Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lacko- va ul. 8.— Telefon 156, NB Ptuj štev. 643-T-206 Stev. 3 — Letnik IX. Urejuje uredniški odboi — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Ro- kopisov ne vračamo — Tiska Mariborska ti- skarna — Cena 10 din — Letna naK>čnina 500 din. polletna 250 din V našem vsakctedenskem zu- nanjepolitičnem pregledu ne bi mogli mirna obsodbe izraelskega napada Sirije kj je bil izvršen lanske- ga 11. decembra. Varnostni svet, ki je v teh dneh razprav Ijal o tem nap..du namreč ni mogel drugega, kot takšno po- stopanje izraelske vlade strogo in eno'?lasnj obsoditi. To je prišlo do izraza v dveh resolu- cijah, v zahcdni in sovjetski, ki pa sta si skoraj popolnoma po- dobni. Vsekakor je s tem v zve- zi potrebno ugotoviti, da je Izrael, ko je pripravljal svoj napad na sosedno deželo, raču- nal na drugačen odziv v Var- nostnem svetu verjetno v pre- pričanju. da se bo del članov Varnostnega sveta zaradi blo- kovske razdvojenosti postavil na njegovo stališče. Toda to se ni zgodilo. Nap^ad je bil obso- jen In s tem kršitelji načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Vsekakor ta napad Izraelu v mednarodnih odnosih ne bo v korist. Več prahu, kakor to, pa jc v zadnjih dneh dvignila v svetu izjava ameriškega zunanjega ministra Dullesa nekemu ameriškemu časopisu, v kateri je rekel, da je spretnost ameriške diplo- macije v tem, da gre do roba vojne, vendar ne zaide vanjo« in ki so jo sprejel} z odporom povsod, z na.iost:'ejšim pa men- da njegovi strankarski nasprot- niki — demckrati. Seveda so izjavo obsodili tudi v \Tstah republikans;:e stranke, posebno ostro pa je to opravil ameriški tisk, ki zahteva uradnih pojas- nil v tej 7^devi od samega predsednika Ei3enhowerja. Francijo v dneh pred sestavo nove vlade vedno bolj prevzema mrzličnost k čemur v nemali meri prispe- va zloglasni »voditelj« gibanja malih trgovcev in obrtnikov, Poujade, ki nastopa s čisto fa- šističnimi parolami o »pohodu na bourbonsko palačo, kjer je treba napraviti red med bando klovnov«, s čemer niso mišljeni samo vsi politiki demokratičnih strank, temveč tudi osnove de- mokratične ureditve sploh. Ce upoštevamo dejstvo, da v Fran- ciji Poujadovemu podobna gi- banja nimajo velikih izgledov la polastitev oblasti, ta brblja- nja sicer ne pomenijo resnega ogrcžanja demokratičsne uredi- tve v deželi. Je pa sam pojav tega gibanja za Francijo ne najbolj častna zadeva. Mendes-France in Guy Mol- let sta Se menda sporazumela o skupnem nastopu v okviru re- pul^rkanske fronte, ko bo pred- sednik republike iskal kandida- te za člane nove vlade. S tem sltlepom jc propadlo prizadeva- nje KP Francije po ustanovitvi ljudske fronte, pa tudi prizade- vanje desničarjev, kj so si obe- tali iz eventualne nesloge med rrdikaii in socialisti kakšne ko- risti. P''edsednik Eisenhower in predsedrik vlade Eden se pri- pravljata na razgovore o poskusih z atomskim orožjem ki ,iih bosta imela ob Edeno- vem obisku v Washingtonu. To VT»ra'anje ni velike važnosti samo za ti državi, temveč za ves svet, zato pa tudi zasledu- je vse, kar se s tem v zvezi do- gr.ia v svetu. Eden bo na tem sestanku skušal opraviti čim več, namreč to. da bi v bodoče dobil od Amerikancev čim podrobnejše informacije o poskusih z atom- skim crcžjem, ki jih delajo Amerikanci, ker bi s tem pri- štrdil svoji državi lastne po- skuse, ki ogromno stanejo in ki med narodi niso nič kaj popu- larni. Ta n?loga sicer ne bo lahka «aj so Amerikanci doslej tovrstne podatke ljubosumno čuveli. Oržavnika pa bosta razprav- ljala tudi o drugih vprašanjih, predvsem 0 položaju na Srednjem vzhodu ki bi ga lahko brez nadaljnjega 07na'i)i z izrazom -kriza . Bri- tanija namreč čuti gotovo »ne- stabilnost« na tem področju in bi si rada za nadaljevanje svo- Pred volitvami v samoupravne organe Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Ze leta 1954 je potekel man- dat skupščinam zavodov za so- cialno zavarovanje, ki so bile izvoljene v jesen,; leta 1952. Vo- litve v nove si^upščine pa so se zavlekle iz razloga, ker so bili med tem časom sprejeti mnogi novi predpisi o organizaciji za- vodov Za socialno zavarovanje in tudi mnogi drugi važnejši predpisi iz področja socialnega zavarovanja. Za izvedbo volitev novih skupščin zavodov za socialno zavarovanje, je izšel odlok, ki je objavljen v Ur. listu FLRJ, štev. 55/55. V naslednji številk: Uradnega lista FLRJ pa je predpisano, da morajo biti te volitve izvršene v času od 1. do 15. februarja 1956. Važnost teh volitev narekuje že Sci.mo dejstvo, da je za njih izvedbo morala biti obvezno imenovana okrajna volilna ko- misija, ki je sestavljena samo iz vrst odbornikov OLO, kateri pa mora obvezno načelovati predsedn^vk oziroma podpred- sednik OLO. Poleg te komisije pa je imenovana še ena volilna komisija pri Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje, ki ima nalogo, da te volitve tehnično izvede in daje navodila posa- meznim volilnim enotam. Ce upoštevamo, da zavodi za socialno zavarovanje odločajo na podlagi zelo kompliciranih predpisov iz naslova socialnega zavarovanja, popolnoma samo- stojno o posaaneznih dajatvah vsem zaposlenim in upokojen- cem tei' njihovim družinskim članom — katerih je v okraju Ptuj že preko 42.000 — potem je jasno, da bodo morali delav- ski sveti skupno s celotnim de- lovnim kolektivom in sindikal- no organizacijo ter ostalimi množičnimi organizacijami stre- meti za tem, da bodo v ta naj- višji organ socialnega zavaro- vanja prišli res sami delavske- mu razredu predani ljudje, ki pa bodo po drugi strani tudi sposobni razpravljati o posa- meznih problemih iz tega pod- ročja. Nikomur ne sme vseeno, kako se trosijo ogrom- na finančna sredstva nri okraj- nem zavodu za socialno zava- rovanie. saj so v n?Sem okraiu ti izdatki v letu 1955 znašali že preko 600 milijonov dinarjev i" se iz leta v leto večajo. Pred- videno pa je tudi, da bodo v bodoče prenešene še večje kom{>etence v samoodločanju na skupščine okrajnih zavodov za socialno zavarovanje. Prav zaradi navedenega je treba poudariti važnost teh vo- litev ter apeliramo na delovne kolektive ter njih delavske sve- te in sindikalne organizacije, da pri teh volitvah tesno sodeluje- jo in so v pomoč volilni komi- siji priOkrajnem zavodu za socialno ' zavarovanje v Ptuju, da bi se izvolili v ta najvišj'i organ socialnega zavarovanja res tej funkciji vredni in spo- sobni ljudje. S. A. Kmetijski obrati socialističnega sektorja so v lanskem letu vložili najveC sredstev v obnovo nasadov Ob pregledu uporabe investi- cijskih sredstev na kmetijskih obratih socialističnega sektorja v lanskem letu ne moremo mi- mo ugotovitve, da je bil naj- večji del le-teh uporabljen za obnovo vinogradov in sadov- njakov. Z ozirom na velike po- trebe, ki v tem pogledu obsta- jajo, saj vemo, da je največji del vinogradov v ptujskem okraju tik pred obnovo, ali p^a bi obnova morala že biti izvr- šena, je to tudi povsem razum- ljivo. Socialistični kmetijski obrati so v teku lanskega leta vložili v obnovo vinogradov in sadovnjakov nad 40 milijonov dinarjev, pri tem pa je imela največ uspehov Vinarska za- druga v Ptuju, ki je sama ob- novila nad 15 ha vinogradov. Pri analizi stroškov obnove vi- nograda Po ha je prav tako ptujska Vinarska zadruga na prvem mestu, saj je porabila za obnovo omenjene površine le nekaj nad 12 milijonov dinar- jev. dočim so porabila druga posestva za obnovo iste površi- ne znatno višje zneske. Pravil- no uporabljena mehanizacija je tudi tukaj opravila svoje ko- ristjno delo. Vsa kmetijska posestva so obnovila v lanskem letu okrog 44 in pol ha vinogradov ter uredila nekaj ha matičnjakov, poleg tega pa še nekaj ha sa- dovnjaikov. Nad 30 milijonov dinarjev so vložila kmetijska posestva za nakup strojev in opreme. Sem prištevamo v prvi vrsti trak- torje, ki so jih kupila posestva Cirkulane, Podlehnik, Trnovska vas in Juršinci, ter raznovrstne druge stroje: prikolice, škropil- nice. kosilnice, črpalke in druge stroje in opremo Posestva so vložila znatna sredstva tudi za nakup plemen- ske živine in sicer skoraj 13 milijonov dinarjev. Od tega je porabilo največji znesek pose- stvo v Cirkulanah (3,163.000 di- narjev) in KG Juršinci (2,547.000 dinarjev). Okrog 11 milijonov dinarjev pa so posestva