Ilustrirani slovenec
Leto II.
Tedenska priloga „Slovenca" z dne 21. novembra 1926, itev. 267.
Štev. 47.
Iz naše nesrečne Goriške, ki preživlja te dni vse grozote fašističnega divjaštva.
Zgornja slika nam kaže pogled na našo solnCno Gorico, za katero krvavi in bo krvavelo sleherno slovensko srce, dokler ji ne napoči sveta ura odrešenja. — Spodnja slika pa kale strašne kaverne na gori Sv. Mihaela pri Gorici, veJen spomenik ljubezni Slovencev do lastne zemlje in živ Ä      - ' spomin Italijanom, kako zna Jugoslovan braniti svojo grudo in svojo besedo.
390
Dufour - Feronce,
bivši veletrgovec v Lipskem in nato v službi nemške diplomacije, bo najbrž imenovan za namestnika general, tajnika Društva narodov.
K obisku romunske kraljice Marije \ Ameriki.
Na stiki vidimo kraljico s spremstvom ob prihodu v New York. Od leve na desno stoje: ameriški admiral Long, princezinja Ileana, princ Nikolaj, kraljica Marija, kapitan ladje, na kateri se je peljala kraljica in podpolkovnik Poilloo.
S poroke belgijskega prestolonasl. Leopolda s švedsko priucezinjo Astrido.
Svatje, dvor in diplomatski ibor v državni dvorani švedskega kraljevega dvora v Stockholmu. Slika na desni: Nevesta Astrid v poročni toaleti.
„II duce" Mussolini govori
zločinskim tolpam svojih fašistov, ki izzivajo s svojimi divjaštvi ves kulturni svet.
Nečakinja sv. ožeta Pija XI., Marija Luiza Ratti,
s svojim ženinom, markizom Persichetti-Ugolinijem, ki ju je dne 30. p. m. poročil v
Vatikanu papež sam.
391
Notranjščina župne cerkTe \ Cernem
pri Prevaljah, ki je bila dograjena I. 1889., stara je 1. 1883. pogorela.
Princ Pavel, bratranec našega kralja,
s svojo soprogo, (grško) princezinjo Olgo in sinčkom Aleksandrom. Kakor znano, živi princ Pavel z rodbino najrajši v svoji vili ob našem Bohinjskem jezeru.
Slika na desni:
S kongresa „Asociacije slovan. turističnih društev", ki se je vršil meseca septembra v Pragi pod predsedstvom g. G. Zarkovskega (X) in ki so se ga udeležili zastopniki Cehov, Poljakov, Bolgarov, Hrvatov, Srbov in Slovencev (Hrovatln XX)-
SlIRe R ^^SlovensRemu biografsRemu leRslRotiu".
Caucig (Kavčič) Frančišek,
(1762-1828), slikar.
Detela Fran,
(1850-1926), pisatelj.
Dular Franjo,
(1860-1924), živinozdravnik.
392
Podzemeljsko bogastvo Slovenije: Cerno
pri Prevaljah in tamošnji svinčeni rudniki.
Jožef Dobrave,
župnik v Cernein pri Prevaljaii, agilen in požrtvovalen delavec, v ' laiiiošnjih organizacijah.
Pogled na Cerno pri Prevaljah,
kjer se nahajajo po vsej Evropi znani sivinčeni rudnikL
Pogled na Žerjav pri fernem z rudniško prebiraluico, topilnico,
ter delavskimi in uradniškimi stanovanji.
Skupina rudarjev v Heleni,
videti je tudi vhod v rov.
Novi vhod v jamo na Terčovem
s skupino rudarjev.
> eJ^ino teh slik je posnel g. Jernej Cernjak, fotograf v Ccrnem.
393
Pogled na cerno s Peco v ozadju.
Rok Slivnik,
navdušen igralec na tamošnjem našem odru, kot Krjavelj v „Deseteni bratu".
Delavski orlovski odsek v Cernem.
Pevski zbor v üernem 1. 1925.
Nagrobni spomenik 4 jugoslovanskih junakov
(Hostnika, Mišica, Jerine in Cente), ki so padli v bitki pri Cernem dne 28. maja 1, 1919., boreč s« za osvobojenje naše Koroške.
