Hoy ice GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE ► ► r LETO I. ŠTEV. 22 Izdaja Okrajni odbor SZDL Kočevje • Ureja uredniški < 'oor Odgovorni urednik .T " Sir List Izhaja vsako drugo soboto • Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 8. DEC. 1956 50-letnica teksnevzgojtin novzadmini'Zim v Ribnici ^ Praznik rojstva nove Jugoslavije je ribniški »Partizan« „jihove zasluge skromno priznanje ...™° so občni zbori sin- nimajo več. Imajo pa v skladu z boda je potrebno spregovoriti o združil s prisrčno slovesnostjo ob 50-letnici TVD »Partizan« - diplome. Skupno je bilo pode- dlkataib orfanlzacij; letos so jih novo dražbeno ureditvijo tudi te- pomoči temu društvu od strani Kibnica. Ribnica se je že na predvečer praznika odela v slav- ljeno nad 200 ličnih diplom. Med ‘me,e že skoiaj vse organizacije, mu primerne naloge. Ker je bilo organizacij. Skoro na nobenem nostno razpoloženje. S hiš j3 viselo lepo število zastav. Zve- podelitvijo je prišlo večkrat do le- Ce gledamo na zasluge te organi- na. ve^ ° cni . n.a zboru se ni govorilo o tem čer 28. novembra je bila v domu Partizana slavnostna aka- pih prizorov spoštovanja In zahva- zaclje in njeno vlogo v preteklosti, pl lp'avab zan-|e .slišatl. vprašanje vprašanju, kar priča, o dosedanji demija. Drugega dne, 29. novembra je bila ob 9. url v domu le starim sivolasim pionirjem teles- moramo priznati da današnje sin- °. P0111™11 ™ vlogi sindikata in nezainteresiranosti. Zato morajo o Partizana slavnostna seja uprave TVD Partizan, na kateri so ne vzgoje v Ribniški dolini. dikalne organizacije vsega tega nj6=ove koristnosti bi bilo potreb- vprašanju mobilizacije članstva za - x no v zvezi s tem dati nekoliko po- aktivno sodelovanje v omenjenem jasnil. društvu sindikalne podružnice v Prvo, kar Ranima vsakega de- Ix,doC»e,ve.č razmišljati in tudi delavca, je življenjski standard. To lati. žalostno'je namreč dejstvo, da je seveda popolnoma razumljivo. ne kočevska Svoboda dobiti Kakšna pa je vloga delavske or- "ovlh eJanoy za sv°j= Pevsko dru-ganizacije, in to je sindikat, v dvl- ^Y0' Prl tolikem številu mladih ganju standarda, to je pa mnogim ko!lko/ 3*h 1® y K°6 stvar malih narodov, da živijo nom, moramo za tako velik uspeh nje svojega vpliva na Bližnji ^ mini, ter pred Varnostnim sve- samo čestitati, vzhod Na ta način hočejo dokaza- Izbojevala sklicanje izredne- ■ 6 ... . LTiL Tin Dorin ri a Vi mtvllnn Odlikovanja za 29. november Za zasluge prl Izgradnji socialistične domovine je po ukazu predsednika republike bilo v našem okraju odlikovanih 12 oseb. Z redom dela H. stopnje je bil odlikovan Alojz šega, uslužbenec OLO Kočevje. Z redom dela III. stopnje pa so bili odlikovani: Ludvik Golob, učitelj iz Kočevja, Melita Jelenc, uslužbenka OLO Kočevje, Adolf Jakopin, delavec tekstilne tovarne, Vinko Košir, uslužbenec občine Kočevje, Janko Pezdirc, sodnik Iz Kočevja, Stane Ropar, učitelj Iz Kočevja, Blaž Volf, uslužbenec iz Kočevja Anton žagar, statistik iz Kočevja. Medaljo dela pa so prejeli: Marija Kersnlč, poštna uslužbenka Iz Kočevja, Rudolf Urh, uslužbenec OLO in Alojz Vrbinc matičar iz Dolenje vasi. Ob podelitvi odlikovanj so bile krajše svečanosti, odličja pa so podelili odlikovanim vodilni funkcionarji okrajnega ljudskega odbora. Vsem odlikovanim pa še posebej čestitamo! tl, da Rusi res želijo za vsako ce- nasedanja Generalne skupščine, no prodreti v ta del sveta in da .-J® Potem obsodilo napad na 1e ameriška politika zgrešena, ker , “ . in zahtevalo umik napadal- je ameriška politika zgrešena, ker znnrevaio umiK napaaai- P© if tlZti KIS kd SodtTQZiCGI j© IfOZVild SV©) PfOpOlf nL bil° "T0 treba očuvati zahod" zdravljena! & delogacl;ia vcdno p0" Letošnji Dan republike je Sodra- Nastopil je tudi moški pevski zbor, in hčere so se po kapitulaciji j„fc. ____ „„ no enotnost. PRIJA žica proslavila na najbolj svečan v odmorih pa je igrala godba, ki armade strnili v splošno ljudsko mnogo bolj kot doslej reševale JTrvajaieLJSTVA način. Na nrerivečer -in hi 1 u v rlvn- in h,Si »nVliirfilo nmolnvn a sxWni m..i » . . J _ I reševale tič čudnega, če ,gci v tem kraju mislijo, da je' poedine napake, ki jih opazijo v podjetju, najbolje zamolčati, ker v nasprotnem primera kaj lahko Izgubijo delo. Opaziti pa je tudi, da so sindikalne organizacije z ostalimi družbenimi organizacijami zelo slabo povezane. To je seveda zgrešeno, kajti tudi SZDL, ZK ali LM morajo vedeti za probleme v sindikalnih organizacijah in edino na ta način bodo lahko pomagale prl delu. Poleg tega se tudi opaža, da v krajih, ki nimajo delavske tradicije, delo sindikatov bolj počasi napreduje. Zlasti se to opaža v Sodražici ln Loškem potoku, kjer sicer so podružnice, a je njihovo delo nesistematsko. Kdaj pa kdaj se zaletijo v delo, potem pa zopet popolnoma prenehajo. Težava v delu je tudi v tem, da vse delo sloni na eni osebi, ta pa ima še vrsto funkcij v različnih organizacijah. To pa tudi dokazuje, da je potrebno mnogo bolj kot’ doslej vključevati v delo mlajše kadre. Ako v celoti analiziramo delo občnih zborov, lahko ugotovimo, da je to delo bilo dobro. To nam ESSKsEsiB£rr»T-»r»s ki še vedno niso ponehali ln za- 4P°d Karamanlis, lq bo prl nas organizacij. Prebivalci so napol- dvorani svečana seja Zveze borcev _q a ^ —n to era irmmra obravnaval nekatera „ niu rimrann Hr. rartni«™., _j«_IN auBijevajije na d. strani ueio. bodoče Rudi Orel c/lh trdem ijti a Cfcaeeoju 28. novembra ob 20 smo Imeli jami in petjem, na koncu pa je radi pomembnosti tega govora še obravnaval nekatera vprašanja v nili dvorano do zadnjega kotička, in razvitje prapora. Predsednik or- dolgo ne bodo. Najprej je Marša- zvezi s krepitvijo naših odnosov z Svečani govor o pomenu Dneva re- ganizacije tov. Fran Fajdiga je v la napadla moskovska Pravda, ki Grčijo, ki so se po zaslugi obeh publike je imel sekretar občinske svojem uvodnem govoru pozdravil je zavila nekatere njegove Izjave vlad ln na željo obeh narodov v organizacije SZDL tov. Lojze Lu- številne goste, predstavnike obla- tako, da bi lahko dokazala svoje, skladu z našo dolgoletno tradicijo šin. Vrstile so se nato deklamacije sti, kolektivov, uradov ln orgati- in je trmasto trdila, da je danes prijateljstva že lepo utrdili. jn skupinski telovadni ln rajalni zaclj. Med njimi našega poslanca - ........... ......... 1„VJ„ll| JC v svetu glavno to, da vse sociali- ^ot vemo, je bil naš tov. Mar- nastopi ob spremljavi godbe. Zelo Matija Malešiča ter vse ostale. 