izdala za grad- njo in adapacijo gospodarskih zgradb. V tem znesku gre naj- večji delež na silose, hleve, skladišča, cisterne in druge go- spodarske objekte. Komisija, ki je pregledala vso investicijsko dejavnost kmetij- skih posestev v okraju, je ugo- tovila, da so posestva največji del sredstev porabila v namen- ske svrhe ter ponekod bolj, drugje Pa manj ekonomično investirala. V Ormožu bo ustanovljeno sodišče Kakor nam poroča dopisnik i2 Ormoža, si je pred kratkim po- sebna komisija, ki so jo sesitav- Ijali zastopniki Vrhovnega sodi- šča v Ljubljani, OLO Ptuj in občine Ctonož. ogledala zgradbo bivšega hotela v Ormožu z na- menom, da bi ugotovila, ali so prostori primerni, da bi v njih lahko začelo poslovati sodi- šče. V Ormožu je sodišče obsto- jalo več stoletij in bilo po le- tu 1945 ukinjeno. Zgradba biv- šega sodišča sicer še obstaja, vendar je trenutno zasedena e stanovalci. Prebivalstvo Ormo- ža in okolice je ves čas po uki- nitvi sodišča zahtevalo, da se sodišče ponovno vzpostavi, ta zahteva pa je postala posebno glasna potem, ko je bilo lansko leto priključeno občini Ormož področje bivšega ljutomerskega okraja. Prebivalstvo tega pod- ročja je po vključitvi v ptuj- ski okraj še vedno bilo vezano na sodišče v Ljutomeru, s tem v zvezi pa so se pojavljale šte- vilne težave zaradi tega, ker so morali prebivalci v davčnih in drugih zadevah hoditi v Ormož ali v Ptuj. poleg tega pa še na kataster ali na zemljiško knjigo v Ljutomer. Ljudska skupščina LRS je vrvidela te težave ter sklenila, da se sodišče v Ormožu ponov- no vzpostavi. Komisija je načelno odobri- la predlog glede zgradbe za so- dišče, le da so potrebne v njej gotove preureditve. V zgradbi bo tudi kataster in zemljiška knjiga. Za preureditev potreb- na eredstva bo zagotovil po in- formacijah našega dopisnika v Ormožu OLO Ptuj z letošnjim družbenim planom, in bo sodi- šče. kolikor bi b i družbeni plan do marca sprejet in če bi se ta- Icoj začelo z delom, v jeseni lahko začelo poslovati. Seveda s tem v zvezi postavlja vpra- šanje stanovani za sodne usluž- bence. kar bo morala ormoška občina resno vzeti v pretres. področfu kulture in prosvete hp v iitu'ski ol^čin! potrebne reš t! ver. tierečin grohlemov Občinski svet za kulturo prosveto v Ptuju je na svoji 3 seji v petek 13. t. m. obravna- va! probleme Gledališča, Muze- ja, Študijske knjižnice. Mestne- ga arhiva in Ljudske knjižni- ce, ki so jih nakazali navzoči predstavniki teh ustanov. Vedno boljši repertoar i" obisk ptujskega gledališča tei njegova kvalitetna gostovanja Po vseh predelih okraja in tudi izven njega (Varaždin, Ljublja- na) opravičujejo njegov obstoj, obenem pa opravičeno vzbuja- jo VSo pozornost njegovi pro- blemi glede dvorane, odra, raz- svetljave, igralskega ansambla ter proračunskih sredstev, last- nih dohodkov 'n subvencije, brez katere ne bi mogli imeti poklicnega gledališča. Ptujski Talijin dom je zgubil leta 1941 svoje lepo obličje, ki mu ga vse doslej ni bilo mogo- če vrniti, pač pa bo to storjeno letos. Istočasno s popravilom strešne konstrukcije bo potreb- no povečati kapaciteto dvorane, napraviti zasilne izhode, ki jih sedaj ni, urediti garderobo, biffe, pisarno, delavnico in stra- nišča. Prej bo še potrebno re- šiti vprašanje, ali naj bo fasa- da ptujskega gledališča res ta- ka kot je že bila pred vojno ali pa urejena Po kakem novem načrtu. Vsekakor bo za njego- vo ureditev potrebnih okrog 10 milijonov dinarjev. V dogled- nem času še ne moremo priča- kovati v Ptuni zamenjave se- danjih gledaliških prostorov z novimi, saj niti načrt za gra- ditev kulturnega doma Jože Lacko tega ne predvideva. K delu bo treba pristopiti že le- tos, ker sili k temu strešno ogrodje, ki razriva zidove in bi ob odlašanju na zgradbi sami nastajala vedno večja škoda. K sreči nimamo visokega snega, ki b s svojo težo še bolj pri- tislial na zidove. Vsekakor da bo potrebno po- večati igralski ansambel. Sedaj je vsaki igralec dvakratno an- gažiran, kot upravni uslužbe- nec in kot igralec, kar na svoj način vpliva na kvaliteto igre. Stalno si ne bo moglo gledali- šče Izposojati kostumov, temveč si bo moralo sčasoma ustvarjati lastno garderobo. Potrebno si bo v marsičem pomagati, kakor Si pomagajo druga gledališča (z magnetofonom in drugače). So- dobno gledališče zahteva mar- sikaj, kar še ptujskemu gleda- lišču manjka. Brez problemov pa tudi ni Muzej Ptuj. Največjih skrbi imajo s številnimi obiski iz na- se domovine in inozemstvom, čeprav pride dnevno vsaj ena ekskurzija, ki si skrbno ogle- da vse, kar premorejo vsi od- delki in so vsi hvaležni strokov- nemu vodstvu, ki mora znati odgovoriti na stotine vprašanj ob vsakem razstavljenem pred- metu, ki jih je na tisoče. Več skrbi kot s tem imajo z vsem, kar je zgodovinske vrednosti, pa propada, čeprav bi morali to preprečiti. Tako je z gradom v Ormožu, pri Veliki Nedelji in v Ptuju samem. Vsi razgovori o teh objektih se končujejo z željo doseči milijone, ki bi jih rabili. Nekaj problemov bo le- tos odrinjenih z dnevnega reda, le žal pa se vedno vrivajo novi. Tako je propadel grad Vurberk, ki ga ni bilo mogoče rešiti ne- izogibne propasti. K sreči smo obvarovali te usode grad Bori, Štatenberg in Domavo. Študijska knjižnica. Mestni arhiv in Ljudska knjižnica predstavljajo za Ptuj svojevr- stno in visoko vrednost in ni- kakor ni mogoče mimo njihovih problemov. Vsak za se in vsi skupaj imajo večje in manjše želje, ki so vezane na večje in manjše izdatke, nove prostore, inventar in osobje. Vsi služijo svojemu namenu, zlasti ^ pa Studijska in Ljudska knjižni- ca, ki imata lepo število bral- cev. Najbolj napreduje pionir- ski oddelek Ljudske knjižnice, ki ima vedno več bralcev mla- dinskih knjig. Mestni arhiv se stiska v premalih prostorih, za- to se ne more razširiti v vsem svojem obsegu, vendar kaže, da bo tudi njemu odrejeno sčaso- ma pravo mesito. Na podlagi obra\niave na tej seji bodo za eno izmed bodočih občinskih sej pripravljeni pred- logi Sveta za kulturo in prosve- to. da bodo čimprej rešeni in da bodo v proračunu predv de- na primerna sredstva, ki bodo vplivala na nadalnji razvoj kultumoprosvetne dejavnosti v ptujski občini. VJ. Osnovna naloga ptujskih gasilcev je preventivna služba Na občnem zboru PGD Ptuj, ki je bil 7. januarja t. 1. v Ga- silskem domu, so vsi navzoči potrdili vsekakor aktiven obra- čun lanskoletnega gasilskega dela vodstva in članstva glede splošnega in strokovnega izpol- njevanja vodilnega kadra in članstva ter pomoči povsod, kjer je bila og.-ožena imovina n^^šp družbe obenem pa so ob- ljubili nadaljevati v tej smeri, da bodo tudi v letu 1956 lahko beležili zaželene uspehe. Predsednik PGD Ptuj Ivan Bajgot, poveljnik Stanko Preac, vodja mladine Anton Ivančič, Jože Ilec in drugi so v svojih poročilih, diskutenti pa v svo- jih razpravah priznali PGD Ptuj, da je sposobno opravljati palriotično, humano in stro- kovno nalogo, dali pa so ob- enem vrsto pobud, kako bi se dalo v bodoče na tem področju storiti mnogo več. Jedro ptujskega gasilstva pa tvorijo delavCi (95%) Name- ščenci za to organizacijo, zlasti Za njeno tehnično službo in po- moč, ne kažejo posebnega zani- manja. Zamimvo je, da je tudi mladinski in pionirski gasilski naraščaj večinoma iz delavskih in obrtniških vrst. Gasilec več ne pomeni samo i>ožrtvovalne- ga in discipliniranega prosto- voljca za reševalne akcije, tem- več vsestransko razgledanega državljana, ki je stalno buden nad družbeno imovino in jo varuje pred nesrečo. Za gasil- skim praporom PGD v Ptuju stopa članstvo že 85 let in nosi tudi. številne zaslužena odliko- vanja in pohvale. Težišče dela PGD Ptuj je ve- dno bolj na preventivni službi, kar se odraža na zmanjšanju števila požarov, na hitrem po- seganju v požarne nesreče, na preprečevaniu večmili jonske škode in na čuvanju gasilskih naprav za čimdaljšo požarno službo. Tehnično se članstvo vežba z društveno tehnično opremo pod vodstvom preizku- šenega vodilnega kadra. Seda- nja oprema pa še ni popolna. Vsekakor jo bo treba še dopol- niti. Potrebno bo nabaviti nov agregat, na novi vodni cisterni na Ljutomerski in Ormoški ce- sti, nabaviti nov čoln in vrvi za reševanje ob poplavah in po- vodnjih, mladino opremiti z no- vimi uniformami, poleg tega pa še nakupiti manjše stvari, ki bodo