Cernski begunci meseca maja I. 1919.,
ki «0 morali bežati pred maščevanjem prodirajocih nemških band.
394
Soline na otoku Pagu v Dalmaciji.
Po<!;led na mesto Pag
ter njegovo kopališče in skladišča ta sol.
Pogled na soline blizu mesta Paga, ki so največje v naši državi
in bi mogle dajati letno vsaj 1500 vagonov soli, a je dajejo komaj 5—600 vagonov. Centralistični režim jih je namreč popolnoma upropastil, najbrž zato, da več zaslužijo razne komisije, ki sedaj drago kupujejo sol v — inozemstvu.
(lani .,Jugoslov. strokovne zveze", tamošnje krščanske delavske organizacije,
ki jO že pred pur leti sklenila tozadevno kolektivno pogodbo z upravo solin, na delu v solinah.
Zbiranje kristalizirane soli v solinah.
Prevažanje soli v čolnih s solin
in spravljanje v paska skladišča.
395
Križem   Slovenije.
K tridesetletnici Ijuhljanske glavne pošte:
Ta mesec obhajamo 30 letnico, kar je bila zgrajena ljubljanska glavna pošta (slika na levi), poprej (t. j. oil 1. 1825—1890) jo biln ta nnstanjena v sedanji Bonačevi hiši na oglu Knafijeve in äelenburgove ulice (slika na desni), ki je bila teilaj last hotelirja Malica, a prcil 1. 1825. jc bila nastanjena • - - v ogelni hiši nasproti križanske cerkve.
Slike z zadnjih povodnji dne 30. p. m.
Na levi: pogled na silno narastlo Savo pri Črnučah; slika na desni: zatvornica tovarne „Titan' v Kamniku, vsa zagvozdena z drevesi,
ki jih je prinesla Bistrica s seboj.
Prvotna domačija Šukljetove rodbine na Lokvici
pri Metliki (glej njegove prezanimive spomine, ki so izšli spomladi). Sedanji lastnik je Plut iz Crešnjevca, ki jo je kupil od Al. Mihelčiča, svaka predzadnjega kranjskega deželnega glavarja.
Udeleženke gospodinjskega tečaja v Slivnici
pri Mariboru, ki se je vršil letošnjo jesen. V sredini sede: g. župnik Mihalič. voditeljica tečaja ga. Sitligova, učiteljica gna. Hribarjeva in g. kaplan Ravšl.
396
Ljubljanski telefon«
Telefonski naročnik
se zaman trudi, da bi priklical centralo in dobil zvezo.
Birši telefonski naročnik
na živčnem oddelku ljubljanske bolnice.
Nesrečni naročniki telefona
si pač ne morejo drugače razlagati telefonskih kalamitet, nego s pre-zaposlenjem telefonistk...
Černo v Mežiški dolini.
Kraj, ki ga današnji „Ilustr. Slovenec" kaže v svojih slikah, je v Sloveniji med najznamenitejšimi. Visoka Peca ga je rešila, da ni ostal pri koroški Nemški Avstriji. Župnija se omenja že iz enajstega stoletja kot podružnica Sv. Mihaela pri Pliberku; samostojnega župnika pa je imela že 1.1362. Danes šteje župnija 3400 duš in je po obsegu največja v Mežiški dolini. V vasi je sedež orožniške postaje, finančne kontrole, distriktnega zdravnika poštnega urada itd. Iz Cernega so za turiste izhodišča na: Peco, Plešivec (Sv. Uršulo), Javorje, Koprivno in druge obmejne kraje. Največja zanimivost pa je svinčeni rudnik, največji v Evropi. Baje so kopali svinec že Rimljani. Pred 70. leti pa je začel izrabljati zaklade bogate Pece neki Kraut iz Bistrice pri Pliberku. Za njim so sledili razni posestniki Žerjav Lorenc (1850) nato VVedl, Orfandl, Pretnar in Kompoš, potem „Bleiberger-Bergwerk-Union". Sedaj pa je rudnik v lasti angleške akcijske družbe : .The Central Evropean Mineš Limited".