15 v Kočevju proslavo v počastitev rudniška godba na pihala zaigrala stične sile enotno nastopajo In da °aI povabljen na državniški obisk lep je bil nastop »Devetorlce« in let poteka, odkar so po slovenski rojstnega dne nove Jugoslavije — nekaj partizanskih pesmi, ti prav tič važno ali so staliti- v Indonezijo, kamor naj bi odpo- srbski narodni ples, ki so ga izva- zemlji odjeknili prvi uporniški stre- 29. novembra. Tako smo v Kočevju proslavili stične ali ne. Dogodki na Poljskem toval to zimo ali na pomlad. Ni jale pionirke v narodnih nošah. H in je njihov oster poziv na boj Gimnazijski pevski zbor je v za- naš veliki praznik. Vendar pa je prav posebno pa še na Madžar- še znano, ali bo Maršal na, to po---za svobodo in pravico sprožil or ja- četku zapel himno. Nato je tov. bila udeležba na proslavi skromna. skem so pokazali, da temu ni tako. tovanje krenil, ker mednarodna ški plaz vstaje in ljudske revolu- Osredkar z nekaj besedami pouda- \ češkoslovaško glasilo Rude pra- situacija ne dovoljuje državnikom, V PREDGRADU SO PROSLA- c[je Sodražani se lahko s ponosom ril pomen 29. novembra. Tega dne ' ' ™ vo piše enako kakor Pravda. Po- da bi odhajali na daljše poti, pa VILI DAN REPUBLIKE spominjamo tistih velikih dni, ko smo dobili Jugoslovani svojo de-Ijakl so komentirali Maršalov go- tudi zaradi tega, ker Sueški pre- Na predvečer 13. obletnice Dne- smo pokazali svojo borbeno moč, lavsko oblast. Uzakonjene so bile vor realno In premišljeno. Krepko kov do takrat gotovo še ne bo va republike se je v Predgradu v drznost, svoj visoki moralni čut za vse pridobitve narodnoosvobodilne- so tudi odgovorili francoskim ko- sposoben za plovbo. zadružni dvorani kina zbralo mno- boj proti laži, krivici in nasilju, ga boja in uresničene so bile tež- _ ^ _______ o____________________ munistom, ki so o poteku dogod- Tudi naše enote, ki so v sesta- go ljudi iz Predgrada in okoliških Ta zavest mora jekleniti člane ZB nje naših delovnih ljudi, ki so se podjetje, ki gradi od leta 1952 pri- kov na Poljskem popolnoma na- vu sil Združenih narodov, bodo de- vasi In proslavilo 13. obletnico Dne- In stopnjevati našo predanost stva- pod vodstvom tov. Tita ln KPJ statišče Latakijo v Siriji, bo do pačno m površno Informirali fran- lale na utrditvi jugoslovansko- va republike. rl pravega socializma. S ponosom borili proti okupatorjem. Izgnan je konca leta končalo vsa dela, do- cosko članstvo. Vodja Italijanskih egiptovskega prijateljstva. Egip- Proslavo je otvoril tov. tajnik se moramo spominjati zgodovin- bil okupator, delavec je dobil svo- ločena v pogodbi o graditvi ’ tega komunistov je pozitivno ocenil tovski pristaniški delavci so takoj obč. LO Predgrad Drago Aupič. skih dni iz leta 1941, ko smo se je pravice in Jugoslavija je zrasla velikega pristanišča v Vzhodnem Maršalov govor, ker se je z ve- izjavili, da so pripravljeni izkrcati Po otvoritvi je zaigrala državno sestali s pok. tov. Seškom, tov. na novih temeljih v socialistično Sredozemlju. Dela so večji del že čino Maršalovih trditev strinjal, našo opremo po prihodu naših treh himno godba PGD Iz Predgrada Rusom in dragimi ter razmotrlva- državo — državo delavskega raz- končana ln posamezne skupine čeprav so njegove izjave manj do- ladij v luko Port Said. Naši vo- pod vodstvom kapelnika Jožeta 11 pogoje za organizacijo OF v na- reda. graditeljev kakor tudi del mehani- ločne m jasne. Najhuje pa so men- jaki in mornarji so odklonili po- šmajcelja. Nato je Imel govor ši dolini. Zbirali smo orožje, mu- Pri programu so sodelovali tudi zacije so že na poti v domovino, da zopet reagirali francoski komu- nudbo anglo-francoskih zasedbenih predsednik obč. LO Predgrad tov. tičijo, razstrelivo ln hrano za boj pionirji iz osnovne Sole in c'clba- Pristanišče Latakijo že uporablja- tistl in to v starem tonu iz let oblasti, da jim te pomagajo. Marko Režek. J. Maslo proti okupatorju. Sodraški sinovi ni iz vrtca v Kočevju z recltaci- jo v pomorskem prometu,. NASE PODJETJE GRADI V SIRIJI Splitsko pomorsko gradbeno SPOZNAJMO UGODNOSTI IN ZAHTEVE PRI NAJEMANJU POTROŠNIŠKIH KREDITOV 15 milijonov za potrošniška posojila Več pomoči šols&im odSorom SEJA ŠOLSKIH ODBOROV V VELIKIH LAŠČAH IN NA SLEMENIH Cas, ki nam je zadal največ skrbi, je tu in skoraj nas je že prehitel. Skrbni družinski možje in gospodinje, ki so pravočasno predvideli potrebe za zimski čas, so se tudi na ta ali oni način oskrbeli. Poleg oskrbovanja gospodinjstva pa se pojavljajo še tudi drugi problemi in druge potrebe, ki pa jih z mesečnimi prejemki naenkrat ni mogoče kriti. V takih primerih se mnogi spomnimo svojih »najbližjih« drugi se obračamo na Narodno banko ali na posamezna trgovska podjetja in trgovine, da si za primeren čas izposlujemo potrošniško posojilo. Razumljivo je, da v takih primerih vsak dober gospodar, preden napravi prvi korak, dobro premisli. Ko si najema posojilo, se dobro zaveda bremena in pa koristi, ki jih ima s tem, ko si najame jpotrošniški -kredit. Pomisli na zapreke in na druge prilike in neprilike, ki se marsikdaj nepričakovano pojavijo. To je do neke meje stvar posameznika. Večkrat pa so zaradi prelahkomiselnega zadolževanja za potrošniški kredit v skrbeh tudi tisti, ki ga odobravajo, to je Narodna banka, trgovska podjetja in trgovine. Posojilodajalci, ki odobravajo potrošniške kredite v smislu Uredbe o dajanju potrošniških posojil delavcem in uslužbencem ter drugim kategorijam upravičencev, imajo to poslovanje sicer urejeno tako, da zberejo vse potrebne podatke o kreditni sposobnosti prosilca in ponudenih porokov, prav tako pa zahtevajo za odobreno posojilo druga zavarovanja, kot so menice in prepovedi na prejemke na prvem mestu. Vse te listine se morajo podpisati, a najvažnejše prevzete obveznosti in odgovornosti dosledno izvajati. Da bo kreditna ustanova-podjet-je posamezne prosilce pravilno razumelo in čim hitreje odobravalo zaprošene kredite, je nujno, da si prosilci za posojila v zvezi z dodeljevanjem potrošniških posojil zapomnijo predvsem naslednje: Potrošniški krediti se lahko dovoljujejo: redno -zaposlenim delavcem in uslužbencem, upokojencem (osebnim in družinskim), invalidom, osebam, ki opravljajo samostojne poklice (zdravnikom, odvetnikom, duhovnikom in drugim), če so socialno zavarovani, imetnikom zasebnih obrtnih delavnic, podoficirjem, oficirjem in uslužbencem JLA. Vsi ti upravičenci morajo biti stari najmanj 18 let, biti morajo torej polnoletni; isto velja za poroke. Roki za vračilo posojila se določijo po namenu kredita oziroma po trajnosti kupljenih predmetov, ne smejo pa biti daljši od dveh let, razen za opremo-pohištvo in glasbene inštrumente, kjer pa ne smejo presegati treh let. Na eno leto se odobravajo krediti za nakup tekstila izvzemši posteljnine. Roki so pa lahko, če -tako želi posojilojemalec, tudi krajši. Potrošniški krediti se lahko dovolijo prosilcem največ do naslednjih zneskov: redno zaposlenim delavcem in uslužbencem do 1 tretjine celotnega zaslužka ali plače, ki jo dobijo za čas, za katerega se po namenu odobri kredit (enoletni, dvoletni, triletni). Po teh pogojih se odobri tudi osebnim in družinskim upokojencem in invalidom; osebam s samostojnim poklicem do 1 tretjine zneska, od katerega plačujejo prispevek za socialno zavarovanje; imetnikom zasebnih obrtnih delavnic do 1 tretji- ne od osnove za obdavčitev ter prav tako od skupnega zneska za dobo, za katero se odobri kredit. kreditodajalca o tem opozoriti ali Člani ktimisije za družbeno to preprečiti. .upravljanje pri okrajnem odboru To o kreditih, pogojih in obvez- SZDL so začeli obiskovati sestan-Pri tem pridejo pri uslužbencih nostih za nakup industrijskega ke samoupravnih organov na pod-in delavcih v poštev plače inosta- blaga, ki ga odobravajo narodna ročju šolstva, predvsem pa šolskih 11 stalni dodatki brez otroških do- banka, trgovska podjetja in trgo- odborov. Kasneje bodo prisostvova- vine. Narodna banka pa poleg teh U tudi na sejah svetov za šolstvo takoj odobrava tudi izredne kredite za stroške ob bolezni in smrti, poroki, porodu, preselitvah, za popravijo stanovanj, za letne dopuste in tako dalje. klad. Za odobrena posojila se plača od zneska 5 odst., ki jih banka ali trgovina uporabita za odplačilo kredita. Prosilci naj navedejo le take poroke, ki še nimajo takih obveznosti, ako so jih pa že imeli, naj se predhodno prepričajo, če so že prenehale. Prikrivanje takih obveznosti lahko nosi kazenske posledice, ker gre za prikrivanje in zapeljevanje odgovornih uslužbencev do neupravičenega dodeljevanja kreditov iz družbenih sredstev. Obveznosti, ki jih imajo prosilci ali poroki, je treba točno navesti ne glede na njihov značaj in na to, pri kom so nastale. Ko je prosilcu posojilo ali nakup na kredit odobren, ga mora v rednih obrokih odplačevati. Podjetje oziroma delodajalec na osnovi uvedene administrativne prepovedi odteguje določene obroke. Kolikor tega neizvršuje, nosi podjetje del odgovornosti. V primeru, ko podjetja iz upravičenih razlogov ne morejo odtegniti obroka, mora dolžnik sam poskrbeti za pravočasno in pravilno plačilo zapadlega obroka. Kupljeno blago na potrošniški kredit ne sme posojilojemalec odtujiti vse dotlej, dokler kredita v celoti ne poravna. V primeru, ko ni mogoče posojila izterjati’ od dolžnika niti od porokov, kupljeno blago pa je posojilojemalec odtujil, odgovarja dolžnik tudi kazensko. Poroki, ki opazijo odtujitev na kredit kupljenega blaga, morajo pri občinskih ljudskih odborih jn pa na sejah upravnih odborov dijaških domov in internatov. Za zaključek pa namerava komisija -po nekaterih občinah orga- Kratke gospodarske vesti * Licitacija za gradnjo novega po- * železniško transportno podjetje slopja Narodne banke v Kočevju je zaradi nepravilnosti v licitacijskem postopku bila razveljavljena. Kot vse kaže, zaradi vremenskih neprilik nova licitacija še ne bo razpisana ta mesec. Po vsej verjetnosti se gradbena dela torej letos, kakor smo v Kočevju vsi upali, še ne bodo začela. * Pri gradbenem podjetju Zidar v Kočevju so osnovali mladinsko organizacijo, ki si je zastavila do prihodnje jeseni lep delovni program, ki poleg gradnje igrišča za odbojko vsebuje tudi sklep organizacije, da bo tesno sodelovala s sindikatom podjetja pri kulturnem delu. Mladinci nameravajo ustanoviti tudi šahovsko in strelsko sekcijo; za obe je veliko zanimanje. * Slabo vreme je prekinilo dela na dokončanju nove tovarne izolir-nih plošč, ki jo gradi Kmetijsko gozdarsko posestvo v okviru svojega lesnega kombinata. Po prvotni zamisli bi morala" tovarna že letos biti gotova. Obvestilo Zaradi tipizacije proizvodnje prodajamo za nas nepotrebna osnovna sredstva: 4 vprežne pluge 6 izruvačev za krompir 3 osipalnike — okopalnike 3 sejalnice za žito 3 sejalnice za koruzo 1 trosil ec umetnega gnoja 45 vozov navadnih težkih, srednjih in lahkih 2 sani osebne 13 brzoparilnkov 2 kotla za žganjekuho 5 sodov hrast, velikih 1 škropilnico 1 kultivat vprežni 1 samovezalko »Fela« 1 hidravlično stiskalnico 2 stiskalnici za sati je 1 stiskalnico za seno 1 trier za žito 3 dobilce za žito 1 šrotar mlinski 1 robkač za koruzo 1 motor benzinski 1 omara 1 sadni mlin 4 tehtnice 2 pisalna stroja Za državna in zadružna 8. do 15. decembra 1956. podjetja se vrši licitacija od Po tem datumu se bo prodaja vršila tudi privatnikom v smislu obstoječih tozadevnih zak. predpisov. DRŽAVNA IN ZADRUŽNA POSESTVA OPOZARJAMO NA MOŽNOST PREPISA OSNOVNIH SREDSTEV. Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje v Ljubljani je zagotovilo potrebna sredstva za nadaljevanje del na železnšiki postaji v Kočevju. Po vsej verjetnosti bodo prihodnje leto zagotovili še nekatera nadaljnja sredstva, tako da bo postajna okolica v prihodnjih dveh letih končalo le urejena. * V zimskih mesecih bo v Kočevju poseben seminar za člane delavskih svetov, na katerem bodo predavatelji člane svetov seznanili prvenstveno z upravljanjem, z dolžnostmi in pravicami delavskih svetov in z nekaterimi temeljnimi načeli naše gospodarske politike, ki jo morajo delavski sveti upoštevati jn se za njeno izpolnitev boriti. Med člani delavskih svetov je za ta seminar precejšnje zanimanje, saj so na Rudniku in pri Zidarju že lani in letos priredili sami podobne tečaje, ki so se res dobro obnesli. * Odobren je projekt za gradnjo novega kegljišča v Kočevju. Kegljišče naj bi stalo nekje v neposredni bližini hotela Pugled, vendar pa točno mesto še ni določeno. Gradnjo naj bi vodili združeni investitorji — sindikalne podružnice kočevskih podjetij. * Sklenjeno je bilo, da bodo gradnjo stavbe poleg kina v Kočevju nadaljevali spomladi, ko bo sprejet in izdelan nov načrt, po katerem bo v stavbi osem družinskih stanovanj in prostori za šivalnico. * V prihodnjem letu bodo železnice dale zopet znatna sredstva za ureditev spodnjega železniškega ustroja. Med progami, na katerih se bodo izmenjali pragi in tirnice, je tudi naša kočevska. * Med številnimi projekti, ki jih danes študirajo naše znanstvene ustanove in inštituti na univerzi, je ža nas prav gotovo eden najzanimivejših projekt za novo železniško progo, ki naj bi v bližini starega trgčl ob Kolpi prekoračila to reko in se onstran reke priključila na železniško progo Zagreb—Reka. Proga bi bila speljana preko velike dolinske pregrade, ki bi zadržala Kolpo in dvignila njeno gladino za preko 80 m. Ker bi izvedba tega projekta zelo veliko stala, je za sedaj še samo v študiju. NOVA VALJARNA ALUMINIJA V ŠIBENIKU V Šibeniku je na Dan republike začela obratovati nova valjarna aluminjia »Boris Kidrič«. Ta tovarna bo proizvajala razen nekaj tisoč ton surovega aluminija tudi 16.000 ton valjanih izdelkov: žice, cevi in številne druge aluminijaste izdelke, potrebne industriji, gradbeništvu in široki potrošnji. Tovarna, ki je ena izmed največjih v naši državi, im-a 28 tovarniških objektov. nizirati posvetovanje šolskih svetov in šolskih odborov na tem področju s predstavniki svetov za gospodarstvo in zdravstvo z namenom, da se bo razpravljalo o delu teh samoupravnih organov glede na problematiko šolstva našega okraja. Proučevali se bodo vzgojni problemi in materialni pogoji za dobro funkcioniranje šol in tako dalje. Člani komisije so prisostvovali seji šolskega odbora nižje gimnazije in osnovne šole v Laščah ter seji šolskega odbora osnovne šole na Slemenih. Ker v Laščah niso bill sklepčni (manjkalo je namreč 6 tovarišev) nis-5' razpravljali o tekočih problemih po dnevnem redu, pač pa je tajnik odbora tovariš Nikolaj Va-ljevec seznanil prisotne člane o rij-ihovih nalogah na osnovi obstoječih predpisov. O teh nalogah do sedaj niso razpravljali kljub enoletnemu obstoju, ker jih svet za šolstvo pri občini nato ni opozoril, kljub sklepom (že iz 1. 1955), da morajo okrajni svet za šolstvo in ostali sveti, predvsem pa njihovi upravni organi (tajništva) pomagati organom samouprave na njihovem področju, da se seznanijo z vsemi predpisi in nalogami, ki spadajo v njihovo pristojnost. Komisija se je zanimala in ugotovila, da tudi ostali šolski odbori niso prejeli teh navodil in predpisov. Zato je razumljvo, da je predmet razprav šolskih odborov predvsem materialno stanje ‘ v šolah (ki je sicer res zelo pereče), ne pa vzgojni problemi, šolski odbori niso prešli okvira sličnih organov v bivši Jugoslaviji, ki so skrbeli -samo za materialno stanje šole (drva, beljenje itd.). Razumljivo je, da dela odbor tako, kot hoče tajnik, ki je običajno prosvetni delavec, in če ta ne razume bistva družbenega upravljanja, je potem tak šolski odbor le gola formalnost. Tovariš Valjavec je odbornikom poročal, o stanju, šole ter jih seznanil tudi z vzgojno problematiko in s kadrovskimi problemi na šoli. Take obravnave bi -bilo priporočiti tudi drugje, da ne bodo predmet razprav samo materialni problemi, ki pa so, kot že rečeno, težki in o katerih je bilo govora že na zasedanju OLO v novembru t. 1. v poročilu predsednika sveta za šolstvo. šolski odbor na Slemenih je imel zadnji sestanek 7. avgusta 1956, čeprav predpisi določajo, da se mora vsak šolski odbor sestati najmanj trikrat v letu (v začetku, enkrat med, letom — najbolje ob polletju — in pa ob koncu leta). šola je v obupnem stanju: brez vode, z neurejenimi stranišči, v privatnem poslopju in brez sredstev, saj jee upravitelj za razne malenkosti izdal iz svojega denarja do sedaj ca. 5000 din. Odborniki in vaščani so pripravljeni prispevati z lesom in pomagati pri gradnji šole tako zagrizeno kot pri vodovodu in pa prosvetnem domu. Tako iniciativo je treba pozdraviti, kajti dosedanji prostori so nemogoči. Popolnoma razumljivo je, da bo v takem položaju odbor razpravljal le o materialnih pomanjkljivostih, ne pa o vzgojnih problemih. Člani komisije so ugotovili, da ni neposredne povezanosti med odborom ter svetom za šolstvo pri občini. Občina bo morala o tem razpravljati in odborom pomagati. Mnenja smo, da bi morali sveti za šolstvo organizirati posvetovanja s predstavniki šolških odborov s pomočjo komisije za družbeno upravljanje občin in okraja. Organi družbenega upravljanja pa se ne bodo mogli razvijati, če jim ne bomo zagotovili tudi minimalne materialne baze. To bi bilo samo kratko o problematiki s področja šolstva, več pa kasneje, ko bo končana celotna analiza' Vaja civilne zaščite v Ribnici Nedavno je imelo vse članstvo civilne zaščite v Ribnici velike vaje. Predpostavka je bila, da je doživela Ribnica zračni napad. Takoj po prvem znaku, da je zračna nevarnost prenehala, so že stopile v akcijo enote, ki so pripravljene čakale na določenih mestih. Prva je nastopila tehnična, ki je reševala ljudi iz nasutega zaklonišča, kmalu pa so prihitelo tudi Sc ostale. Vse enote so vajo prav dobro izvedle. Vaja se je še enkrat ponovila. Ko je bilo spet naznanjeno, da je nevarnost minila, sta nastopili še kemična in veterinarska enota, ki sta tudi po načrtu in zadovoljivo izvedli svojo nalogo. Prav tako tudi enota za zvezo, ki je skrbela za zvezo med enotami in KM. Za prebivalstvo so bila določena posebna zaščitna mesta. Med vajo so bile na terenu tudi straže in patrulje. K uspehu vaje je posebno pripomoglo dejstvo, da so se enote natančno dižale skrbno pripravljenega načrta. Za to zaslužijo vse priznanje komandirji, poisebno še komandir gasilske enote jn njegovi ljudje. Bilo je tudi nekaj napak, ki pa se jim bomo znali v bodoče izogniti. Več zastopnikov CZ, ki so prisostvovali vaji, je izreklo našim enotam vse priznanje. IZ STARE CERKVE Dne 28. novembra sta se v večernih urah nahajala v gostilni »Pod lipo« v Stari cerkvi Slavko Kosman iz Konce vasi št. 12 in David Andrič iz Stare cerkve. Med njima je že dalj časa sovraštvo. Tega dne sta hotela drug z drugim fizično obračunati, pri čemer je Kosman Andriča hudo poškodoval. »Reševanje« ranjencev Viktor Dragoš Srečen sem, da me je domovina sprejela (Kaj vse privede mlade avanturiste do pobegov čez mejo in kaj pravijo tisti, ki so se skesano vrnili.) Naši ljudje poznajo tujino še iz Sasov, ko so se morali zaradi slant! ekonomskih razlogov v domo-rlni izseljevati. Izseljevanje je tra-alo desetletja, končno se je rešilo o vprašanje z osvoboditvijo naše lompvine v letu 1945. Hitrejši gospodarski razvoj, Industrializacija n ostali ukrepi naše države so obračunali z izseljevanjem. Delovni judje so dobili dovolj zaposlitve, la so se lahko doma preživljali. čeravno je vprašanje ekonom-ikeg izseljevanja dokončno rešeno, ;e še vedno najdejo pri nas ljudje, -zdarakem posestvu v Kočevju prej ilegalnim pobegom v Avstrijo. Takoj po prihodu v Avstrijo leta 1952 sem bil nekaj časa zaprt, potem pa sem delal -pri nekem kmetu štiri mesece. Ta me je zelo aZko-riščal in zato sem od njega odšel k drugemu. Tudi pri tem ni bilo dosti boljše. Tudi ta me je izkoriščal in se nad menoj znaša-, da premalo naredim. Pozneje sem delal pri raznih drugih kmetih, a nikjer ni bilo bolje. Vedno sem bpravljal težka poljska dela, plača pa je bila slaba. Nekaj času sem delal kot gozdni delavec. Tudi tu ni bilo dosti boijše. Razočara i nad tujino, kjer sem preživel štiri leta in pol, sem se zatrdno odločil, da se vrnem nazaj v Jugoslavijo. Odšel sem na naše predstavništvo v Celovcu, kjer so me radevolje sprejeli in mi uredili vse potrebno za vrnitev v domovino.« Tistim, ki vedno sanjajo o lahkem življenju v tujini, naj bo končno jasno, da je treba tudi tamkaj . trdo delati in garati, če se hoče živeti. Zraven tega pa se naj zavedajo,- da tudi italijanske in avstrijske oblasti v zadnjih letih vračajo pretežno večino tistih, ki ilegalno pobegnejo iz domovine nazaj našim oblastem. 1lome Ali ste že naročili naše »Novi- njim sodelujemo, ga uvedemo v ce« ? Gotovo ste že slišali o njih. sleherno našo vas In vsako hišo Mnogi so nanje že naročeni in, ka- našega okraja. Mesec december je kor smo izvedeli, so zadovoljni z mesec našega lokalnega časopisa njimi. Že prvi odgovori ankete, — mesec »Novic«. Zato v teh dneh razpisane v zadnji številki »Novic«, vsi tisti, ki še niste naročniki »Nošo polni hvale o našem listu. Na- ____ __________________________ še »Novice« so še mlade, saj so začele izhajati šele februarja tega leta. So torej še novorojenček, vendar pa že trdno stojijo na svojih nogah. To nam potrjuje 3800—4000 izvodov lista, ki prihaja vsakih 14 dni med naše bralce. Premagane so prve začetne težave in teh bo vedno manj, čim več bo naročnikov. Z izkušnjami sodelavcev lista bo rasla tudi kvaliteta lista: boljši bo, še bolj bo zanimiv in pristal bo svetovalec vsakemu. »Novice« bodo drugo leto izhajale kot tednik, ker mnogi naročniki tako žele. Naj omenimo, da se bo naročnina lista malenkostno zvišala: »Novice« bodo stale za naročnike le 400 din letno in bodo tako najcenejši tednik v Sloveniji. List bo tudi naprej pisal o vseh problemih, delu, uspehih in neuspehih iz vseh področij gospodarskega ,kulturnega, političnega in športnega življenja. Da bo pa list res tak, kot si ga zamišljajo njegovi izdajatelji, je potrebno, da z drugi, podjetju. Zavedajmo se vedno, da so »Novice« naš časopis, ki bodo živele in dihale z nami in nas spremljale skozi naše življenje, pisale bodo o nas in za nas. Karel Oražem SPOMINI NAŠIH BORCEV NA JUNAŠKE DNI NOB Velika partizanska zmaga pri Koprivniku Če še niste odgovorili na nagradno anketo »NOVIC« storite to čim prej Anketne liste sprejemamo do 15. dec. Naročniki iz Kočevja jih lahko osebno oddajo v uredništvu Tri leta in pol težkih bojev so bila za nami, ko je naša XVIII. divizija v Suhi krajini v deževnih in meglenih decembrskih dneh leta 1944 skoraj vsak dan imela večje ali manjše boje s sovražnikom in skušalo vpasti v osvobojeno Belo krajino. Sovražnik je skoncentriral glavnino elite svojih sil v Novem mestu in Kočevju, kjer je imel utrjene postojanke. Sem je prišlo več je s krvjo osvobajala našo lepo pokretnih belogardističnih bataljo- slovensko zemljo. To pa je delalo sovražniku velike preglavice. Naša narodnoosvobodilna vojska je stalno pridobivala na svoji moči in ugledu doma in v svetu. Zato so zastavili Nemci in belogardisti vse svoje zadnje moči, da bi preprečili polet naše narodnoosvobodilne borbe. Poskusili so z večjimi silami vdreti v velike predele našega nov in večjih ali manjših nemških enot iz sosednjih postojank, pa tudi iz Ljubljane. Ta vpad pa je imel brez dvoma še ta namen, da sovražniku pomaga obvladati njegovo lastno zaledje zaradi postopnega umikanja njegovih razbitih čet z juga, s katerimi je želel ohraniti zvezo. Bilo je megleno in deževno je- osvobojenega ozemlja. Eden takih senfll{0 vreme in naše enote so bi- vic«, le-te naročite. Ne bo vam žal, kakor ni žal tistim številnim naročnikom, ki list že prejemajo. Za mal denar si boste zagotovili zanimivo in poučno branje, sproti boste seznanjeni z vsemi aktualnimi dogodki, vestmi in še z marsičem. Naročajmo Novice, pridobivajmo nove naročnike, pišimo vanje o delu in življenju v našem kraju, za- podvigov je bil pred dvanajstimi leti, ko je na dan 13. novembra 1944 nad 5000 mož nemške fašistične in belogardistične vojske po- le od vsakodnevnih borb močno utrujene in izčrpane. Sovražnik je začel prodirati iz Novega teh tihih borcev, ki so samo z oč mi pokazali proti njemu neizmerno sovraštvo in maščevanje. Ob zasledovanju teh mrkih borcev je 28. maja 1942 ob 24 strahopetno zbežal iz Sodražice in Sodražica je Pariiaanska Sodražica dobila svoj prapor Nadaljevanje s 1. strani Toda ob teh prvih žrtvah je tudi je v tem svečanem trenutku izra-okupator vztrepetal. Povsod je ču- zil željo, da bi nam bil ta prapor til sovraštvo, vsak korak mu je vodnik na poti v boljše in srečnej-bil negotov, kajti zbal se je stotine še dni. Naši mladini pa naj bo svetel spomin na krvave boje in žrtve, ki so padle za to, da so ji priborile mirnejše dni, v katerih lahko ustvarja svojo lepšo bodočnost. Našim potomcem pa naj bo ta pra-„ por simbol nove slovenske zgodo--bila osvobojena med prvimi, če ne vine, junaške in borbene, prva v Kočevskem okraju. Da se bodo naše vrste bolj strnile, smo prav za praznik republike razvili novi prapor, ki je drugi v okraju in tretji v Sloveniji. V zavesti, da smo pomagali ustvariti pogoje za boljšo prihodnost, prežeti z odločno voljo, da zgradimo državo, v kateri bo življenje resnično lepo, smo praznovali naš letošnji 29. november — dan jugoslovanskih narodov z razvitjem prapora ZB, katerega je izročil tov. predsednik Fran Fajdiga, ki Borec in rezervni major JA tov. Vence Drobnič je prevzel prapor v varstvo. V svojem govoru je dal v imenu vseh borcev, ki so se štiri leta borili za svobodo, da bodo prapor zvesto čuvali. Prapor je v ponos in čast ne samo občanov Sodražice, temveč vse naše domovine, in nam je simbol v izgradnji socializma pod vodstvom tov. maršala Tita. Godba ObGZ, ki je ves čas spremljala svečanost, jo je tudi zaključila. Nato je bila zabavna prireditev s plesom. -I štab VIII. brigade. Drugi od desne proti levi komandant brigade Jože Ožbolt Obletnica napada na Kočevje V nedeljo dne 9. decembra t. 1. z njo tudi Duško, ki se je znova bo minilo trinajst let od prvega izkazal kot izredno hraber koman- dant svojega bataljona. Postal je napada na Kočevje, ki ga je izvedla XIV. udarna divizija pod vodstvom Mirka Bračiča. Ker je ta napad pomenil za enote NOV lep uspeh, je prav, da se spomnimo tudi tistih, ki so sodelovali v tem boju. Eden med hrabrimi borci za Kočevje je bil Duško Remih, rojen 22. febr. 1922 v Kočevju, revne toda napredne družine, ki je štela 11 članov. Njihovo življenje v te- skozi Uršna sela na Semič naprej v Belo krajino. Drugi del sovražnikove vojske pa se je pomikal iz Kočevja skozi Koprivnik in Nemško Loko v srce osvobojene Bele krajine — proti Črnomlju. S svojo VIII. slovensko narodnoosvobodilno brigado sem se nahajal v Suhi krajini, kjer so bile tudi ostale enote naše divizije. Pozno v noč je bilo, ko je dospelo k nam obvestilo štaba VII. korpusa s poveljem za protiofenzivo in odločen napad na prodirajočega sovražnika, ki naj bo uničen ali odbit z osvobojenega ozemlja za vsako ceno. Že v prvih hudih spopadih enot naše XV. divizije NOV in POS z Nemci jn belogardisti so ti v Pri-bišju nad Semičem doživeli hude poraze. V ostrih partizanskih juriših je bila sovražna kolona popolnoma razbita in uničena. Potem, ko so Nemci in izdajalci slovenskega naroda belogardisti pustili na bojišču nad 60 mrtvih m imeli nad 120 ranjenih, je zavladal v njihovih vrstah silen preplah, tako, da ob svojem paničnem umiku niso imeli časa pobirati ranjence in mrtve. Druga velika sovražna kolona ni takoj naletela na odpor naših enot in je precej nemoteno prodirala skozi Koprivnik in Nemško Loko proti Črnomlju skozj sektor, ki je bil tedaj slabo zavarovan s strani NOV in POS. Po obvestilu je bila naša divizija pod poveljstvom komandanta divizije tovariša Toneta Vidmarja-Luka v hipu zbrana na Smuki. Sklical je koman-, . . , . . _ , , . , dante vseh teh brigad — VII. IX. wim8 in X. SNOUB, pa tudi komand,m- kapetan in je bil odlikovan s Partizansko zvezdo. S svojim junaštvom se je proslavil na vsej poti po Štajerski. V bližini Sevnice je njegova enota zaplenila Nemcem puškomitraljez in 5 pušk, na cesti Planina—Sevnica pa je uničila dva avtobusa. V bližini šmartna obPa- Wermannov m enega SS vojaka Slovenska filmska proizvodnja slednje številke: celovečerne igrane danjem izkoriščevalskem družbe- ter zaplenil večje število orožja. Ob nem redu^ je bilo zelo težko. Du- priliki napada na Velenje je zaple-‘ ~ ‘ ^ ^ prvi top na Štajerskem. Pri se je začela razvijati pravzaprav šele po osvoboditvi. V predvojni Jugoslaviji smo Slovenci izdelali le dva filma: »V kraljestvu Zlatoroga« in »Triglavske strmine«, oba leta 1931. Tako je bilo po osvoboditvi ustanovljeno podjetje »Tri-glav-film« brez tradicije, brez izšolanih strokovnjakov, brez fllm- filme so izdelali 4, kratkometraž-nih pa 19. od tega 8 dokumentarnih, 5 pregledov in 6 reklamnih filmov. Med našimi filmi prevladujejo kratki. Z njimi smo dosegli lepe uspehe, saj so nekateri naši filmski ustvarjalci na tem področju ustvarili filme trajne umetniške ško je bil izredno bister fant, ki se je s šestnajstimi leti vključil v proletarsko gibanje. Postal je član SKOJ. Tudi njegovi domači so že v stari Jugoslaviji sodelovali v naprednem gibanju.' Zlasti pa se je družina izkazala v času NOB. Vsi so bili v vrstah partizanov, oče pa je bil kot talec v času roške ofenzivne ubit v Starem logu. Takoj po prihodu okupatorja na Kočevsko je pričel Duško sodelovati z OF. V letu 1941 je bil več- skih kamer, ateljejev in laborato- vrednosti, kot na primer: »Pomlad lijev. Do leta 1955 je bilo podjet- v Beli krajini«, »Ples čarovnic«, krat „nr,rt , ... . je »Triglav-film« edino filmsko »Barok v Ljubljani« in druge Na- ^ zaPrt- Sodeloval je tudi s ta- . „ O,----ior.r.r.„ *, -----J m m ge __ kratnim sekretarjem okrožnega stu 1944 se je divizija nahajala na podjetje v Sloveniji, junija 1955 pa ši kinematografi so doslej neradi so slovenski filmski delavci usta- uvrščali v svoje sporede domače Vtra ff,rugo Proizvodno podjetje kratke filme, ker je program pred- rtiit.r,, stave izpolnjen s celovečernim fil- °d teta 1945 do konca leta 1955 sta obe podjetji izdelali okrog 112.000 m filmskega traku v 13 dolgometražnih in 173 kratkome-tražnih filmih. (Od tega je VIBA- Oplotnici je s pomočjo XI. SNOB razbil nemško enoto 400 gorskih lovcev ter zaplenil večjo količino bojne opreme. V zasedi pri Dol-žah pri Slovenjem Gradcu je uničil nemški osebni avtomobil, ujel stotnika ter ubil majorja in enega podoficirja. Pri svojih borcih in celo v diviziji je veljal kot dober strokovnjak za zasede. V bojih je bil večkrat ranjen, a nikoli hudo in se je takoj po okrevanju spet vračal k svojim borcem. V avgu- ta divizijskega jurišnega bataljona, in nam dal kot po navadi kratka in jasna povelja. Krenili smo skozi požgane kočevske vasi, goličave, grmičevje in gozdove. Gost in hladen jesenski dež nas je hudo močil in snežne krpe so nas odevale. Pod nogami je pljuskala voda in blato, ki se je mešalo z belim snegom. Nihče ni tarnal, le utrujeni in resni obrazi borcev so se spogledovali in potrpežljivo smo korakali dalje, dokler se nismo znašli v požgani kočevski vasi Go-lobinjek, kjer smo imeli kratek odmor. Naši obveščevalci in izvidnl-ške skupine so hitro ugotovili, da se močne enote sovražnika nahajajo v Koprivniku in okolici in zelo živo patruljirajo na cestah proti Črnomlju, kamor so bili že prodrli. Krenili smo dalje, to pot v sovražnikovo zaledje. S svojo vm. brigado Franceta Levstika in ju-rišnim bataljonom sem krenil proti požgani vasi Hrib, kjer so se nahajali močni sovražnikovi od-1 delki. V meglenih jutranjih urah, mesta smo zasedli položaje in se pripravili za borbo in vroč sunek sovražniku v hrbet. In res se je tako zgodilo, čez nekaj trenutkov se je vnela strašna borba. Spremljal jo je silen preplah sovražnika, ki ga nam je uspelo v sunku obkoliti in ga spraviti v križni ogenj našega orožja. X. brigada pa je navalila na sovražne oddelke v Koprivniku in obenem zavarovala desni blok naše brigade. V prvih bojih nam je padel naš priljubljeni borec Grahek in na to smo odgovorili še z večjo silo. Junaško so udarjali naši borci in krogle so zadevale v polno, da je sovražna vojska padala kot jesensko listje z drevja. Sovražnik je zbral svoje zadnje moči, a mi smo pritisnili z novim jurišem. Kot levi so planili borci po njem ob silnem ropotu naših brzostrelk, bomb in mitraljezov, še četrt ure ni minilo In že je bil v vasi Hrib boj pri kraju. Le nekaj nasprotnikov se je rešilo, med njimi, na žalost, tudi izdajalski sin Rupnika, Vuk, ki je jokaje pribežal v postojanko Kočevje s peščico belogardistov svojega bataljona. Drugi pa so za vedno položili orožje in nehali gaziti po naši slovenski zemlji. Na bojišču v vasi Hrib je obležalo 160 mrtvih in več ranjenih Nemcev in belogardistov, medtem ko je sovražnik na svojem pohodu v Belo krajino imel okrog 200 mrtvih. A naše izgube so bile majhne. Tudi nekoliko kamionov z orožjem, velikimi količinami miunicije, hrane in drugega vojaškega materiala je prišlo v naše roke. Po končanih bojih smo se dne 14. in 15. novembra 1944 od tu pomikali proti Beli krajini skozi vasi Bukovo goro, Slabo gorico in Ovčjak preko Toplega vrha in Mavrlesna. Povsod tu smo ob cesti našli mnogo zapuščenih voz z mrtvimi trupli Nemcev in belogardističnih izdajalcev. Podpolkovnik Jože Ožbolt mom m filmskimi novicami. Zaradi tega marsikaterega slovenskih , sestav. Postal je vodnik in nato krakih filmov nismo videli na plat- komimdir čete. V njej je ostal do mh. Z novim zakonom o fi mu je kapitulacije Italije leta 1943. Nato film v pol leta izdelal n v UT" določeno, da bodo morah kinema- je šel v Loško brigado in je z njo mm v poi ieia izaeiai n kratko- tografu obvezno uvrščati v svoje ,, „„ metražnih filmov.) Med kratkimi sporede tudi domače kratke filme, g -m in 11 decembra 1943 Ko filmi je 91 dokumentarnih filmov, ~ ■ '~±~ -kvit mo ______________ t.. 9-> lu- m -11- decembra 1943. Ko- sekretarjem komiteja KPS tov. Jožetom še- Pohorju v boju z Nemci Nemci so škom. V NOV je vstopil maja 1942 se krčevito branili. Na juriš so v I. zahodni dolenjski bataljon, partizani pregazili Nemce. In tu je Ob ustanovitvi I. SNOUB »Toneta omahnil komandant kapetan in le-Tomštča« je prišel Duško v njen gendami borec XIII. SNOB »Mir- ,68 filmlskih pregledov, 3 lutkovni filmi in 11 reklamno-propagandnih filmov. Do leta 1955 smo v slovenski filmski proizvodnji zabeležili na- VSEM BRALCEM IN NAROČNIKOM! Prosimo vse bralce, da nam do 20. decembra pošljejo naslove sorodnikov, znancev in prijateljev, ki žive Izven našega okraja in še ne prejemajo »Novice«. — Vsem bomo poslali brezplačno na vpogled novoletno številko. Od leta 1947 do 1954 smo v Jugoslaviji izdelali 41 celovečernih igranih filmov, 2 celovečerna dokumentarna filma in 1342 kratko-metražnnh filmov, med njimi 6 lutkovnih. Najvišja je bila jugoslovanska filmska proizvodnja v letu 1953, ko smo izdelali 11 celovečernih in 187 kratkometražnih filmov. čevje je napadal v smeri od železniške postaje proti središču mesta. Ker je bil izredno hraber in drzen borec in starešina, je bil v Bračičevi brigadi postavljen za komandanta III. bataljona. (Loška brigada se je po smrti Mirka Bračiča v Kočevju preimenovala v Bračičevo brigado.) Leta 1944 je odšla XIV, divizija na štajersko in ko Bračič« Duško Remih, ki je kot vzoren komunist žrtvoval za svojo domovino in ljudstvo končno tudi svoje življenje. Spomin na Duška in ideja, za katero je umrl, Pa bosta živela večno med nami. D. V. Kmetijske zadruge, trafike! Nudimo Vam v nakup lepe foto-razglednice z zimskimi motivi, primerne za novoletne čestitke. Razpolagamo s posnetki vseh večjih krajev Kočevskega okraja. Vsa naročila izvršimo Zahtevajte vzorce! v kratkem času. F O T O LIK Kočevje OBVESTILA 1 O B 3AVE kino Uprava Novic DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 8. dec. od 8. dri 12. ure in od 14. do 17. ure v Kočevju trgovina »Preskrba« Kočevje, v Ribnici pa Trgovina z mešanim blagom Ribnica; v soboto 'j.5. dec. od do »JADRAN«, Kočevje: od 7. do 9. decembra bosta predvajana 2 filma, ameriški barvni film »Na Apaški meji« in ameriški barvni film »Robinhood«; 9. dec. ob 10. ur mladinski film »Zaigrajmo in zapojmo«; 12. in 13. dec. bolgar. film »Nespokojpa pot«; od 14. do 16. dec. ameriški barvni film »Poslednji Apač«; 19. in 20. dec. ameriški film , »Ljubezen tujcem«. SODRAŽICA: 8. in 9. decembra ameriški film »Strah«; 15 in 16. f^v„ameilŠki film >>Taina Kovač Justina, administratorka iz Kočevja — deklico; čurkovič Mar- " KOČEVJE Rodile so: Kovač Gizela, gospodinja iz Mahovnika — dečka; Osterman Frančiška, trgovska pomočnica iz Brega — dečka; Zavodnik Kristina, gospodinja iz Kočevja — dečka; Vidmar Marija, gospodinja iz Kočevja — deklico; Poročili so se: Ferkulj Alojzij, Rudman Anton, kmetovalec iz Kar- janke«. DOBREPOLJE: 8. in 9. dec. mehiški film »Rio Escondido«; 12. doc. francoski film »Panika«; 15. in 16. dec. ameriški film »Žan Valžan«; 19. dec. švedski film »Gospodična Julija«. PREKLIC je,. v Ribnici pa trgovina »Živila« Ribnica. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 22. Telef. 3-89. tek. račun pri podružnici NB Koclje, št. 617-T-388. — Letna na-r~£n*n:l znaša 240 din, polletna 120 din in je plačljiva vnaprej. — Za inozemstvo 500 din ozir. 1,50 ameriškega dolarja. — Poštnina plačana v gotovini. — Rokopisi se ne vračajo. tiska tiskarna ,,Urška“, Kočevje crezia Borgia« (mladini izpod 16 let prepovedan obisk); 15. in 16. dec. jugoslovanski film »Osumljen«. RIBNICA: 8. in 9. dec. ameriški film »Tajna Indijanke«, kratki film »Gospod Melljes«; 15. In 16. dec. ameriški barvni film »Pas za pištolo«, kratki film »Ka(Sa pod kamnom«. LOŠKI POTOK: od 8. do 10. dec. nemško-slovenski film »Greh«; 15. in 16. dec. angleški film »Kapitanov raj«. neresnične besede, ki sem jih govorila Slavjd Zajc o Antonu Rusu iz Klinje vasi št, 4 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Kramar Ivanka. PREKLIC Podpisana Albina Knavs, gospodinja iz Ribjeka št. l pri Osilnici preklicujem jn obžalujem izjave, ki sem jih izrekla o Antonu štimcu, posestniku iz Srebotnika št. 6. Vse izjave so neresnične jn se zavhvaljujem Antonu štimcu, da je umaknil tožbo. — Albina Knavs, Ribjek 1 pri Osilnici. ta, gospodinja iz Grivca — dečka. Srečnim mamicam čestitamo! Poročili so se: Hegler Franc, električar iz Željn, in Bonifer Marija, delavka iz željn; Rajnovič Vinko, rudar iz željn, in Koren Cvetka, poljedelka iz Globel; Volf Franc, učitelj iz Fare, in Izak Marija, učiteljica jz Vasi; Malnar Dragotin, kmetovalec iz Grintovca, in Janež Monika, kmetovalka iz Be-zgpvice. — čestitamo! kmetovalec iz Dobrepolja, in Tlsu Jožefa, kmetovalka iz Dobrepolja; Pugelj Anton, delavec iz Kompo-lja, in Dolenc Marija, delavka iz Mačkovca; Mustar Anton, kmetovalec iz Kompolja, in Francelj Kristina, kmetov, iz Rapeljevga. čestitamo! Umrli so: Nučič Frančiška, socialna podpiranka iz Fonikev — stara 87 let; Strnad Margareta, kmetovalka iz Male vasi — stara 54 let; Hren Antonija, socialna podpiranka iz Ponikev, stara 78 let. DRAGA-LOŠKI gOTOK Rodile so: Malnar Marija, trgovska pomočnica iz Drage — dečka; žagar Frančiška, gospodinja iz Podplanine — dečka; Mo- lovca, in Majerle Ljudmila, kmetovalka iz Prelesja, čestitamo! RIBNICA Rodile so: Lovšin Marija gospodinja iz Jurjeviče — dečka; Petek Zora, gospodinja iz Dolenjih Lazov — deklico; Zobec Marija, gospodinja iz Dolenje vasi — deklico. Srečnim mamicam čestitamo! Umrli so: Klun Neža, osebna upokojenka iz Gorenje vasi — stara 77 let; Rober Boris, otrok iz Ribnice. -— star 7 mesecev. RAZPIS Komisija za volitve in imenova- Umrli so: Lunder Janez, rudar kota — deklico. har Marija, kmetovalka. iz Novega n ja pri Občinskem ljudskem odbo- iz šalke vaši — star 77 let; Pavlič Jurij, gozdni delavec iz Vode — star 55 let; Mihelič Vevdan, iz črnega potoka — star 8 dni; Klepec Nada, iz Bezgovlce — stara 6 mesecev. DOBREPOLJE Rodile so: Bradač Marija, kmetovalka Iz Kompolja — dečka; Prijatelj Danijela, gospodinja, iz Kompolja — dečka. Srečnima mamicama čestitamo! ru Dobrepolje razpisuje mesto direktorja za podjetje Apnenica Dobrepolje. Pogoji: dovršena tehnična srednja šola — oddelek za gradnje — s prakso ali dovršena srednja šola z večletno prakso v Industrijskih podjetjih. „ *0<™a Je Mihelič Ana kmeto- Kandidati naj vložijo pismene valka iz Sodevcev --deklico. prošnje in jih kolkujejo s 180 din Srečni mamici čestitamo. državne takse In 95 din občinske Poročili so se: Štulac Josip, takse na Občinski ljudski odbor Do- kmetovalec iz Karlovca, in širaj brepolje. Stanislava, kmetovalka jz Močil; ____________ Srečnim mamicam čestitamo! Poročila sta se: Samsa Ivan, sekalec iz Malega loga, in Lavrič Marija, delavka iz Šegave vasi. čestitamo! PREDGRAD je Mihelič Ana, Z Iz naših krajev OBČNI ZBOIII NAŠIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Za poživitev dela SZDL v Spodnjem Logu OLEI SEVALNO DRUŠTVO Po sklepu občinske konference osvoboditvi z materialnimi in člo- iti brez zaključka Tako sta se v OKirvtau SZDL v Predgradu je bil 11. no- veškimj žrtvami. Danes, ko že sko- končali tudi druga in tretja sela Pretekli mesec so v Ortneku vembra 1956 zbor volivcev za vasi raj po vseh krajih okraja sveti Najbolj žalostno za člane odbo-ustanovili olepševalno društvo, ki Spodnji log in Knežja lipa. Ude- elektrika, živi ta vas še vedno ob ra iz Knežje lipe je da so usluž-je že dobilo Izdatno podporo z ležba je bila slaba, posebno iz va- petrolejki. Kot je bilo ugotovljeno benci Državnega posestva Knežja okraja in Ima že precej članov, si Knežja lipa. Na sestanku je bil na sestanku, je ljudstvo te vasi lipa, ki imajo največ izobrazbe ter Olepševalno društvo naj bi skrbe- navzoč predsednik SZDL občine pripravljeno pomagati s prosto- sposobnosti, da bi vodili in širili Kratke vesti iz Mazija V Mdzlju smo imeli lepo prosla- da bodo povečali članstvo in v zve- vo v počastitev Dneva republike, zi z ostalimi organizacijami prire- Predsednik odbora SDZL je otvo- jali tečaje In predavanja. Za no- ril proslavo, učiteljica pa je imela vega predsednika so izvolili Loj- krajši govor o pomenu praznika, zeta Eržena jn prepričani smo, da , - . - * * °— - *■--------- -----------^ «, vwm m , Pionirji osnovne šole so pripravili bo organizacija pod njegovim vod- 0 za ureJenosil in lepo lice Ortne- Iiedgrad, tov. Mirko Rauh, ter to- voljnim delom, prosimo pa pomo- socialistično misel na vasi pa ■ • ........ ka in okolice. V Ortneku bodo na variš z okraja. Na sestanku bi mo- či. Upamo, da ne bomo glede de- imajo najmanj razumevanja za to primer poskrbeli za cestno raz- ral poročati o posedanjem delu name pomoči pri občini in OLO čeprav je ljudstvo z njihovo izven svetljavo, ki je doslej še ni, ure- predsednik, a žal ni bil navzoč, naleteli na gluha ušesa! litvijo v odbor SZDL pričakovalo dill bodo nekatera poslopja itd. Ugotovilo se je, da se stari odbor Novo izvoljeni odbor se je takoj poživitev dela te organizacije čine razpadajočo stavbo, v kateri Okoli Ortneka in Velikih Poljan je od svoje izvolitve sploh ni sestal, po volitvah sestal in sklenil, da Zato prosimo naj nam okrajni so bili v bivši Jugoslaviji orožniki, mnogo lepih izletniških točk. Toda Iz tega lahko sklepamo, da je bilo. bo seja novega odbora SZDLKnež- odbor SZDL svetuje v »Novicah« Stavbo bomo popravili in si v njej do sedaj so bile poti, markacije, delo vseh članov popolnoma mrtvo, ja lipa — Spodnji log 17. novembra kako naj naša osnovna organiza- uredili društvene prostore. Zgradili kažipoti in drugo zanemarjeni.se- Na sestanku so nam tovariši da- 1956 v osnovni šoli Spodnji log, cija sploh dela, če se člani odbora smo že stolp za sušenje cevi, orod- daj pa bo za to poskrbelo olepše- li nekaj napotkov za bodoče delo. ter obenem izvolili elektrifikacijskl jarna Pa bo tudi kmalu gotova, valno društvo. V načrtu imajo tu- Največji poudarek je bil na go- odbor, člani odbora Spodnji log so sedmu" qP^" Predvldeina 80 še druga dela: sta- di postavitev razglednega stolpa na spodarstvu in elektrifikaciji vasi čakali člana odbora Knežja lipa 1 novanje za hišnika, sejna soba in grmadi, od koder je lep razgled na Spodnji log. Znano je menda vsem, in pol ure. Žal smo se morali raz- n, L!!, J” druSe pritikline. Za vsa ta dela bo Slemena, na Ribniško in Dobre- ,ki so sodelovali v NOB, da je vas nre eU zaSS Se precej denarja. Večji poljsko dolino. Spodnji log veliko doprinesla k prejeli zadovoljive odgovore. Zbor mo opravili s prostovoljnim igrico in dve deklamaciji. * Pred kratkim smo imeli občni zbor SZDL. Razpravljali smo o pripravah za proslavo 29. novembra, komunalnih zadevah, predvsem pa o zelo važni nalogi — ureditvi vaškega pokopališča. O zunanjepolitičnih dogodkih pa nam je lepo in razumljivo govoril pred- stvom lepo napredovala. Gasilska zveza je dobila od ob- ne morejo sestati, kljub temu, da je eden izmed njih član ZK. Vaški odbor SZDL Spodnji Log je bil prav dobro obiskan. delom, nekaj pomoči pa pričakuje- * mo tudi od občine in prod jeti j. Vsa Mladinska organizacija je imela dela vodi predsednik Srečko Košir sestanek, na katerem so si mla- in mu gre priznanje za ves trud dinci zadali več nalog. Sklenili so, In požrtvovalnost. A. Jerkič Obletnica v Dvorski vasi Dne 2. decembra 1956 je minulo Sedaj pripravlja KUD igro, ki 27 let, ko se je prvič vršil pouk v jo bodo v kratkem uprizorili. Dvor- novi šoli, ki se je začela graditi janci so na glasu, da kar dobro 16. septembra 1926. Starejšim je rešijo svoje vloge, dobro znana srdita borba za in Težji problem je v vasi voda. proti; ne le Dvorjancem, ampak gami sj ne morejo priskrbeti pitne Laščanom pa tu- vo(je niti asanacije vasi, ker Zbor v Šalki vasi tudi Slemencem,___________Jr_ di Ribničanom, Sodražanom in Poljancem. Tudi ti so prispevali svoj delež, šola je preživela težko osvobodilno borbo nepoškodovana, čeprav je bila Dvorska vas z bombardiranjem iz zraka in z neštetimi granatami iz Velikih Lašč od Italijanov vsaj 60 odst. uničena in so bile tudi skoraj vse druge šole v občini Lašče razdejane. mnogi vaščani le po okupatorju. vasi, ker so preveč prizadeti Jože Marolt Prosvetno delo v Sušju Z OBČNEGA ZBORA KUD »DR. IVAN PRIJATELJ« SUŠJE V nedeljo, 2. decembra je bil v Iz te šole so izšli v teh 27 letih zadružnem domu v Sušjah letni tudi borci. Nekateri od njih so dali za svobodo življenje. Tudi številni strokovnjaki, katerih znanje koristi vsemu ljudstvu, so izšli iz te »nepotrebne« šole. Po osvoboditvi pa je služila in še danes služi ne le otrokom, temveč tudi odraslim. Tam se kulturno izobražujejo in si utrjujejo socialistično zavest. oba Grebenčeva in Mastnikova žrtvovali že marsikatera Mozelj NOVA ŠOLA NA VELIKEM OSOLNIKU Na Velikem Osolniku v laški občini se uporablja za šolsko poslopje stara stavba, ki ne ustreza svojemu namenu niti s pedagoškega prosto- niti s higienskega stališča. Da bi se to vprašanje končno rešilo, so Bližajo se dnevi, ko mora vsaka Novi odbor SZDL se bo moral bri-organizacija položiti račun svojega gatj za gospodarska in politična dela. Dotaknil se bom občnega vprašanja, ker ta predstavljajo eno zbora SZDL v Šalki vasi. Odgo- samo celoto. Zato bo prav če bo vorni funkcionarji so že pred ne- pripravil nekaj političnih ’ preda-kollko tedni vedeli, da je treba pri- vanj, ki bodo koristna tudi za praviti občni zbor. Zakaj torej te- uspešno reševanje gospodarskih ga niso storili in se je sklical šele vprašanj. M J po iniciativi nekaterih članov SZDL. Zato pač, ker stari odbor —------------------------------------------ ni delal in potem tudi ni imel kaj poročati. Vsak član SZDL naj v bodoče dobro premisli, koga bo predlagal v odbor. Moramo reči, da ljudje v šalki vasi niso slabi, a če jih nihče ne vodi, se tudi oni ne brigajo za tako delo. Občni zbor z dne 22. novembra 1956 je bil zelo obiskan in verjetno bo tudi plodanosem. Diskusija je bila zelo živa. Udeležence so predvsem zanimala gospodarska vprašanja, pazljivo pa so poslušali tudi referat o zunanji in notranji politiki, ki ga je imel tov. Janko Velikonja. Občni zbor je tudi sklenil, da se bo podaljšal vodo- OBCNI ZBOR KULTURNO UMETNIŠKEGA DRUŠTVA V novo urejeni dvorani v Ponikvah se je zbralo nekako 30 članov, večinoma mlajših ljudi. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da je bilo težišče dela na gradnji objekta. Vsa težaška in druga dela so opravili prostovoljno. .Na prireditvah pridobljeni denar so porabili za nakup materiala. Z dosedanjim delom so dokazali, da so dobri organizatorji in gospodarji. Izrekli so tudi priznanje najbolj delavnim občni zbor Kulturno umetniškega voljno uro. društva »Dr. Ivan Prijatelj« Sušje, Na zboru so bile podane dobre Pred leti začeli graditi v tej vasi katerega se je udeležilo lepo šte- ln slabe strani društva. Slišali smo, novo šolsko poslopje, ki bo skoraj _ _ ____ vilo članov. Delo tega društva je (ja je imeia igralska'družina bolj dogotovljeno. Dograditev šolskega Vse to nam kaže, da bi liudje Mio slišati nekaj dobrih misli, ki članom z Alojzem Zgon-vod do konca vasi hi da'se bo po- cem na čelu- Le-ti so z zagrizeno magalo pri gradnji rezervoarja za vztrajnostjo žrtvovali več, kot smo gasilsko četo v šalki Vasi. mogli pričakovati. V diskusiji je zelo odgovorno, saj deluje v pre- s]abo žetev. Vzroki so bili deloma poslopja je za ta kraj precejšnja radi delali, da pa, seveda funkcio- 80 Jih UVTstili med sklepe: dokonč- težno kmetijskem predelu. Društvo v tem, ker so premalo skrbeli za pridobitev, saj bo v njem poleg narji ne smejo stati ob strani. Vsi na urediltev garderobe, nabava ku- šteje nad 70 članov, največ mladih naraščaj, vendar to ni bila samo ostalih pritiklin tudi dvorana za odbori, ki jih bomo izvolili za na- lis- . n°tranja oprema odra, plani- fantov m deklet. Omeniti moramo, krivda upravnega odbora; le-ta je gasilsko orodje, ki se lahko upo- slednje leto, se bodo morali patru- ranje telovadišča, nadaljnje razvi- da je društvu v veliko pomoč uči teljstvo tukajšnje osnovne šole; Koncert opernih arij v Kočevju v glavnem dobro vodil društvo. Zelo delavna je bila športna sekcija pri društvu. Društvo je preskrbelo mladim športnikom tekmovalni prostor, kjer bodo mladi fantje merili svoje moči v nogometu in drugih športnih igrah. Pri društvu deluje tudi moški pevski zbor, ki je nekajkrat nastopil ob raznih prl- rabi še za razne prireditve. dlti, da bodo vsi sklepi uresničeni. Ir naše armade nam pišejo Zakaj tako slab obisk? ia zelo navdušena. Mislim, da je V ponedeljek 3. decembra je bil pohvale vredno tudi to, da nave- ____________ v Kočevju v šeškovem domu kon- zuje 'ljubljanska koncertna pošlo- reditvah!' V zimski sezoni bo na- ne v okviru MKUD »Matej Bor« ju potrebni kulturne izobrazbe. žlna bo nastopila na Silvestrovo s na gimnaziji v Kočevju. Sodelova- Skratka, bili smo navdušeni nad komedijo »Glavni dobitek« Dm-ia sta solista ijubljanske opere Ma- lepim izvajanjem ljubljanskih go- stvo je dosti Ttoriio za ureditov ruša Patikova in Ladko Korošec atov in si želimo še več takih ve- knjižnice, ki šteje sedaj že nad čerov. Obenem se jim tudi naj- 300 knjig, leposlovnih ln drugih, lepše zahvaljujemo. Da. Ima mladina zaupanje v svoje In na koncu še to! Ne morem društvo, se je videlo, ko je pristo-razumeti, zakaj ni bilo več obiska, pilo k društvu 10 novih članov. A i nekateri prebivalci Kočevja Na občnem zboru so obravnava- ter koncertni pevec Mitja Gregorač. Pri klavirju jih je spremljal dirigent ljubljanske opere dr. Danilo Švara. Izvajali so arije iz oper; Don Kihot, Sneguročka, Seviljski Ero VEDNO SMO PRIPRAVLJENI BRANITI DOMOVINO Bilo je lepega jesenskega dne. Ko sem se vrnil iz službe, me je doma čakal poziv. Moral bom odslužiti svoj kadrovski rok. Bilo mi je v čast, da bom postal pripadnik JLA. Saj je naša armada ponos vsega ljudstva. Prve dni mi je bilo v enoti nekoliko Kmalu si bomo spet stisnili roke in tedaj vam bomo lahko še mnogo povedali o naši hrabri ljudski armadi. Ciril Križman, v. pl 5912, Kumanovo, Makedonija. NI UKRADEL KOLO V zvezi s tatvino kolesa na škodo J. K. iz Kočevja, kot je bilo ve um mi je mio v enoti noKoiiKo poročano v Novicah in za katero težko, saj nisem nikogar poznal. je bjj obdolžen C. D., je Okrajno sodišče v Kočevju na javni raz- jamje kultumoizobraževalnega la itd. V novi upravni in nadzorni odbor so ponovno izvolili najboljše člane, In sicer poleg starejših ljudi tudi nekaj mlajših. Društvo je povezano z Domom počitka, Kmetijsko zadrugo idr., kar rrm koristi pri reševanju raznih problemov. Delo društva lahko služi za zgled dobrega dela in velike vztrajnosti Kmalu pa smo se mladi In krepki fantje iz vseh krajev naše države praVj, pretekli teden ugotovilo, da Kočevje, da ob priliki takšnega na večja povezava med članstvom koncerta, kot je bil ta, na kate- in upravnim’ odborom oziroma da rem so sodelovali znani pevci ljub- morajo člani nuditi upravnemu od- rova svatba, Boheme in Traviata. Tov. Mitja Gregorač pa nam je zapel Brahmsovo »Pot k dekletu« niti dvorane v šeškovem domu. Si- razrešmlci staremu odboru je bil cer se pa to ni zgodilo prvič. Mi- izvoljen nov upravni in nadzorni sa »Oj^amci« ^C^ovacfT^Momač" 1-*anske °Pere. nismo mogli napol- boru več pomoči kot doslej. Po ki jadl« in arije iz opere »Tra- viat’a