zahtevale več stotisoč iz- datkov iz letošnjega proračuna. Na tem občnem zboru so bili prevedeni med rezervne člane operativnega vodstva dolgoletni gasilski člani Alojz Berlič, Fe- mec Franc in Konrad Vaupotič iz Ptuja. Večina diskutantov je izrazi- la prepričanje, da je ptujskim gasilcem potrebna večja naklo- njenost in pozornost množičnih organizacij, pohvalili pa so ob- čutno pomoč občinskega odbo- ra Ptuj. Vse to bo vplivalo tu- di v bodoče na razširitev ga- silskih vrst ter olajšalo splošno in strokovno izpopolnjevanje članstva. Te pomoči bodo goto- vo tudi deležni. Tako so oblju- bili navzoči piedstavnikj mno- žičnih organizacij. Novoizvoljeni odbor zagotav- lja PGD Ptuj resno in vestno delo za dobrobit naše skupno- sti in varovanje njenih ustva- ritev. V. J. Predsednik društva tov. Bajgot poroča je politike pridobila močnega zaveznika — ZDA. Da bi proučil probleme tega področja, se tudi generalni taj nik Organizacije združenih na- rodov, Hammarskjold, odprav- ila na Srednji vzhod in bo obi- skal vse prestolnice tega pod- ročja od Aten do otokov FidžL Gasilci so napolnili dvorano Ptuj, 20. januarja Jy5() nekaj a problemih ormoške občine Občina Ormož sodi med več- je občine v ptujskem okraju. Šteje okrog 16 tieoč prebival- cev, ti pa se v glavnem bavijo 6 kmetijstvom. Na prebivalca odpade približno hektar kme- tijskih zemljišč, kar je za pov- prečje v Sloveniji, ki znaša pre- cej manj, vsekaHor lepa povr- šina. Kmet ormo.ške občine se bavi v glavnem s poljedelstvom in živinorejo, vendar ni podcenje- vati tudi vinogradništva in sadjarstva. Krompir na področ- ju oh>čine ne usipeva tako ka- kor na primer na Dravskem y »o Se r.r;-vpča vof paž- nje pridelovanju žita. Kakor so ugotovili na nedavni seji obč. ljudskega odbora, posvečajo kmetovalci premalo pozornosti pridelovanju semenskega žita. Posebne probleme pa postavlja pred kmetovalce živinoreja, ker živini kljub sicer ugodinim po- |,ojem Za uspešen razvoj pri- manjkuje krme. V tem pogledu efostojajo v občini široke mož- nosti, ker bi se dalo v ivanjkov- eki, lešniški, ključarovški in miklavžovski dolini pridelovati dovolj dobre krme, če bi za- močvirjena zemljišča v teh do- linah meliorirali. S tem pa bi ubili še eno muho, odpravili bi namreč pogosto obolevanje ži- vine zaradi metiljavosti. To sta- nje narekuje nujne ukrepe, predvsem ustanavljanje vodnjih skupnosti, s čemer menda tudi ne bodo odlašali. Gospodarski svet občine je nedavno razpravljal o možno- stih razvoja kokošereje. Te so v občini vsekakor velike, ven- dar doslej v večji meri neizko- liščene. Po dvoriščih se spre- hajajo kokoši živopisno meša- nih pasem, za katere pa je zna- no, da so proizvodno manj vred- ne. Treba se bo torej odločiti za eno ali največ dve vrsti koko- ši, med katerima bo gotovo morala biti štajerska kokoš. Praksa pa je pokazala, da z ta- kozvanimi enodnevnimi piščan- ci iz valilnic ni bilo uspeha ^er bo treba začeti z vzrejo piščan- cev na samem občinskem pod- ročju. V pogledu obnove vinogra- dov so že doseženi upoštevanja vredni us-pehi. Ti bi bili lahko večji, če bi imeli v zadnjih le- tih na razpolago dovolj trsne- ga materiala. V občini je samo ena trsnica, ki pa ne zmore vseh potreb. Mnogo slabše pa je v pogle- du obnovo sadovnjakov. Sadje je prinašalo v preteklosti kme- tom ormoške okolice velike do- hodke, danes pa prihaja na trg le drugovrstno sadje, dočim se ga najvetč predela v jabolčnik. Vendar »e tudi v tem pogledu atanja i/.boljšuje. Zimsko škrop- ljenje sadnega drevja je sad- jarjem že prešlo v navado, le za poletno škropljenje se še niso ogreli. Glede i>opolne ob- nove pa je treba reči, da bo to potrebno izva^jati kompleksno, ne pa s podsajevanjem, ker to često ne rodi zaželenih uspe- hov. Staro drevje namreč ne dopušča razvoja mladim sadi- kam. Na področju ormoške občine obstajajo 4 socialisttoria kme- tijska posestva. Tri od teh, in sicer posestva v Litmerku, Ivanjkovcih in Miklavžu so vi- nogradnišika, v Ormožu samem pa je posestvo poljedelskega značaja. Poleg teh ima na pod- ročju občine večji del svojih površin še Vinogradniško pose- stvo Jeruzalem, katerega sedež je v ljutomerski občini. Onno- ško iMsestvo se bori z velikimi težavami zaradi prevelike raz- kosanoeti svojih zemljišč, ki so raztresene od naj vzhodne jšega delu občine (Loperšice) do se- verozahodnega konca (Gornji Ključarovci). Tu se z vso nuj- nostjo postavlja vprašanje aron- dacijo. To vprašanje se sicer pojavlja tudi pri drugih po- sestvih, vendar ne tako očitno. Socialistična kmetijska po- sestva se borijo z velikimi te- žavami zaradi pomanjkanja hlevskega gnoja, ker nimajo možnosti rediti odgovarjajočega števila živine zaradi nezadost- nih travniških površin. Na aplošno stanje v proizvod- nosti v piivatnem sektorju kmetijstva nikakor ni zadovo- ljivo. Na tem področju se le redkokje najde kak silos ali pravilno zgrajeno gnojišče ali gnojnična jama. Gnojnica odte- ka po obcestnih jarkih, čeprav bi lahko toliko koristila njivam ali travnikom. Na občinskem področju je le eno industrijsko podjetje: Or- moška opekarna. Ta ima vse pogoje za trajno delo in bo lah- ko v znatni meri povedala pro- izvodnjo, ko bodo odstranili ozko grlo v peči. Potrebno bo tudi razširiti skladišča za suro- vo opeko. Trgovina in obrt sta v občin" precej razvita. Trgovin je 13 ir bi to število zadostovalo, pre" malo pa je obrtnih delavTiic, k- jih je 58. Kmetijske zadruge na področ ju občine so že začele odigra- vati svojo vlogo. Najboljša mec' njimi je KZ Ormož, ki je do- segla posebno lepe uspehe gle- de pospeševanja živinoreje. Ži- vinorejski odsek te zadruge kontrolira proizvodnost nad 400 rodovniških glav goveje živi- ne. S temi naštetimi problemi števila le-teh na območju or- moške občine seveda nismo iz- črpali. Sodijo pa vsekakor med važnejše. Njih uspešno reševa- nje bo pomenilo pomemben napredek v tem kmetijsko zelo aktivnem predelu našega okra- ja. V Moskanjcih bo v soboto revija plemenske živine Upravni odbor Kmetijske za- (IruKe v Moskanjcih je sklenil prirediti v soboto, 21. januar.ia, ob 13. uri revijo rodovniške produktivne goveje živine. Razstava bo prirejena v t" namen, da bi se kmetovalci iz bližnje in daljnje okolice, ki bodo obiskali razstavo, uverili o prednostih reje rodovniške ple- menske živine. Kmetijska za- druga je pripravila za najboljše glave lepe nagrade. Razstavo si bodo gotovo ogle- dali tudi predstavniki ptujske Mlekarne in Okrajne zadružne zveze v Ptuju ter s tem prizna- li moškanjskim živinorejcem hvalevredno stremljenje k na- predku v živinoreji. P. RAZSTAVA Uprava za ceste LRS prireja raastavo natečajnih idejnih pro- jektov mostu čez Dravo v Ptuju. — Razstava bo odprta od nede- lje, 22., do vključno četrtka_^ 26. januarja 1956, vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora v Ptuju, Kve- drov trg št. 1, II. nadstr. Občinski ljudski odbor Ptuj Občni zbor Društva za napredek gospodinjstva v ponedeljek, 16. januarja t. L, je imelo. Društvo naprednih gospodinj v Ptuju svoj I. občni zbor. Udeležba žena je bila ze- lo zadovoljiva, posebno razve- seljivo pa je bilo veliko število nečlanic, kar kaže zanimanje za to društvo. Odbor je prikazal svoje plo- dno delo enega leta. V glavnem je društvo skrbelo za gospo- dinjsko izobraževanje žena. Priredilo je šivalno-prikroje- valni tečaj za gospodinjske po- močnice. tečaj Za konserviranjc sadja in zelenjave ter pletilni teča.i. Dalo je mnogo pobude za otvoritev mlečne restavracije v Ptuju. Na gospodinjskih popol- dnevih so dobivale žene razne gospodinjske nasvete. 2ene so izvolile nov odbor, ki ga bodo še izpopolnile z agil- nimi odbornicami iz vasi. ki so bile priključene v ptujsko ko- muno. Postavile so si program za sledeče leto; prikrojevalni in šivalni tečaj za otroške oblekce, splošni gospodinjski tečaj pred- vsem za delavke v tovarnah, pridobitev pralnej^a stroja in po možnosti ustanovitev krpal- nice v mestu ter za uvedbo toplega ob"oka za delavke v tovarnah Gospodinjska posvetovalnica bo delala ob ponedeljkih od 19. ure dalje v pritličju osnovne šole Mladike Tam se bodo žene seznanj=ile z delom društva in dobivale fi'-' nasvete, po-^^^bno za ročna dela vseh vrst. R. iSi^ici so zborofali V nedeljo, 15. t. m, smo vide- li v Ptuju športne ribiče, ki so prišli na ptujski letni društve- ni obračun. Ta je bil resen, poučen pa tudi zabaven in. je pokazal, da se lahko tudi ribiči veliko pogovorijo. predsednik Jože Muhič je pozdravil udeležence zbora ter goste iz Ljubljane, Cakovca in Varaždina, ki so ise tudi zahva- lili ptujskemu društvu za pri- jateljsko pozornost in so nas povabili na ribolov v Muri, kjer je več rib kot v Dravi. Precej živahna je bila raz- prava o mrežarjih, članih di'u- štva in nečlanih, ki jih še ni zmanjkalo. Slišali 'So se glasovi o prenizkih kaznovanjih ribi čev-nečlanov in o preveliki po- pustljivosti med ribiči samim: ki dopuščajo, da ribijo njihov znanci in prijatelji brez ribiški izkaznice. Ni sicer porasta teh pojavov, ne opaža pa se niti zmanjšanje, kar kaže, da gre za vedno iste ribiče, ki jim nikdo ne stori nič žalega. če- prav potegnejo iz naših vod več rib kot redni ribiči. Ribiško društvo Ptuj bo tudi letos rešilo več problemov, ki so doslej bili na dnevnem rodu in si bo nadvse prizadevalo, da bo ribištvo res šport v našem okraju, ne pa izčrpavanje rib- jega zaklada. K. J. U Ptu u že aismtuia noua pe^strsku pei Od 9. januarja t. 1. že obratuje v Ptuju v Lackovi ulici na novo zgrajena trietažna parna i>ekarska peč z visoko kapaci- teto in je to prva taka peč v ptujskem okraju. — Pekarsko podjetje »Drava« Ptuj bo sedaj ob obratovanju dveh pekam v Ptuju in v Kidričevem lahho v še večji meri kot doslej oskr- bovala s kruhom prebivalstvo v okraju, zlasti Haloze, kjer «» pekarn in kjer se ljudje hranijo s kruhom iz pekam. Dnevno razproda to podjetje do 3000 kg kruha v mestu in na podeže- lju. Iz leta v leto si izboljšuje podjetje vozni park za razvaža- nje kruha in bo v bližnji bodočnosti razpolagalo s tej službi primemo urejenim Pionirjem. Med drugim bodo letos adapti- rali tudi peč na Hrvatskem tr gu jn prodajalno v Lackovi ul. Letošnjega januarja v Halozah Obsui zbor BFD „i¥cilic!de" Eldričefo v soboto, 14. t. m., je bil 3. redni občni zbor DPD Svobode Kidričevo. V lepo okrašeni kino dvorani se je zbr&lo okrog 150 članov društva. Predsednik tov. Cerne Stane je poročal o uspe- hih in neuspehih v preteklem poslovnem letu. Iz poročila po- snemamo, da je Svoboda Kidri- čevo na pravi poti in da je za- četne težave pri svojem delu že prebolela. Najbolj delavne sek- cije So bile pevska, dramska in knjižnica. Manj usipehov je imela izobraževalna sekcija, če- prav je po delovnem programu društva najvažnejša. V diskusi- ji, ki se je razvila po poroči- lih, je prišlo do izraza sodelo- vanje med sindikalno podruž- nico Kidričevo in DPD Svobo- do Ptuj. Sklenjeno je bilo, da se bo to sodelovanje v bodoče še poglobilo. Občni zbor je pozdravil član glavnega odbora Zveze Svobod in predsednik Svobode Ptuj tov. Karel Koren ter je izrazil že- ljo, da bi tudi novi odbor na- daljeval revolucionarno tradici- jo ptujske Svobode, ki je že v staTi Jugoslaviji vzgajala naše zavedne delavce. Pri volitvah je bil izvoljen 11-članski odbor s tov. Cerne- tom na čelu. Sindikalna podružnica Kidri- čevo pa je nagradila najbolj delavne člane s primernimi knjižnimi nagradami. Po uspelem občnem zboru je sledil kulturni program, pri ka- terem so nastopili pevoi in čla- nice dramske sekcije. Vsi, ki so bili prisotni na občnem zboru, si-no z zadovoljstvom ugotovili, da je delo DPD Svobode Kidri- čevo na pravi poti, za kar nam je porok tudi novo izvoljeni od- bor. Zakon o stanovanfs em prispevku Zvezna ljudska setincih smo zelo zado- «)ljni s tem, da smo dobili kino. Kako je kino bil potreben v na- bran kraju najbolje dokazuje i^elik obisk vsake predstave, ko radovedni gledalci redno napol- nijo dvorano do zadnjega kotič- ka. K predstavam prihajajo tu- ii od zelo daleč, posebno iz Ha- loz zelo radi prihajajo. Zado- TOljnl smo, da uprava kina ski^- bl za res dobre filme. ★ Pred nekaj dnevi je zasedal novoizvoljeni vaški odbor Mu- retinci ter razpravljal o pere- čih problemih naše vasi. Pred- vsem je bilo govora o popravi- lih in navažanju cest, kar je eno najvažnejših vprašanj našega okoliša. Govora pa je bilo tudi o dre- nažiranju travnikov, kar je po- sebne važnosti v naših predelih, kjer dajejo nižinsiki travniki le kislo krmo, z drenažiranjem pa bi se to v veliki meri popravilo- Le na ta način bi lahko računali z izboljšanjem živinoreje. ★ Prostovoljno gasilsko dm-štvo Mui-etinci je imelo pred kratkim letni občni zbor. Ob tej prilož- nosti je predsednik obč. gasil- ske zveze tov. Bezjak razdelil 16 zaslužnim gasilcem iz na:se vasi odlikovanja, ki so si jih zaslužili v času svojega dvajset- letnega udejstvovanja v gasil- skih vrstah. S. K. V nedeljo smo imeli v večini arganizacij volitve v SZDL, Ti sestanki so bili kar zadovo- ljivi, izvolili smo nove vaške odbore SZDL jn se obenem po- govorili o vseh težavah, ki nam povzročajo vsakdanje s^krbi. Sli- šali smo tudi o novi smeri v naši gosipodarski politiki, s či- mer se v glavnem strinjamo. To o ukinitvi regresa na umetna gnojila nas prav nič ne priza- dene, enostavno zato, ker niti do sedaj nismo dosti umetnih gnojil kupovali in pozdravlja- mo to, da bo država tisti denar koristneje investirala za sploš- ni napredek kmetijstva. Želimo si samo, da bi bili tudi mi ne- kaj deležni od tega pri obnovi naših sadovnjakov in pri izbolj- šanju živinoreje. Precej se je pri nas šušljalo tudi, da bodo vsi delavci, kateri posedujejo kako zemljo, odpuščeni iz to- varn. Na sestanku pa smo sli- šali, da bodo positcpcma odpu- ščeni samo kmetje. Na to po- jasnilo je eden izmed možakov Icorajžno vzkliknil: »To bo zdra- vo za tiste Poljance, ki si v fa- briki služijo denar, kmetijska dela pa jim moramo hoditi opravljat mi Haložani, kar do- ma na posestvu naj delajo, v fabriki pa naj dajo mesto ta- kim, ki smo brez zemlje!« Prizadevajo nas pa tudi neka- tere težavo, ki so jih posamez- niki iznašali, vsak pač tisto, ki njega žuli. Tako imajo nekateri naprodaj vino, ki je po zaslu- gi vremena v preteklem letu bolj revno na maliganih in se zato napram temu tudi tako pla- čuje, da si za 1 liter prodanega vina lahko privoščiš komaj 1 liter radenske slatine, jabolčni- ka pa moraš dati kar 2 litra za. liter slatine. Večina se tudi spotika zaradi plačevanja gozdne takse od drv za domačo kurjavo. Za sedaj še to sicer ne dela pretežkega pro- blema, ker Uprava za gozdar- stvo skopo dovoljuje posek za domačo kurjavo, večinoma 4 do 8 prm, od katerih se plača 25 odst. gozdna taksa. Dejansko pa potroši kmečko gospodinj- stvo, ki ima 2 krušni. peči, let- no najmanj 20 prm- drv, ki jih je treba tudi tako ali drugače posekati. Zato bi bilo mnogo huje, ako bi bilo treba plačat' takso od dejanske količine po- trošenih drv. Tisti, ki morajo zaradi nuj- nih popravil poslopij ^spravljati les na žago, so se tudi energič- no pritoževali zoper izredno vi- sok prometni davek od zasanja lesa. Pri tem sem se tudi jaz oglasil in povedal, da mi sami z nerganjem te uredbe ne mo- remo spremeniti, pač pa si lah- ko pomagamo na lastno pest, kakor sem se jaz. Najel sem namreč 4 delavce s tisto žago. ki jo vločejo trije spodaj in eden zgoraj, ter so mi les kar v gozdu »razparali«. Tako sem si prihranil težavno vožnjo do žage, pKDvrh pa še dva jurja či- stega pri kubiku. Drugih pomembnejših stvari pa tokrat nismo obravnavali. Zetalčan Dnevni spored za nedeljo, 22. januarja 1956. 6.00—7.00 Vedre in poskočne melo- dUe za pr-jetno nedeljsko jutro — vmes Ob 6.05—6.10 Poročila fn vremenska na« poved. 7.00—7.15 Napoved 6asa. poro- čila, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda. 7.15 Rekla.Tie. 7.30 Radij- ski koledar In prireditve dneva. 7.35 ier-e melodije. 8.00 o športu in .^ort- u:kih. 8.15 Venček slovenskih narodnih pesmi. 9.00 Otroika predstava — Franc frece: Pravljica o sončni pesmi. 9.30 Operetna glasba. lO.OO Druimski pogovo- ri. 10.10 Nedeljski simfonični kcnceil. 11.15 Oddaja za Bene^e Slovence. 11.35 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12.00—12.10 Pogovor s po- slu.salci. 13.00 Napoved časa. porodila, vremenska napoved, piegled ' dnevnega sporeda in objave. 13.15 Zabavna glas- Jia. vmes reklame. 13.30 Pol ure za našo vas. 14.00—16.00 2eleli ste — poslu- šajte! — vmes ob 15.00—15.15 Kapo- ved časa. poročila, vremenska napoved m objave. 16.00 Po na.^: lepi deželi — Ohridske legende. 18,30 Popoldanski orkestralni spored. 17,30 Radijska igra — J. Kinosh.ta: Somrak žerjava (pono» vitev). 18.15 Melodije, ki jih ladi po- slušate. 19.00 Radijski dnevnik. 19..-M) Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 \ečerni operni koncert 21.00 Kulturni razgledi. 21.15 Nekaj otflomkov iz fe- sMvala lahke glasbe v Stuttgartu (so- aeluje orkester Erwin Lehn). 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska na» poved fn pregled sporeda za naslednji dan. 22,13—23.00 Sergej Prokofjev: šesta simfonija. 22.15—23.00 UKV pro- gram; Plesna glasba. 23.00—24.00 Od» daja za tujino — na valu 327,1 m (P-enos iz ZaTrebaV !z Leša v nedeljo, 22. januarja 1956 ob 8. uri dopoldne bo v osnovn; šoli v Majšperku občinska kon- ferenca organizacij ZB NO\ Lešje, na katerem bodo izvolil: za veliko občinsko področj( Lešje nov občinski odbor ir sprejeli program bodočega dela Konference se bo udeležil ko' zastopnik Okrajnega odbora ZI NOV tov. Miha Kolarič iz Ptu- ja, ki je bil v teh krajih v čast NOB kot partizan. Dolgo so ga čakali in končno je prišel tudi v vrtec na Breg Končno je tudi v naš Vrtec na Breg prišel težko pričakovani dedek Mraz. Moral je čakati^ da je ozdravel poslednji otrok, ki mu je nekoliko ponagajalo to muhasto, ne zimsko in ne spo- mladansko vreme. Breški otroci so se zato zbrali v svojem Vrtcu v nedeljo, 15. t. m., kjer jim je bil pripravljen prav prijeten popoldne. Razen dobrot v zavojčkih so otroci dobili različne lepe igra- če, za Vrtec sanke, za katere še žal ni snega In lutkovni oder, na katerem je že bila prva pred- stava o "Kuži in Muci ter njuni igri. Vsem, tudi odraslim, ki so prišli z otroci, je bila priredi- tev všeč, saj so videli lepo pri- pravljene kužka medvedka, zajčke, palčke itd. Tudi vljud- nega dimnikarčka ni manjkalo, ki je vsem želel najboljše. Po končani prireditvi so bila razdeljena darila in nazadnje ie pripravljena malica V Vrtcu je bilo res pra^jiično razpolože- nje. Doživljali so ga tudi otroci, ki še ne hodijo v Vrtec in so prišli na obisk. V zvezi z vsem veseljea^, ki je bilo sicer z zamudo priprav- ljeno otrokom Vrtca na Bregu, ker je prireditev čakala na ozdravitev par otrok, zaslužita priznanje upravnica JulkM Se- ver in njena pomočnica Olga Zohar, pa tudi vsi, ki so jima z darili in delom ter udeležbo po- magali tako razveseliti otroke, kar ni bilo samo notranje novo- letno veselje, temveč tudi do- bra propaganda za čimvečj 3 pri- glasitev predšolskih otrok v breški Vrtec. V. J. Pregled dela in uspehov ptujske strelske družfne Nedavno je ptujska strelska družina pregledala delo in uspe- he pa tudi nedostatke ©vojega dela v preteklem letu. O vsem tem je na občnem zboru poro- čal predsednik tov. Lovrec. Po- vedal je, da je di*užina nastala v aprilu preteklega leta, ko se je združilo več ptujskih družin, delovala Pa je po sekcijah »Del- ta«, »Dušan Kvedcr«, »Železni- čar«, »Drava« in »OLO Ptuj«. Skupno šteje 135 članov. Ves čas svojega obstoja je družina stremela za tem, da bi raz.širi- la svoje vrste z vsemi Ijubitelii strelstva, posebno med mladino. V tem pogledu je žela uspeh, ^aj ji je usnelo ustanoviti samo- ~:tojno mladinsko strelsko dru- žino. Di-užina je imela skupno 57 •trelskih vaj ter organizirala /eč strelskih tekmovanj, njeni člani pa so sodelovali na šte- vilnih strelskih tekmovanjih, ki so jih organizirale druge strel- ske organizacije. Med drugim so člani družine sodelovali pri strelskih dvobojih z Mariborom in Mursko Soboto, kakor tudi na republiškem prvenstvu v Ljubljani. Mladinci družine pa so sodelovali na republiškem tekmovanju obveznikov predvo- jaške vzgoje z vojaško puško v Celju, kjer so prav tako do- segli zadovoljiv uspeh. Družina ima 12 vojaških pušk, 3 zračne in eno malokalibersko puško. V lanskem letu je po- rabila 9.715 kom vo. :škega stre- liva. Na občnem zboru so se dose- danje sekcije skupne ptujske strelske družine osamovojile. Iz Sobetinc Pretekli petek je prvič za- sedal vaški odbor Sobetinci ter razpravljal o popravljanju cest. Sklenil je, da bodo pri tem de- lu sodelovali vsi volivci. Nekaj cest so na ta način v Sobetincih že popravili in je hvalevredno, da so se prebival- ci temu odzvali v tako lepem številu. Nekaj zaostankarjev bo seveda moralo nadoknaditi svo- jo zamudo. ★ Pred kratkim smo imeli v Sobetincih občni zbor gasilcev. Poročila so bila bolj slcromna, posebno poročilo blagajnika zbranih gasilcev ni zadovoljilo. 2aloistno je, da se je nekaj deklet odločilo izstopiti iz ga- silske organizacije. Verjetno svojega sklepa niso dobro pre- mislile in ,ga bodo spremenile. Gas'ilske vrste je treba razširi- ti, ne pa ponujati odstop. Še v spomin na pokojnega Konrada Veršica Težko je bilo slovo od pokojnega šolskega upravitelja Konrada Veršiča dne 11. januarja v Zavrču. — Slika levo: Svojci po- kojnega, spredaj njegov sin, žena in brat. — Desno: Predsed- nik občine Bori Franc Belšak med govorom. USPEH GASILCEV V JABLANAH Člani gasilskega društva v Jablanah kakor vse ostalo pre- bivalstvo so si že dolgo želeli zgraditi orodjarno za potrebe svojega gasilskega društva. Ven- dar se do lanskega leta nikakor niso mogli spraviti k delu. Novi upravni odbor pa je v začetku lanskega leta stvar energično prijel v roke ter začel zbirati les in drugi material ter finančna sredstva, poz-neje pa začel z gradnjo. Stavba je tako že pod streho in pripravljena za gasil- sko shrambo. Člani gasil, društva so žrtvo- vali skupno 2705 prostovoljnih delovnih ur in 217 voženj za gradnjo, materialno pa je grad- njo podprla cela vas. Ta uspeh je člane gasilskega društva v Jablanah podžgal k še večjim načrtom. Lansko leto so nabavili plato voz na konj- sko vprego, sedaj pa jim ta več ne ustreza ter si hočejo naba- viti gasilski avto. Pri gradnji doma si je prido- bil največ zaslug tov. Letonja Leopold, ki je bil prvi organi- zator dela in ki je tudi opravil največ delovnih ur. Slavnostna otvoritev doma bo stKjmladi. P. V. Petek, 20. jan. 1956, ob la.ao: John Fletcher-Philipp Massin- ger: »ŠPANSKI 2UPNIK«, ko- medija v treh dejanjih (petih slikah). Izven. Gostovanje Na- rodnega gledališča »Avgust Ce- sarec« iz Varaždina. Sobota, 21. jan. 1956, ob 19.30: John Patrick: »VROCA KRI«, komedija v treh dejanjih (petih slikah). Sestnajstič. Abonma in Izven. Gostovanje v Ljutomeru (Dom kulture) — Predprodaja vstopnic pri blagajni kina. Nedelja, 22. jan. 1956, ob 14.30: John Patrick: »VROCA KRI«, komedija v treh dejanjih (petih slikah). Sedemnajstič. Gostova- nje v Križevcih pri Ljutomeru (Zadružni dom) Torek, 24. jan. ,1956, ob 19.30: Franz Streicher: »KAM IZ ZA- DREG«, veseloigra v treh deja- njih (v domačem narečju). Pet- najstič. Abonma in Izven. Go- stovanje v Ormožu (Dom Par- tizana). Predprodaja vstopnic pri trgovskem podjetju »Vzor«. Sreda, 25. jan. 1956, ob 20. uri: Rudolf Pečjak: »KRALJICNA Z MRTVIM SRCEM«, pravljična komedija v štirih dejanjih. Pre- miera. Izven. Režija Adolf An- derle, scena in tehnično vod- stvo Jože Milkovič. Predstave te pravljične komedije ne veljajo za abonma. Četrtek. 26 jan. 1956, ob 20, uri: Maurice Maeterlinck: STIL- MONDSKI Zupan, drama v treh dejanjih. Desetič. Izven. v sredo, 18. januarja 1956 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 40, česen 100, luščeni fižol 50, hren 100. krompir 15, peteršilj 50, rdeča pesa 30, red- kev 25, solata endivija 60—70, špinača 100, rdeče zelje 20, zelje v glavah 20, zelena 40, koren- ček 40, ohrovt 20, koruza 30, pšenica 35 oves 25, koruzna moka 35, ajdova moka 130 ko- ruzni zdrob 50, prosena kaša 80 surovo maslo 400, zaseka 300. mleko 28, smetana 130, sir 40—80 kokoši 400, piščanci 400, purani 600—1000, hruške 40,'jabolka 20, orehi 140, jajca 13, kisla repa 30 kislo zelje 40, radič 100. regrat 140 motovileč 140 dinar.iev. _____ Dopisujte v SODOBNI K O IVI A \ m A KMIETIIH IVAN poriif »No, tako je vedno kaj na- robe,« je začel govoriti; »vedel sem, kako se bo končalo. Hu- dič, ko se ne bi stara Toplečka tako zagrizla — kaj si ji le storil?« Zasmejal se je. tudi jaz sem Se nasmehnil, suho in na krat- ko. »Eh, ko bi vas že enkrat v zadrugo spravili, pa živite, ka- kor vam bo prijalo.« Drug za drugirn sva se na- smehnila. Potem se je Mihorič naglo dvignil ter stisnil čik na pepelniku. »Pojdi,« je začel in počasi nadaljeval, vsako besedo pose- bej, »pojdi, pusti Toplečke ter se zbogaj z materjo! Govoril bom z njo. Tisto zavoljo dekli- ne, ki se ženi. bomo že kako napravili. Ti samo pojdi proč, proč od teh žensk!« Stopil je k meni, ki sem še vedno sedel, ko da ne bi mogel vstati, ter se naglo, a potiho- ma, da niso mogli slišati v prednji izbi, pri Roškarci, po- vprašal: -Kaj pa Tunika? S Tuniko nisi še nič imel?« Dvignil sem se in kar začu- til, kako me je do las kri za- lila. »S Tuniko... s Tuniko ...« sem izjecljal. »Kaj bi imel z njo, z deklinco...?« Opazil je, da sem se zmedel, pa je hotel popraviti. »No-ja, ne bom tj pel levitov nisem far. A to sem ti rekel in ti povedal, kar stori: proč poj- di! Bolje je, da greš danes domov kot pa jutri, vsak dan Se boš bolj zapletel. Bojim se zate, premehek si, Hedli ste vsi takšni, premehki. tudi Franci je zato takšne doživel. Zavoljo Tunike, deklince, pa mi nikar ne zameri; zadosti hudo je za- njo, ko mora otrok vse to gle- dati ..« Govoril je, mi ponujal še eno cigareto, a te sploh nisem po- kadil, do doma sem jo v žepu do zadnje betve razcefral. Ni- česar se nisem tako bal, ko te- ga, da bi se s Tuniko na sa- mem dobila, da bi ostala kje na samem ... Zakaj, zakaj nisem odšel ta- krat, pustil Toplekov hram in Toplečke? Zakaj nisem odšel domov ;n se zbogal z materjo? Tako si zdaj mislim, toda ta- krat je bilo tako z mano, da se ni dalo, čeprav... čeprav Je bilo na Toplekovem vsak dan bolj narobe. Ogibal sem se Tu- nike, Toplečka pa je začela ho- diti okoli farovža, opravljala je neke devetdnevnice, silila še deklini v to, a je komaj Tuni- ko nekoliko pregovorila — in še nekaj se je zgodilo: začela je piti. Kjer koli po kuhinji, v kateri se je poleg hiške največ za- drževala, kjer koli po policah ali na oknu ali na kamnu sem lahko naletel na pokrite pi- skrčke; dvignil sem pokrovko in zadišalo je po izabeli. Ta pi- jača je dišala tudi od nje. Tudi pri opravki okoli hrama se je poznalo, da je pila; nobena reč ji ni šla od rok, čumela je nad otrokom ali pa postavala na pocjah in gledala nektln skozi drevje, kdo bi vedel, kam in kaj ji je mešalo glavo Ce se je kdo znenada pokazal, kak so- sed. se je zmedla in začela pri- povedovati o neki tretji reči, ki ni po navadi nikogar nič zani- mala. Cumela je v hiški nad deklinco, ki je vekala od jutra do večera, a tudi po nočeh, ko si mogel sliišati otrokov jok do zadnjega kota v hramu; pravili so, da je to cd mleka in ker se ženska nr^vpč ^pzi: a to je od niiače, to dobro vem. Ogibal sem se je. nje in otro- ka. ko ona mene. toda nekega dne se mi jc resnično zasmilila. Bilo je med mašami, ko so za hosto ob jarku dozoreli lešniki, mislim, v soboto pred malo mašo. Ne vem, kako se je zgo- dilo, da sem pasel; živina se je zajedla v pašo, bila je pridna in lahko sem se spravil nad lešnike; zamahoval sem z bi- čem po vejevju, pobiral lešnike in jih med zobmi tri. Šlo je že na obed, ko sem znenada zasli- šal spodaj na veliki cesti za- težujoče petje, ko da bi roj za- šumel; že se je tudi zaslišal po- samičen glas. Prepoznal sem ga, bil je glas Frasovega Martina, ki je napeval litanije. medtem ko mu je procesija — bile so ženske, a tudi nekaj moških — na glas odpevala ter hitela za njim, ko da bi se vsem skupaj mudilo. Pognal sem se v breg, na \rratnike, ob njivah, in toli- ko da se nisem na glas zasme- jal; tudi iz krčme in na veran- do so se drug za drugim usuli krčmar. krčmarica in Plojeva dekleta, po vrsti, ko da bi jih kdo potiskal iz prikleta. Bilo je smešno, ko da bi prišle nagle svate gledat; zasmejal bi se, a se nisem — za hrbtom sem od hrama, sem zaslišal topotanje, ko da bi kdo bežal, se ozrl ter zagledal Toplečko. Tekla sem od hrama, vsa svetešnja i" v črnem, s črno ruto, potegnje- no na oči. tn s cekarjem. Sto- pil sem s steze, da se ji ne bi bilo treba ogibati, a tudi. ona je stopila na drugi straru s ste- ze, ko da sc mi hoče po vsej sili izogniti; prihitela je vsa zadihana in se vštric mene obr- nila proč. Toliko, da nisem katere zinil, tako me je z jezilo njeno obna- šanje. A še dandanašnji se mi zdi dobro, da tega nisem storil; kajti ko sem se s pc^mehom zagledal za njo in jo videl, ka- ko hiti sklonjena, skoraj v dve gube potegnjena, kakor kakšna starka, kako se ji opletajo dol- ga črna krila okoli nog, po otroku jo je kar pobiralo — me je v prsih stisnilo. Zdrsel sem nazaj proti leščevju, vendar je pogled še in še uhajal za njo, ki je tekla za procesijo, pri du- ši pa mi je bilo huje in huje zagatno. »Kako se je moglo vse to zaplesti med nama? Kako? Kako, Južek?« sem se vpraše- val. Strahotno bedasto mi je postajalo, nerodno mi je bilo zaradi nje, zasmilila se mi .je, sam sebi sem se zasmilil. Tja v dan sem zamahoval po le- š^evju, lešnika pa nisem nobe- nega več pobral, nobenega ni- sem več stri. Po teh romanjih in devet- dne\Tiicah je Toplečka postala še bolj molčeča, skoraj da nj ukazovala več po biSi', to tudi ni bilo potrebno, vsak je svoje opravljal, kar mu je kazalo — in ogibali smo se drug drugega, kaikor sem že povedal; edina, ki se je smejala pr hiši, ki j^ rezgetala, kakor je govorila Toplečka, je bila Hana. Hana Se ni unesla, to sem vedel jaz, iz dneva v dan je bila bolj in bolj razdivjana. Najhuje je bilo po večerih, po večerjah, ko smo se spravljali k molitvi, ko smo molili. Bilo je, da se je ženska, To- plečka, zaobljubila, da se bo spokorila, in da bo spravila ce- lo hišo na pravo pot; najprvo mi je bilo sitno, kar je poče- njala, tudi za to, ker ji Hana ni ostala nobene dolžna, ves čas se je norčevala, za tem pa sem jo začel — litanije in mo- litev ni in ni hotelo biti konec — samo še pomilovati. Po navadi je bila Hana tista, ki je prva odložila žlico; na- pravila je tri nagle in kratke križe v ravni črti od čela do prs, kakor kakšne tri kroge, na hitro vstala in se potegnila izza mize. da bi šla — v kuhinjo. »Molili bomo,« je povedala spokojno Toplečka. Hana je šla proti vratom, ko da je ne bi slišala, a preden je stopila v priklet, je zinila: »Naj moli, komur je bilo na- loženo!« »Jezus, deklina!« je zastoka- la Toplečka. »Naj te bog ne kaznuje!« Na tako se je Hana iz prikle- ta samo zasmejala, in za tem smo sišali. kako je začela pre- stavljati v kuhinii črepe. (Nadaljevanje sledi) A l^tujoictiedruK Ptuj. 20. ianiiarja 1936 01«rani ludski odbor Ptui Komisija za izvedbo volitev samoupravnih organov Okraj' nega zavoda za socialno zavarovanje Ptuj Odločba Po 5.. 6. in 7. členu odloka o volitvah samoupravnih orga- nov Zavodov Za socialno zava- rovanje (Uradni list FLRJ, št. 55-547/55) je komisija za izved- bo volitev samoupravnih orga- nov Okrajnega zavoda za so- cialno zavarovanje Ptuj odločila Za volitve samoupravnih or- g^ov Okrajnega zavoda za so- cialno zavarovanje Ptuj, ki bo- do od 10. do 15. februarja 1956 se območje okraja Ptuj po go- spodarskih organizacijah, držav- nih organih ali zavodih in druž- benih organ zacijah ter |»o sku- pinah zavarovancev razdeli na 44 volilnih enot. Volilne enote so: 1. Volilna enota: Tovarna pe- rila »Delta« Ptuj in Telcstilna tovarna Ptuj. 2. Volilna enota: Gradbeno podietie »Drava« Ptuj. 3. VolHna enota: Bolnica Ptuj, Mestna lekarna Ptuj, Okraina higienska postaja Ptuj, Okrajni odbor RK Ptuj, Okraj- ni zdravstveni dom Ptuj, Reše- valna postaja Ptuj. 4. Volilna enota: Vozovne de- lavnice JDZ Ptuj, Sekr-iia za vzdrževanje proge JDZ Ptuj, Sekcija za vzdrževanje veze JDZ Ptuj in postaja .TDZ Ptuj. 5. Volilna enota: KG Dorna- va, KG Ptuj, KG Placar-Vur- berk, KG Osojnik, Kobilama Turnišče, Semenogojsko posie- stvo Starše, Zadružno trgovsko podjetje Obnova Ptuj, Kmetij- ske zadruge: Bukovci, Hajdina, Markovci, Ptuj, Rogoznica, Slo- venja vas. Starše, Tumišče, Vurberk (Vumpah) ter Veteri- narska bolnica Ptuj. 6. Volilna enota: Avtomeha- nične delavnice Ptuj, SAP Ma- ribor — Ptuj, Avtokaroserija Ptuj, Industrija kovinskih iz- delkov Ptuj, Splošno kleparstvo Ptuj. Strojne delavnice OZZ Ptuj, Strojno ključavničarstvo Ptuj, Vodovodne instalacije Ptuj. 7. Volilna enota: Uprava za ceste OLO Ptuj, Uprava za ce- ste Maribor — nadzomištvo Ptuj. 8. Volilna enote: OLO Ptuj, Okrajni odbor SZDL Ptuj, Okrajni komite ZKS Ptuj, OK L.MS Ptuj, Uprava za gozdar- stvo OLO Ptuj, Uprava OZZ Ptuj. 9. Volilna enota: Gostilna Beli križ Ptuj, prodajalna Boro- vo Ptuj, Brezalkoholna restav- racija Ptuj, Vino-sadje Ptuj, Gosad Ptuj, gostilna: Pri Ro- ziki, Pri sejmišču. Slovenske gorice, Breg. Bračič, Pil pošti, Zupančič, Novi svet Ptuj, Go- stinska zbornica Ptuj, posloval- nica Koteks Ptuj. Koteks-zbi- ralnica Ptuj. Odpad Ptuj, Peko Ptuj, Ptujska knjigama Ptuj, Surovina Ptuj, Konus Ptuj, Steklo-porcelan Ptuj, Trg. podj. »Dom« Ptuj, Mavrica Ptuj, Slavica Ptuj, Zarja Ptuj, Zvez- da Ptuj, Delikatesa Ptuj, Na-Ma Ptuj, Pri mostu Ptuj, Kovina Ptuj, Zeleznina Ptuj, Orient Ptuj, Trgovina z usnjem Ptuj. Izbira Ptuj. Javor Ptuj, Kolo- niale Ptuj, Merkur Ptuj, Papir- nica Ptuj, Tobak Ptuj, Vesna Ptuj, Trgovinska zbornica Ptuj, Tvomice šešira — prodaialna Ptuj, Prodajalna — Varteks Ptuj, Zadružna gostilna Ptuj, Petrol in trgovsko podjetje Za- družnik Ptuj. 10. Vol i'na enota: Perutnina, Petovia, Panonija. Trgov, pod- jetje Slovensfke gorice, Zvoplar- na ir) Vinrirfska zadniga Ptuj. 11. Volilna enota: Splošno mizarstvo in žaea Ptuj, Vrba Ptui, Pletama Ptuj. 12. volilna enota: Mlekarna Ptuj, Trgovsko podjetje Mes- nine Ptuj, Kmetovalec Ptuj, Mlinsko podietje Ptuj. 13. vol. enota: Aerdklub Ptuj, Avtomoto društvo Ptuj, Fazane- rija Vurberg, Okrajni odbor združenja slepih Ptuj, Jugoslo- vanska loterija Ptuj. Klub za konj siki šport Drava Ptuj, Ljud- ska pravica — Borba Ptuj, LO občine Ptuj, Mestni projektivni biro Ptuj, Ptujski tednik, MO SZDL Ptuj, Narodna banka Ptuj, Okrajna gasilska zveza Ptuj, Ribarstvo Ptuj — Kicar, Ribiš-ko druištvo Ptuj, Putnik Ftuj. Slovenski poročevalec Ptuj, Športno društvo Drava Ptuj, Uprava stanovanjske skupnosti Ptuj, Zadružna hranilnica in po- sojilnica Ptuj, Okrajni sindikal- ni •svet Ptuj. 14. volilna enota: Brivsko fri- zerski salon Ptui, Pekarsko podietje »Drava« Ptuj, Kruh- pedvo Ptuj, Krojaštvo »Moda« Ptui, Modno čevljarstvo Ptuj, Okraina obrtna zbornica Ptuj, Radio-cepter Ptui. 9t>lo§no čev- Harstvo P^nj. Šiviljs(ke delav- nice (^evliarska obrtna za- dniei P+ui. K^-^iaška produk- ti-^Tia zadruga Ptuj. 15. volilna enota: Dijaški dom Ptuj, Dom gojencev Kme- tijske Sole Tumišče, Dom du- ševno defektnih Domava, Gim- nazija Ptuj, Glasbena šola Ptuj, Mestna knjižnica Ptuj, Mestni kino Ptuj, Mestni mu- zej Ptuj, Dečji dom Ptuj, Okrajno gledališče Ptuj, Otro- ški vrtec Breg, Otroški vrtec Ptuj, Kmetijska šola Tumišče, StudiipVg kniažnica Ptuj, Vaien- S(ki šoli, Zavod za spomeniško varstvo Ptuj, Mestni arhiv in učitelji s področja občine Ptuj. 16. volilna enota: Tajništvo za notranje zadeve OLO Ptuj, Sodišče in Javno tožilstvo Ptuj. 17. volilna enota: Pošta Ptuj, TT sekciia Ptuj, Tiskarna Ptuj. 18. volilna enota: Tovarna gli- nice in aluminija Kidričevo. 19. volilna enota: Gradiš Ki- dričevo. 20. volilna enota: KG Kidri- čevo, Čevljarska zadruga Lo- vrenc. postaja JDZ Kidričevo, splošno mizarstvo Lovrenc, Zdravstvena postaja Kidriče- vo, gostinsko podjetje Kidriče- vo. Zadružne obrtne delavnice Cirkovci, čevljarska obrtna de- lavnica Kidričevo, trgovsko podjetje »Preskrba« Kidričevo, Klavnica in mesnica Kidričevo, Otroški vrtec Kidričevo, Otro- ške jasli Kidričevo, Trgovina »Zvezda« Kidričevo, Brivsko- frizerski salon Kidričevo, »Sli- koplesk« — delovišče Kidriče- vo. 21. volilna enota: Zadružno kmetijsko gospodarstvo Ivanj- kovci. 22. volilna enota: Zadružno kmetijsko gospodarstvo »Jože Kerenčič«. 23. volilna enota: Bolnicf TBC Onnož, ObLO Ormož Mestni kino Ormož. Nižja gim- nazija Ormož, Reševalna posta- ja Ormož, Zdravstveni dom Ormož, Mestna lekarna Ormož. 24. volilna enota: KG Ormož, Ormoška opekama Ormož, Gozdna uprava »Silva« Velika Nedelja, Vinogradniško gospo- darstvo Litmerk, Vinarska za- druga Ormož. 25. volilna enota: Trgovsko podjetje Preskrba Ormož, Po- staja JDZ Ormož, Prodajalne Borovo Ormož, Gostilne: Pri Kolodvoru. Pri lipi. Živinorej- ski dom, restavracija Ormož, Mestna klavnica in mesnica Ormož, Mestna pekama Ormož, Remontno podjetje Ormož, Ra- dio delavnice Ormož, Slovenija vino — poslovalnica Ormož. Trgovsko podjetje »V or« Or- mož, Vajda export Ormož, Go- stilna vinarske zadruge Ormož, KG Ormož, KZ VeHka Nedelja, zadružno trg. podjetje Ivanj- kovci, Občinsko mizarstvo Vin- sld vrhovi KZ: Miklavž, Kog, Sejanci, Tomaž, Gostinsko pod- jetje Tomaž Krajevna žaga Kostanj in KZ Ormož. 26. volilna enota: Bori, Dom onemoglih Muretinci, KG Cir- kulane, Letovišče grad Bori, Ob LO Bori z učitelji, KZ Cirkula- ne, KZ Muretinci. KZ Zavrč. 27. volilna enota: Lešje — To- vama strojil Majšperk. 28. volilna enota: Tovarna volnenih izdelkov MaiSperk, Ob LO Lešje, Trgovina Zarja Maj- 5perk, Trgovina z mešanim bla- gom Makole, Zdravstvena po- staja Majšperk in KZ' Dolena, Majšperk, Makole, Stoperce in Zetale. 29. volilna enota: Gostinsko [>odjetje Makole, KG Makole, Remontno podjetje Makole, Rudnik Sega Makole in Gostin- sko podjetje Dom ob Dravinji. 30. volilna enota: Gorišnica: i^sa občina ena volilna enota, in to: Premogovnik Sega, Gostin- sko podjetje Podgorci. ObLO :3orišnica, JDZ postaja Moškanj- :i, KZ Sobetinci in KG Sobe- tinci. 31. volilna enota: Videm: KG Dravinjski vrh, ObLO Videm, Leskovec, Podlehnik, Sela, /idem. 32. volilna enota: ObLO Jur- iinci in Destemik, KG Juršinci, iCZ Juršinci in Polenšak, KG Prnovska vas, KZ Desternik, rmovska vas in Vitomarci. 33. volilna enota: Podružnica ipokojencev — Cirkovce, Haj- iina in Lešje. 34. volilna enota: Podružnica jpokojencev Gorišnica in Ro- joznica. 35. volilna enota: Podružnica ipokojencev Ormož. 36. volilna enota: Podružnici ipokojencev Vinski vrhovi in Središče. 37. volilna enota: Okrajno re- nontno podjetje Ptuj. 38. volilna enota: Vodna upra- va za Dravo Ptuj, Vodna skup- lost za melioracije Pesnice, ^tuj, Elektroobrat Ptuj, Elektro Maribor, obrat Ptuj. 39. volilna enota: Les OZZ LIP Maribor — obrat žage ='tuj. Opekama Zabjak. 40. volilna enota: KG Zavrč. 41. volilna enota: KG Podleh- lik. 42. volilna enota: Središče: ^G Središče, Mizarske delavni- :e Središče, ObI.O Središče, Za- »a Središče, Postaja JDZ Sredi- iče. KZ Obrež. KZ Središče in Zadružna oljarna Središče. 43. volilna enota: Podružnice ipokojencev Ptuj. Videm in ^odlehnik. 44. volilna enota: Privatniki )kraja Ptuj — po delegatskem sistemu. Stev. 01-1—46-3—56 Ptuj. 18. januarja 1956. Predsednik: Jože Tramšek I. r. zdravniški PREGLEDi PRED zaposlitvijo Opozarjamo vse, ki se name- ravajo na novo zaposliti, da to po letošnjem 14. januarju sto- rijo le po predhodnem zdravni- škem pregledu. Od navedenega dne dalje ne more biti sprelet na delo ali v službo noben de- lav^ec ali uslužbenec, ki ni bil popreje zdra\'niško pregledan in ki ni dobil zdravniškega spri- čevala, da je zmožen za delo, za katerega se poteguje. Za ti- ste, ki se zar)oi=lTj-pio preko Po- sredovalnic za delo, je pregled breznlačpn in «!e ooravi do na- potnici Posredovalnice, tisti pa, ki se zaposlujejo sami in mimo Poasre^nvp^niVp na mo- rajo zdravniški pregled plačati sami. mestni kino ptu.i predva- ja v dneh od 20. do 23. ja- nuarja t. 1. ameriški film »greh ene noci« in v dneh od 24. do 26. jauarja angleški film »pod rdecim morjem«. razpis Komisija za razpi-, mest di •ektorjev pri Obč LO Ptuj raz jisuje v zvezi z 10 čl Zakon ) pristojnosti občinskih in oki judskih odborov (Ur 1 FLR — 34-55) naslednja mesta: 1) Mesto upravnika gostin ikega podjetja »Breg. v Ptuji Zadružni trg 9; 2) Mesto poslovodje gostišč ■Pri kovaču« v Ptuju Zagreb ;ka cesta 11; Za razpisani mesti je potreb la sledeča strokovna izobrazb n praksa: a) Za mesto pod 1) — visoko kvalificirani gostinski delave ; 10 let strokovne prakse; b) Za mesto poraksi in nekaznovanju. Za komisijo: Vrbnjak Jože 1. r. Počiva. Vslcd nesreč in nezgod so pri- šLi na zdravljenje v ptujsko bolnišnico v zadnjem času: Terezija Furman z Brega 8 je padla med iztopanjem iz avto- busa in si zlomila ključnico; Marija Vuk iz Cvetkovc 14 je padla in si poškodovala glavo; Neža Brglez iz Vidma 9 si je pri stroju poškdovala desnico; Dominiku Berii Mestni vrh 53, je vol poškodoval nogi; mali Viktoriji Bogme iz Stcperc 67 je sestra po nesreči poškodovala roko; Mar ia Kline iz Belskega vrha 4 se je poparila z lugom po desni nogi; malo Betko Ja- količ iz Krčevine 91 je v levo nogo ugriznil pes; Feliksa Ko- serja iz Doliča 4 jo udaril po glavi neki moški; Staneta Vre- čarja iz Vintarovc 33 je na ple- su nekdo zabodel v glavo in roko; Marti Kolarič iz Gode- ninc 52 je poškodoval des-no no- go del starega zidu, ki se je poruši'. Brzopoteznega tumuj_ Šahov- skega društva Ptui za ja- nuar se je udeležilo 12 igral- cev. Prvo mesto je zasedel Ru- dolf, ki je nabral 10 točk, 2. Maurič 9 in pol, 3. Berden 7 in pol. 4. Kovač 6 in pol, 5. Pod- krajšek 6 točk itd. Drol^ne 2A\NIMIV0STI vseoa ^vett^ SLABI ČASI SE OBETAJO KADILCEM Neprijetna usoda kadilcev — namreč, da jih »nerazumni« so- vražniki kajenja neprestano na- padajo — se je menda odločila že takrat, ko se je stari Sir Wal- ter Ralaigh, raziskovalec in poet angleške kraljice Elizabete I., nekega dne ukvarjal s kaje- njem pipe, navado, ki jo je med prvimi prinesel v svojo ctočno domovino iz Amerike, in ga je njegov skrbni sluga polil s če- brom vode v dobri veri, da go- spodar gori. Od tistih časov pa vse do da- nes so strokovnjaki in nestro- kovnjaki naprtili zapeljivemu tobačnemu zelišču vsemogoče slabe učinke na človeški orga- nizem. Mnoge obtožbe so sicer propadle, toda naraslov ie šte- vilo onih, ki jih v novejšem času utemeljuje vedno več do- kazov. Danes si oglejmo dvoje poročil, ki jih oovzamemo po londonskem »Daily Expressu!« hladne noge Zdravniki so odkrili, da vam postanejo noge hladne vsako- krat ko kadite ddareto in in- halirate tobačni dim. Ko celo najbolj navajemi ka- dilci uživajo svojo prvo ciga- reto dnevno, pade temoeratura njihovih nog za kake 2,5 ®C. To se zgodi, na.jsi ležijo ali pa ho- dijo okrog oopolnoma oblečeni. Tudi površinska temneratura rok pade za približno 3,5 ®C — kajti nikotin iz cigaretnega di- ma oži kožne kapilare in tako zmanjša množino ogrevajoče krvi, ki teče skozi nje. Ta hla- dilni učinek, ki le močnejši pri ženskah kot pri m<^)žkih. traja pol ure in več; potem se po- lagoma izgublja, razen če si lastnik nog ne prižge nove ci- garete. Alkohol naj bi s širjenjem površinskih krvnih žilic spet ogrel kadilčevo kožo. Da to pre- skusi. je profesorica G. Roth z znane Mayo Clinic dala kadil- cem piti pred inhalacijo tri ma- le kozarčke wiskyja. Dognala je, da cigareta, pokajena 90 mi- nut po pijači, še vedno oži krvne žilice. Izsledki tega po- skusa se torej ne ujemajo s splošno razširjenim mnenjem, da bo popit coctail uničil uči- nek celovečernega kajenja. nekaj statistik Ameriško društvo za razisko- vanje raka je objavilo pred dnevi poročilo o intervjujih v letu 1952 s 187.766 zdravimi mo- škimi o kajenju. Narejena ie preiskava o vzro- kih smrti 4854 ljudi, starih od 50 do 70 let. ki so umrli v raz- dobju 20 mesecev. Delež smrt- nih Primerov je bil med kadilci za 75 odstotkov večji kot med nekadilci. Poročilo tudi pravi, da je smrt zaradi pljučnega ra- ka trikrat Tx>gostejša med ka- dilci cigaret kot med nekadilci bela kri polarnih rib Norveški biolog Strande je ujel nekaj rib v polamih pre- delih ter dognal, da imajo belo kri. Dolgo časa so namreč mi- slili. da te vrste sploh nimajo krvi. v resnici pa njihova kri nima rdečega pigmenta in he- moglobina, ki se v pri rodi %-eže 6 kisikom. Znanstvenik pa ni mogel priti do zaključka, kako da ribe kljub nezadostnim koli- činam kisika vendar živijo. bolh ne bo vec Neki avstrijski znanstvenik je pred kratkim trdil, da bolh kmalu ne bo več. Po njegovih ^vedbah razsaja med l^lhami nalezljiva bolezen, ki se baje razširja že do vsem svetu in da so v mnogih dežpi^b že opazili, da bolh skoraj ni več. Kuharski recepti 2LINKROFI V GOVEJI JUHI Testo: 25 dkg moke, 1 jajce, 1 dkg masla, sol, voda. Nadev: 2 dkg masti, 2 dkg če- bule, 30 dkg pečenega ali kuha- nega mesa (ostankov), 1 jajce, sol, poper, žlica moke, tri žlice smetano, 1 beljak. Pripravimo testo za rezance, ga zvaljamo v tanke krpe, ki jih zrežemo na 10 cm dolge pro- ge. Na eno polovico vsake pro- ge naložimo po dolgem v vrsto kupčke. Tam, kjer je testo na- mazano z beljakom, ga stisne- mo. nato ga s petelin čkom zre- žemo na pravokotnike. Vsak pravokotnik stisnemo sredi kupčka s prstom, da se naoravi vdolbina. Zlinkrofe kuhamo 15 minut v slanem kropu in jih prerlenemo v precejeno juho. Nadev pa popravimo tako, da seseklianim mesnim ostankom primešamo preoraženo sesek- ljano čebulo, iaice, sol, poDer, zelen peten5ilj, moko in smeta- no ter vse skupaj dobro preme- šamo. TURSKA KAVA 5 skodelic vode, 5 kavnih žličk zelo drobno zmlete prave kave in 5 žličk sladkorja v prahu. Mrzlo vodo pristavimo v ba- kreni ponvici ali drugi ponvi. Ko zavre, odlijemo kropa za eno skodelico. Nato stresemo v ponvico kavo; ko kava trikrat vzkipi (nri tem ie treba paziti, da nam ne prekipi, zato jo mora- mo, brž ko vzkipi, odmakniti od ognja ali pa jo oremešati). jo odstavimo, ji priliiemo prej odliti krop in jo takoj nalijemo v skodelice ter o^-^^dimo. Ce kuhamo kavo v ve čil ponvi, jo lahko že v njej, tako,; ko jo ku- hamo. siadimo in že sladko na- lijemo v skodelice. Turška ka- va je naiboljša ako io v.9ako- krat sproti spražimo in zmelje- mo z mlinčkom za turško ka- vo. Ce hočemo imeti posebno nT^čno kavo, vzamemo lahko še več kave. in sicer na eno sko- delico tudi 2 kavni žlički. segedinski golaz Ena in pol kilograma svinine (pleče ali flam), 8 dkg masti, 20 dkg čebule, panrike. žlica pa- radižnikove mezge, sol, kumina, tri^etrt kg k^^^i^s^a zelja, osmin- ko litra smetane. Svinino zrežemo na večje kose. Posebej pa opražimo na masti dobro sesekljano čebulo, da za- rumeni, nato pridenemo pa- priko, žlico paradižnikove mez- ge, meso. sol, kumino ter vse dušimo še dalje, da se meso pre- cej zmehča. Sele potem pride- nemo kislo zelje, ki ga lahko že prej slcuhamo. Dušimo še da- lje, da je meso popolnoma meh- ko. Pred serviranjem pridene- mo kislo smetano in če treba, še malo paprike, ki jo posebej opražimo na žlici masti in za- li jemo, da se lepo razpusti in da dobi lepšo b-^^-o. Delavski svet »AVTOK AROSERIJE« Ptuj razpisuje mesto IcoiMere^alfsfa Pogoji: kandidat mora imeti ekonomski tehnikum, če je novinec ali triletno prakso v komerciali. — Pismene po- nudbe upravi podjetja. OBJAVA Avto-moto društvo v Ptuju obvešča članstvo in prijatelje avtomotorizma, da bo redni letni občni zbor v nedeljo, 22. janu- arja 1956, ob 8. uri v dvorani železničarskega doma v Ptuju na Ormoški cesti. — Za člane udeležba obvezna, prijatelji mo- torizma vljudno vabljeni. KOLO IN GITARO zamenjam za klavirsko harmoniko. Na- «:1r»,r X7 iirirnvii nnd »Gibbson«. ŽENSKI DEZNIK išče svojo lastnico, ki se naj zglasi v na- ši upravi. V SLUŽBO SPREJMEMO takoj administrativno moč z zna- njem strojepisja. Plača po ta- rifnem pravilniku. Pismene ponudbe na »Petrol« Ptuj. SKL.\DISCNIKA išče »Splošno mizarstvo« Ptuj. Zaželena mi- zarska izobrazba. Informacije v pisarni podjetja Na prista- nu 4, Ptuj. MLAJŠE DEKLE iščem. Slašči- čarna Vido Vič, Ptuj, Slovenski trg 6._ ČEVLJARSKI SIVALNI STROJ (»cilinderico«), dobro ohra- njen, prodam. Tement Ana. Rabelčja vas 2, Ptuj. VINOGRAD 3 sadonosnikom (46 a) in hišo ter gospodar- skim pošlo piem v Goričaiku prodam. — Cagran. Gorišnica štev. 101. PRODAM, vinograd, hišo in stiskalnico ter posnemalnik. Naslov v upravi. VINOGRAD IN HiSO v Bel- skem vrhu 64 prodam. HiSO Z GOSPODARSKIM PO- SLOPJEM in 4 ha zemlje pro- dam. Orešje 24. Kmetijsko in vrtnarsko gospo- darstvo Ptuj proda več kme- tijskih strojev, plugov, vozov itd. Vprašati v upravi, Volk- merjeva cesta 2. Ptuj PRODAM HiSO in prepustim nekaj zemlje za preu^itek. — Zgornja Hajdina 97, Ptuj. usmrtnica m zanvaia v ponedeljek, 16. januarja, je nenadoma preminula v šestem me.secu svojega življenja naša lepozabna prvorojena hčerkica, lečakinja in vnuh-nja BOJANA OŠLAJ iz Ptuja V sredo, 18 januarja, popol- dne smo jo položili k prezgod- ijemu Dočitku na ptujskem po- liopališču. Zahvaljujemo se celotnemu Icolektivu TNZ v Ptuju za izra- ze sožalja, vence in pomoč ter tolažilne besede ob tem žalost- nem dogodku, enako pa tudi t^sem ostalim ki so nam kakor- koli bili v teh dneh ob strani. Žalujoča mati Iva-^ka. oče Ja- nez in ostalo sorodstvo. ROJSTVA. POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MESTA PTUJA ZA PRETEKLI TEDEN Rojstva* Skerget Ivana, Ptuj, Slovenski tr^ 2, je rodila Sil- vo; Blagovič Marija Onnož, Kolodvorska 4 — Vladimira; Cuš Elizabeta, