozneje pri-šel v Prago na dopust. Erna Put2-mann ga je — umorila. Prišla ie že aprila meseca pred sodišče, a obrav-nava je bila preložena, da dožene medicinska fakulteta nemške univer-ze v Pragi, če je Erna Putzmann pri zdravi pameti. Pri prvi obravnavi je Erna Putzmann izpovedala, da ji je njen ljubimce povedal iz vojne tako grozne stvari, da je sklenila skupno ž njim umreti, samo da ne pojde veČ na bojiŠče. Izpovedala je. da je v no-či pred umorom molila rožni venec in šla ziutraf k spovedi, potem pa svojega ljubimca z njegovim privo-ljenjem ustrelila. Poskusila je tuđi sebe ustreliti, a revolver se ni tako] sprožil. a predno je mogla še kaj storiti. so ii rcvoKer že vzeli. Skočila je z okna in se hotela pod streho obesiti, a podstrešje je bilo zaprto. Šla je na to v klet, da bi se tam obe-sila, a je rila pregnana. Na to ie skočila v vodo, a resili so jo iz reke in jo oddali v bolnico. Tuđi tu se je poskusila zadaviti in ko je bila oddana v preiskovalni zapor je še napravila veČ samomorilnih poskusov. — Mi-nolo sredo se je vršila druga obrav-nava. Erna Putzmann je koj začetkom zasliŠanja rekla: Prosim, obso-dite me že vendar na smrt. Glavno vprasanje je bilo pri obravnavi izjava fakultete. Dočim je pri prvi obravnavi en zdravnik dr. VViener izrekel, da ni bila Erna Putzmann v trenotku umora popolnoma zdrave pameti, je dvorni svetnik dr. Pick z apodiktično sigurnostjo izjavil, da je bila Erna Putzmann tuđi Dri umoru popolnoma normalna. Vsled tega je sodišče vprasalo za mnenje fakultete. Zagovornik je pač pobijal mnenje fakultete, a sodišče je to mnenje vendar vzelo za podlago razsodbe. Erna Putzmann ie bila obsojena na smrt na vešalih. Čuvši sodbo je stopila k sodni mizi in rekla: Prosim, naj se sodba takoj izvrši. Ko jo je njen zagovornik hotel tolažiti, se je naenkrat zasmejala in zaklicala: Ali, gospod doktor, saj jaz sem sodbe vesela, zdaj bo vsega konce. Potem je začela hoditi po sodni dvorani in praviti, kako ie imela rada svojega ustreljenega ljubimca in otroka. ki ga ima ž^njim. Končno je zahtevala ča-Šo vode. Izpivši vodo je kozarec razbila in si poskusila prerezati žile. A dva vojaka sta io pravočasno prije-la in ji izvila steklo iz krčevito stis-njenih rok. Erna Putzmann je omed-le!a in morali so jo prepeljati v in-kviziciisko bolnisnico. Tam se je v petek poskusila zadaviti s svojim robcem. a resili  so jo zopet.
Jfaiboljšo nslttffs storiie svojim dragim na bojiš«, če jih naročit? na „Slovenski Jfarod", ker Ie na ta način redno debivajo porocila iz domovine.
])ana!nj; list obsega 8 strzni.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lastnina In tlsk »Narodne (iskarne«.
Dobavljam vsako množino
stročjega fižola kg K —*70 lepe kum a riče „ „ —-40 laptujskečebule „ „ 1*20 Ia česenj   .   . „ „ 4m—
Kata iz mrt! za Koho „ „ 3*—
Karei Saria. larilnr. Sc&midplatz I.
obhmhb    Kapi mm    m^c^=
hlio z vrtom
v TrooTskcm ali SenklavSkem pred-mettju, eveot prikladno ptfMlfe
Pismene ponudbe do konca av-gnsta na apravn. »SIov. Naroda« pod ..parMls/ŽSST10.                         2597
——— Sprejmem              ■
učenko
za  svojo manufakturno  trgovino,  ista
mora  biti   vsaj   15 let   stara   ter   tuđi
nemščine zmožna.
Bnton Ogpin, HouomBSto. citeliica
prevza-ne  vzgofo etrok  ia  tuđi vodstva gnspođinjstva«
Kdof   pove   upravn.    »Slov.   Naroda«.
2614
Miio za pranje
belo, v kos'h l'.t kg rezano oddaja dokler kai zilr.ge, samo original zaboje v   teži   okoli   60    proti   plačilu   nann»j
ali po povzetju  Gana za kg S 4*20.
Tudka                    2610
A. Kašman,   Škofja Loka.
Naprodaj je 5 vagonov lepih suhih
inkovih dru
1   m  dolge,   sklana   polena.   Dobavna doba   september-december   1916.   Ponudbe   sprejema   do   19   avgusta  1916 upravnništvo »Slov.  Naroda« pod „drva 2594".           2594
Nemško - slovenska
koraspoiidsntinja
s prakso, ki piše pred vsem slovensko pravilno ortografično, je vešČa stenografije \n zna pisati na stroj, ev 3« spre)me. <^bs
Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo rc-ferenc je poslati na :
Anton Kiftmann,
Maribor ob Dravi, Bomplab M. 11.
taaAsp aaal#
neiivano sobo
Cenj. ponndbe pod HWL O./1613" na
upravn. »Slov. Naroda«.      2613
Učenec
se sprejme takoj v špecerijsko trgovino.                 2502
Naslov v upravn. »Slov. Naroda«.
V nafam |a oddati
2 meblovani sobi
z vporabo kuhinje in vrta.         ■
Naslov v uprav. »Slovenskega Naroda«, 2619
Vaft'a mannlaktnraa trgOTtaa na detelt WV aprajma takoj "M
učenoa
s primerno Šolsko izobrazbo pod ugo« dnimi pogojt.               2587
Ponudbe   na   upravn.   »Slov.  Naroda« pod „nčaiiaa/258711.
Prodololko
izačeno v trgovini z manufakturnim, železntm   in   špecerijskim   blagom   na
deleli, aprafaia tvrdka    2615
flriTDfi fin, m mmt).
VW BoljSi rodbini se da v najem Čedna
sobna oprava
dovolj za 2—3 sobe, a 4 event ve<5 posteljama                                       2618
Pismene ponudbe se prosi na uprj »Slov. Nar.« pod pripravna oprava/2618V
Ifiolftisil
(skladličnlk)
za Irfiovtko ped]at|a apacarljaka atroka. Vatap 19 aaptembra event" L oktobra.   Plaia po dogovora.
Dopisi na upravo »Slov. Nar.« pod šifro 9,Kol*ltlal/!807.
Moderna dekliika Sola In penzljonat
□unaj lll.f liintzerstrasse 3>
I. Sola m* kuhanje lit gospodlfljstvo* II. Obrtno-delavska šola.
III.  Šola sa itadaljno Izobraaebo. (ToHfailinngMChnle.)
IV.  Trgovtka aola.                                                                            2045
——   Prospekti zastonl.   ^-^—^-^
Zahvala.
Za m»ofo5tcvilne dokaze presrčnega  sofutja ob prilikt   smrti našega iskrenoljubljeoega soproga, oče ta, starega očeta in brata, gospoda
3©5ipa 3an«^5ky
o. ksH ppof»sa>i-ja
kakor tuđi sa Utvilno časteCt gnmtt^o pri pogreba terekamo vsem znancem in prijateljem naso najlskrenejso zahvalo,
UUBUANA, !2.#avgnsta 1916.             A _ m_mm ^-^
____^_______j
Kino Central
v dezelnem gledališčo.
Samo danes v ponedeljek:
Čarobna pejem.
Sljajsa iraaa vojne ■> Balkan. SestavlI dr. Marko Brodaor«
= Krasno 9do „2>niajske industrije za umetnc /Ume". ^=
Jutri v toreh no prenft:    Ha sploino yMm\
SPARTACUS
ali „Upor gladiatorov".
▼«Uk tam mmm* «»kjl kUorltel Uak   ^P* IM
-       Sodeluje već tiso6 osefo. ^^^=
Vctte Hbe HmUi kgll. HeMdbflllui upHzoitlevi
■U  aaBValaa^a  «aaaaa«akall                       attA  Bttvttaaiai  VflittaValBaa &
MHW  pvmsvmi  VV1*^*^9                       ^^T J^^^^^^Bf  yaT"y^"ajaj»j|
***** 6-______________________________                                          .S4-OVEN5KJ NAKOD*, om U. arguta ifift.                                                                                           1S5. *tev.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
■ i^ntaiiMiiiMiMiitoM. ■                           Stritarjova ulica stav« 2.                           »•«—«■■ <w* »uro«!« 1,000.000 hro^
I                                   Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Cefowou9 Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema doge na kaput* in na ltk«M raias in jih obreatoje po      ■£   /2   /0  distih.       *v> rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.         I
■aaaatta »•!■*■ H«teta«ai v *Mk trima, torim tiHiiIm la u|kalaata«|*.                                                                                  I
Pozor!                    »         Pozor!
Mi, trogiH nm ii tili
dalje MILO ZA PRANJE, zajamčeno 36 % maSČobe in zelo fino TOALETUO   MILO,    različno   surovo   kavo   le   proti   prejemoici.
MOKKADOR krepilno zmleto kavo « priraesjo. Kavo in Mokkador tuđi t savitkih od 5 kg dalje, raspošilja po najnižih dnevnih cenah.
tvrdka A. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15.
i Zdravmkzelodc^
12
i limit Modra
I   Je posebnest ielodtnef* llkerja
I   Iz idraTilnlh rastllit, katori ii-
I   borno vpliva proti  slabostim  ▼
1   ielodcu  tor radi  tof« ▼ nobca^
p   dmiiml   ao   bi   sme!   manjkati.
I Ivan Jax & sin
I v Ljubljani, Dunajska cesta 15 I
I        pnporoia svojo bogato zalogo         v
luoznib ke!e5. *■ M
I                         ^         >            ^         u roAlao ia obrt
irezjafti kini za ^   nzHje i KL
p Pisalni stroji
i>   f fJ\ \3 L> Jl f\    f
pktilii stroji
vs«h   vellkosti
A JL 1      \1 11 aC      D K aU aW iH 1 I\   tCBl  StTOkOTnllk   C.  kf. đCŽ. Wđf«l
LfaUlanaa Koafresnl trg 15.
858                 (■••proti iiMfisk« o«rkv«.)
Nijvečja In  najsposobnejla  tnđka  in  izposojevai^Ji
klavlrjeT in harmonl]ey
na jugu Avstrife.   —   Velikmsska malom vsofp vlaobeao^a orodja, strna la amxtkali|.
BaVst zalOaiaifk ^ivornih in kornormh tvoroic* BOsen-dorfer, HOlzI & Heitzinann, FOrster, Ehrbar, Gcbrfldcr Stingi, Rod. Stefzhammer,  Czapk«,  Uuber^cr & Gloss
flofuam  In  Hofberg (amerikanski harmoniji).
Oferokl Od K  li"— naprcj. Najbogate]§a izbira v vseh
viodernih sfo^h m lwnih barvah.  Oglcjtc si  klavir je z
angUiko  ponavtjajočo  mehaniko.  IO letaa  postavno
obreina garancija.  KafOBalM najni2ja.   l^f—a naj-
ugodoejsa. HgtatervsH tor popravila strokovno in ceno    |
Rtr imam zfora] navtdene prve fabrikate IHHImćao ■•
|« n Kranjsko ▼ lalogi, srartm pred nakupom Uisl-
Bkolov Ia ntviđezncga „pofolaa" pri kričačih, ki se   |
dnatfr  govoriti   o  tvdobrom BUf*«,   dasi nimajo ni   I {tdnefft pomtmbnega fabrikata v zalogi.                ^
! (iospodinle!
i ali  stf   preskrbljene  2   zelenjavo  za  zimo ?
1 Hitro si narobite knji^co l9I«lenl« v §•«-
i pod2rjstTu", kl  &tane   30 v;n in se dobi v
kmigarnah ali  pri                 589
$. Racicn v Zagaria ob Savi
Tsćja attBOilaM razUćcik dobro okr&ftjooik Ia iiopravlJoaih
zabojev
je na prodaj.       25%
Vprašanja na poitttl jn*Odal ŠU 161.
Sadjevec
in zelo  dobro               2536
yjng -.n,., Sliva vrelec
natnizno   in   zdravilno   slatino   FaSpO« ši!)a po psvsetfa
5- Osct, p. (jDštanj, Koroško.
Suhe gobe
vinski kamen, med, vosek,
kum no  in janež
ter   sploh   vse   deželne   pridelke   lrapl veletrgovina                2267
AatOH Kolenc, Colfe.
Istotako  tuđi  vsako   mno2ino   raznovrstnih
oraznih vreč in sođov.
MILI
lllnLIUL
HF~   kupuje   ~M
Lovro Sebonik,
Sp. Siska pi-i Ljubi juni.
2459
liiooi vofoiUao proslova
kontorista
veščega  samostoine  slovenske,   nemske ko-
responednee in Knjigovodstva. SprejBt ■•
tuđi istotako izunena            26v.6
: kontoristinja. : :učenca:
5  primemo  šolsko izobrazbo pod ugodnimi
pogoji.  Prednost imajo tak5ni,   ki 90 bili 2c
nekai časa v službi. Ponudbe na:
Fra ne Oset,
VMtotrfova«, fiiflikt pri C«l|m
Novost! mm podplate!
MTURUL*' usnjati odrczki, hranijo Tsakemu naimanj K 10-— troSkov, ako nabavi  na čevlje,   nove ali stare,   „TURUL-1  varovalce podplatov.
^^—————   Cena zavitku K 120, 140, 180.  ———^^—_
Prodala   samo   Ha    SELJAK   LJUBLJANA,
Zaloga „TURUL11 ievljev, Prešernova nllca št. 52.
!! Velika zaloga čevljev z lesenimi podplati,!!
4r      Brez konkurence!      ^
F. L Popper čevlji \
f|           za gospode in gospe so nogam                         j|
f^            najbolj priležai, lUm in najbol}se                          ^
m             kakoTOsti.    Napredaj    samo   pri                        «5L=scs-»
5 JULIJI STOR, Ljubljana      l^jl
^            Prešernova ulica St &                        JeP^^
^Jk      dojsserski  čeviji   za tnriste, trfgijefličnl         JKk ^r\
A    Cc^ji za otfoke ia Liwn-tenuU-čevi^L        B'^Jr        J
islna Irailia ljubljansko i
LJUBLJANA
Prešernova ulica Stev. 3.
Največja slovenska hranilnica!  I
Koncem leta 1915 je imela vlog . . . . K 48,500.000*— Rezervnega zaklada........„ . 1,330.000-— i
Sprejema vloge vsak delavnik ia jih obrestuje po
4ii  o U   o
brez odbitka. Hranilnica je pnpilarftO varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domaće braullBlke.
PoM}a aa MBlfliča ia poslotfa aa Eraafikeai proti 8% ls¥» Kra&ltke pa prati S XU % obrMiim in proti aajaianj —_    1% osiroaia 9/4%  odplačeraajii na dolg.   ——
Kmetska posolilnico ljubljanske okolice v Ljubljani.
4'
1 /     0 /          brez odbitka rentnega tavica.
■as       ■                          ^aaaa^       m                                     ■jj_^BjBaaBaBaaa«wBa«^BaaiBaaiajBaBB^BaaaaaaaaaBaB^^^^^^^^a^a^a^a^^a^a^a^a^a^a^^B^a^^^a^a^^a^B»   I
■         ^^p™^^                                M          ^^Baw                                                                     ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^^a^^a^a^a^a^^^a^B   i
\L     /0      Ustanovljena leta 1881.
log. w~*.________ _______________________________________________^.     0JBKJ HAMOP*. «— n. «vf*» If 16.________________________________________________________S,,^, r<
ggl   Važna vest za posestnike kovin!  Igg
Glasom odredba domobranskoga mlnlstrstva m dno 28. aprila 1916, d. z. §t. 119, f 3, sa smejo lateiene kovino brez posebnoga oblaetvenega dovoljenfa prodati prosto volju a dolniikl družbi „Kovinska centrala" na Dunaju ali pa od to družbe za nakup pooblašcenim nakupovalnioam in organom. V interesu posestnikov kovin je torej, da po tej odredbi zasežene ko« vine kar možno ktnalu prodajo
Kovinski centrali, inla družba na Dunaju,
Nov naslov:
VII. Mariahilferstrasse 70
Ha oglu Neubaugasse                                                                       Telefon 37181 do 37185.
Ta se peča direktno in po Sterilnih pooblaščenih nakupovalcih in industrfjalnih zastopnikih z nakupom
| bakra, bakrenih zUtin, svinca, clna, cinka itd.
Izrecno  se  poudarja,  da  ,,Kovinska centrala ',   akcijska  družba,  prevzams  glede njej  oddanega  materijala  popolno I        odgovornost  napram vojni upravi. Zlasti se zamorsjo oddati   kovinski centrali,  delniški družbi tuđi oni predmeti In oprave, ki jih je zaznamoval  obrtni inspektor  ali pa  centralna  rekvizicijska  komisija.   Dalje  polaga vojna uprava veliko važnost na I        nabavo
I      nodomestnih oprao v industrijskih in obrtnih obratili.
I                     Kovinska centrala, deiniška družba na Dunaju, olajšuje oddajo posebno izdelanib obratnih oprav s tem, da dovoljuja
prlmerne dobavne termine, pomaga pri nadomestnih delih In plačuje višje cene.
i:: Touorno pohištua in stavbnesa mizarstva :
II produktivna zadruga ljubljanskih mizarjcv ----------   Tržaška cesta (Glince)   ---------- se priporoca  za  vsa v njeno  stroko  spadajoča   dela —————   in popravila.   ---------------------
:  G  F. Jurasek :|
uglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil       I
v Ljubljani, Wollova ulica št 12.1 Zaloga ter izposojevalnica   I
glasovirjev, pianin in harmonijev. I
2073      Ugodna zamena in lOletno jamstvo.           I
ja^fifasffl BpeoIalBl zavod za agUiavaaja tar papra- I
^pnndfPnir     == **** *»ah glaabU. ==       I
^vWw^        Đglaševalac v  „Olasbanl  zi««ciM tar ▼ vsefc I
^^ f           ------------    ftlovenskih savaaih.    ------------     I
(lastnica Jadvig« Sare)                          I
Ljubljana, Selenburgova idlca sMev. 9.   I
Posteljno    APIUfff A          I
4i.o»-. PERILO
namizno      * ■111BV          I
Cene zmerne-                            Solidno dolo*   I
$peeialni eddclcK za neve^tin« oprcnv«.     I perile za go5pod« po meri.          l7oa I
^^^^■■■■■■■■■■■■■■■■■■^B^B^BVBVB^nnnn^BaBIB^a^aiaiaiH^H^H^H^H^H^H^H^H^H^H^H^H^H^Haa^HH '
Rudolf Viđali, Piran, Istra,!
■       podjetnik ¥ razpaftilianjn
SOLI
i sprejema   naročila   po   zmernih   cenab. !                                25 9
Učenec
krepale,   s   primtrno   Šolsko   izobrazbo, {
um sprejme takaj pod u^odnimi po-
goji   v   trgovino   z    mešanim   blagom,
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
2451                                 !
Tliiiii
maailfaktiiritt,   vojaščine   prost,   ga .
apralata takaf. Istotam se spreime
:                      v  podak krepak             2586 I
vajenec
< FoDudbe na poStni predal 100, Ljubljana.
rz~i 500 kron!
^^g ^fl Vam plačam, akn moj uni-HEL^nnnnv čevalec korentn BUl Hhiai ne odpravi v 3 dneh brez boiećin Vaših fcvjlh   fm,    hrmdmric,    flMttteiNf.
Cena lonCku z jamstvenim pismom t.S# K9 3 lončki K 4«-, 6 lončkov E S.SO. Na stotine zahvalnih pišem in priznani. ranm|« nt, rakt pasteli« naglo odpravi Ita-praSek. čena 1Vi krone,   3 Skatljtce 3i/i krone.
aaa^nnja^VK^rf     ^^^    o»va*av   ^■■■^■•••■^■»^    #b   •■ ^^"^pvjat^a^vos
__________11114, OmrAm.________1930
Tnmki ntnAik
dobro   Utfjn  v  metani   trgovini   Ut
tlaiolniiarko
nekoliko vešća te stroke aa aarafan>ta
pri trrdki
linBufeerMehp
*—ma^^    Votop po đOgOVOfU«    «■■■■■■»
i    predaja i>ina.
I Ravnateljstvo nadSkofij. poaeatav w Zagrebu, (Vlaška ulica it. 75), proda okoli 1SOO hekto-1 litrov zajamčeno naravnoga vina. Uzorci se ne I poŠiljajo, ker se prodaja sklepa na temelju ▼ ogleda graš&oskih I     kleteb. Reflektanti naj se obrnejo na gori označeno ravnateljstvo.
VS»                   ^                   _>%          ^                  ral/
Knjigovodjo
rattaga dvoiUvnaga kaligovoUstra, aaatavllasja Ulaaoa tar unoinaga  Damikaga ta ilotaaikaga  aU  hrratakaga  (aslka
9a^ ***• "VI valetrgoviaa % vtaeav ka prrovrataa moči  Bal poUJaio avoja pooadba i onatbo lahtav  aa  apraraUtva   toga  Uata pad ^Valatrgovtaa^/lSTa.
^xlpoxočao3CLO fepedia»lxiQ                 I
domsKo in otroibo konfekcijo I
salo aalidna tvrdke                          I
Hl. Kristofič-Bučar I
Ljubljana*  Stari  trg   Uev. 9. — Lastna   hiša.    I ■•|MM|te     HT   1MTC1B   -«■     MafMMjiA         I
llnite itlitiit ■ iHcke i ililnti. I
■lai—!!■■  parlto la  šntf p*tr«kMtaw «• a**«t^«iihab   I
|  wr Po*H|« na UMro tildi na daželo. -«J|  I
Stm 8.                                                                                      »JLPVBNHg HAKQD% tm 14 WTgMf »H,________________________________________           18a. *wv.
n       K t6«^43^47#-—.        a                   *^ »%   ^W    I>**^       —""^         u        K 110,818.048—,         ::
| Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
CatnbiitaBjL--)lstaov4aBitM.-2fprtnttk.    K K ft*. Pita nH (f H ManM iMil                 IcMSU kapital in r«xm 65,000.000 kroi.
Prcskrbovanje vseh   bankovnih   transakdj,   n. pr.:   Prerzemanje teaantik Tft*f   na   hranilne                Najkutantneffte tzvrSevanje bonalk aar#6U na vseh tuzemskih in inozcmskih mestih. — Izplačevanje ko-
knjiflCC brei rtntnega đavka, kontovne knjige ter na kooto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-               ponov  ta izžrebanje   vrednostnih   papirjev.   —   Kupovanje  in  prodajanje deviz, valut in tu[ih novcev.  —     I
štovanjem. — Denar se lahko dviga vsaW dan bre* odpovedL — Kupovanje in prodajanje vretMobrih               Najemodafa varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevamo shranjevanje vrednostnih papirjev, l'stin,     I
9«ptrf«v strogov okvlm oradnih kutnih poradi — Shrinjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih              dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opri¥uiW« c, lur. nir. lotortjo BrczpiaCna revizija izzrc-    I
pftfclrjev iffl posojfla nanje.                                                                                                                               W8               banfh vrednostnib papirjev  — Promcse za vsa ZreDanja, Ispla&lla In nmkasilav Amorlko in U Amerike      I
UitMtna ha plt«t«a pojasnila In naavatl • m—h w banana »traka  •patfalatili transa kaljah vaaHtfar brasaiadna.           wm~Brtm\mwh9; Fromotoa toaaka L|ubi}aiia. — Telefon atev. 41    j
Voja^tet pmt kOBtoarist ištt mesta
knjigovodje
Vprmšaaja na   nprav.   »SIot.   Naroda« pod „kaflffOTOiia 230SM.   2o«3
Stanovanje
Stranka   brei   otrok  Ištm  ataaoTaala   za
novembrov termin, tuđi prcvzame posle hi5-
oika.   Ponudbe se blagovolijo   poslati  pod
„ttrvllka »0 25SO« na opravništvo »Slo-
venskega Naroda*.              2590
Krasne iimetniške * vo]ne razglednice
_ 5^1                                                         ""*  ****** **  ■■•*•*•                                                        I   cd
1|             M. Tičar, Ljubljana       .        1
5 *                    I. specijalna trgovina in založba razglednic                    ~
? S                                               na Kranjskem.                            625                  ^
_=J                                                         t                 L^
Za     #«-<vavc!>^     f»i*flsufvf«o     a*aitv«»«fai     In      am*t«^«»w!«?f *Ja     *aeln^s-ai I
BaV* Mirna, stalna stranka lite
stanovanje
ali malo hisico s 3 sobaml event 2 veliki ali 4 sobe  v  Siški  ali v blizini Siške, za I novembrov  termin   v najem.   Ponudbe podB „T.  R./25S34'   na  upravn.  »Stov.  Naroda«.!
V lfiiblianskl okolici se li proste! roke proda             259i|
porabna   za   skladišče ali  žganjarno,  z ograjenim vrtom, po  jako   nizki   ceni.
Naslov   pove   upravn.  »Slov. Naroda«.
1 Jtfestm trg št tO.            fr^ju?
^^    __                         -             ^
Zaupno blagoi
V pari prano in brezkalno
posteljno perle In puh
od K 2-80 za kg naprej
prtpartia tr|*Tiaa ■ p*st*l|Bla p«rl«a ia pah«a
C. J. HAMAMM
Ljubljana.  Mestni trg itev. 8.
Ustanovljena 1866.
F010B!  Hereelma keakareaea prlsaia u tri u miito
mm aapol  att ali eftUteae Uag«. Te§a p#r|a  se irle
pianti Mtaakl  am ia aeaaaca,  U   svttale  tete  ter
Ustreae prtpemere, ia se ruvifele UMake Ia aielji.
Igti ali ta
pošten,   priden in trezeo se Sprejaie.
Naslov   pod  V9K  220 2574M   ia
upravn   »S'ov. Naioda».                 2574
aaj- Uče se starefil
hlapec
i                 ■
na    deželo.    z   večit n'r»«     sorič^vali Plača po dogovoru   Tatep takoj-
Ponudbe na uprav  »Slov. Naroda« pod f.   W. ^0X508*'.                 2508
I Pri pianikaiii Meta!
tti Cal atta Ml
I              fe najbofj zdrava  ii tadl  Mjceoejša
2T ^rana za dolenBce.
I                        S   ttođlilOI     u*   i  lahkoto    od pomore    po
I              mirjknnja mlrka in »inri*ori». pri njegovi «porar>
se nmmreC pnbTT»nitti <Jv« tr^tjini mleka in ena tr?t;ira slad^rla — Od mnoj'h prtt>»nj tu tstno en» -n^Tx> !■# pL TrvthScKj, («kvBV|«Te sofvoflitt v Đrateii» Ljuhi   sva'-; !   Hoiem Ti spo
roćit), d« dai«mo Elxinernn milema S'adln <alM<lni ćai in da ■« izborno razvija, rjtleg temar «a Sladin Uhko najtopleie priporoča
Dobt se pri te'<»m«riu Ti«%l«Mf|B v l|Bfe-Itanl irmn i«t»iU. GUvne za!of« Nt Diujl f fekar*ak Trnkoczr: Sck»ii»rB3Mr«trmasc IM. Umet-ttldteratrane 25, ta4etikr?lttz 4; v Oreics: Sack-
Ze iJTiitta,   že s   sladkorje -\   in    vsemi   ; arimesmi    v kockah    za    V*  litra   kave
Em tata torta stase amo 30 vii.
500 kron plaćam tistemu, katen more
reč'f da  ni  vr^dno KavodOo za   ^ripravl|snfa  aa glasi: 1
tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, od ognia   vzeti, 2 minuti   poknto   pustiti in naiboljSa kava je   eotova. — Po pošti ne iillsai najmam 20 kock, to je 1 kg S 5'50;
! Ovoj se zaračuni po lastni ceni ( Pošilja se proti novzetju. Sprettnem ra na-ročeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja
100 kock 5 kg znižana cena K 25*—. NaroCila sprejema in izvrSuie razpoSiljalnica
Ivan Urek
Lf«M|taa  5,  Me»tal  trg «t 13, «v«rli6e, tfcaa«.         i9;6
I         cf. tu cew. cd;ema:csm                                                         I
I          tvrdne $ingio-Novak         1
I 2542                                 maloga čevljev                                        I
I                                                  Ljubljana,  S^en^ur^ova ulica 7 I
I se vhudno na^nanja, da bods trgovina *adi pomanjkanja blaga I ter ponovnega odhoda :astnif^a tvrdne na bojišče jačasno zaprta. I         Za   dosedaj v colni  meri  iskopano  sauoanje se   tvrdila
I zahva/jure. ostroma 3a nadaljno nafconitev najieojfe priporoča-
fir—— »F=T——-                Btoa                           w-=li—T*-***q
Kostanjev les, ȣz\ Mode
kupim po najvišji dnevni ceni.
,^^■                                   Ponudbe na ^——^———^——— I
Josip Kralj,
Ljubljana* Franca Jožefa cesta št. 7.
||i|                   C. in kr. dvorni zafožniki                   MM
I A. Zankl - sinovi I
Wj$M             tovaraa keatlćaih barr, lakov Ia firneiev            ^^g|
^g   Resljeva   cesta  1   LJUBLJANA   Marijin trg 1         ||||
W$tiM    priporočajo vse vrste oljaatili, sobih, emajliiih Ia taaadalh  HEiji
^^   barTf prlstaega kranfakega Itrneža. ma?ca, praiaega   ^^1
B^P   olja za tla, strojneia olia, karbolineja, ćopičev, steklar.   f^m\
^^   klela  in   vsth   drugih   v   to   str oko   spadajotik  predmetov.  |^g|
■gp^                                Ceoiki na razpolago.                               m!^
I H Marija Mt%l -  ^ubjjam, Zidarska ulica št 8 ||
\   s   |S|                                            *j^*>   ođprto skladište natproti štev. 7   '0mWtt                                   ^   |
[I   |   Ml   priporoča   cenjenim   damam m gospicam svojo bogato itbero  najokumeje   nakitenih  svilenih Mobnkov    ^    ^'
1   .§   U   in slammkov, vedno novih dtmajškik imodehv, praituh oblik prvovntmh tovarn in najmoderne jšega nakita.    W    |
J   S|   |C|   Popravila po ielji.          •          Žofe« Uobuki vedno v *alogi.                   Zunanja uaročUa obratom pošte.    w>    ^-
11           I ^HI________                                                       ... _...___^^----------------------------------^H ^^^^^J