V začetku so kopali rudo čisto primitivno z navadnim orodjem. Da se je apnenec zrahljal, so ga razgreli, da so lažje kopali. Nato so uporabljali Črn smodnik, s katerim so razstreljavali skalovje. Za smodnikom je prišel dinamit in želatina, t. j. tiha razstreliva, ki so še danes v uporabi. Električna moč se je začela vporabljati 1. 1903. Tu so prišli na vrsto vrtalni stroji in lokomotive; ravno-tako tudi mašinelna zbiralnica v Helenskem jarku in obenem žična železnica. Druga še bolj moderna zbiralnica pa je bila dograjena 1. 1914. z novo žično železnico istotam.
Zaposlenih delavcev z uradniStvom vred je ca. 1300.
Izdelujejo se tudi svinčene cevi in šibre. Električne vodne centrale so 4, ena novo zgrajena parna centrala, ki ima 500 konjskih moči; dtilje en Diesel-motor. Svinčena ruda se topi v 6 ameri-kanaricah in v eni visoki peči. Svinca se producira na dan okroglo 3 vagone. Za bolj racijonalno iz-koriščevanje rude je bila postavljena 1. 1924. Lur-gijeva stavba, ki ima namen potegniti še zadnje
ostanke svinca. Rudnik ima lastno železnico do žel. postaje Prevalje. Dolžina rudniške podzemeljske železnice znaša nad 100 km; človek bi lahko hodil 3 dni, ako bi hotel prehoditi vse rove. Rudniška podzemeljska okrožja so sledeča: Igerčevo, Klančnikov rov, Jazbina, Sv. Helena, Friderikov rov, Peca in Riška gora. — V Peci torej stoluje kralj Matjaž, o katerem govori ljudska pripovedka in ki razpolaga s svojim velikim bogastvom.
Peca pač hrani še mnogo neodkritih zakladov. Za Peco pa pride na vrsto Uršla gora (Plešivec).
J. D.
Soline na otoku Pagu.
Otok Pag v Dalmaciji meri 273 km' in šteje 10.000 prebivalcev, ki se bavijo večinoma z vino-jradništvom In ovčarstvom. Glavni kraj na otoku e mesto Pag s 5000 prebivalci. Ženske izdelujejo daleč po svetu znane čipke, moškim pa dajejo glavni zaslužek soline, ki se nahajajo v 8 km dolgem in 2 km širokem zalivu južno od mesta. Sol se pridobiva tu naravnim potom, to je v posebnih zaprtih poljih, nazvanih „solna guvna" ali soline, v katere se spravi morska voda in potem pusti izhlapeli, da ostane na dnu sol. Vrši se to delo od meseca junija do oktobra.
Paske soline obstoje le več stoletij. Nekoč so bile privatna last, a jih je potem odkupil avstrijski državni erar. Ljudstvo je dobilo državne obveznice, ki 80 izgubile po prevratu vsako vrednost tako, da je danes brez dobička in brez solin, ker si jih je sedanja monopolna uprava kar enostavno prisvojila. Morsko vodo spravljajo z motorji v so-
line, ki se dele v „poljane" za prvo,- drugo in tretje izparivanje, odtod pa v ,poljane" za krista-lizacijo. Če je morje dobro kondenzirano, izpari solnce vodo že v nekaj urah in sol je dobljena. Do 1. 1925. so sol sproti spravljali iz solin, od tedaj jo pa puščajo na njih, napeljejo nanjo novo vodo za nove plasti in sol pospravijo šele po dobljeni tretji ali četrti plasti pri čemer se je več poizgubi in kar baje zmanjšuje produkcijo.
Delavci na solinah .so vsi člani krščanske »Jugoslovanske strok, zveze", ki se potom .Hrvatske ljudske stranke" mnogo trudi, da bi dvignila produkcijo. S tem bi bilo mnogo pomagano tamošnjemu ljudstvu in državi, ker bi nam ne bilo treba soli uvažati iz inozemstva, toda belgrajska gospoda za ta prizadevanja ne kaže nobenega zmisla, radi česar produkcija še nazaduje (1. 1922. je bilo pridobljene 825 vagonov, letos pa le še 380 vagonov). J. F.
/. $erija 8 kom.Din6-.    //. »erija 10 kom. Din
Po$amezni komad 1 dinar. Dobe <« v vieh ljubljanskih trgovinah in trafikah.
Zaloibi Vakosla« Kramarit, Ljubljana, Florjanska 22.
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.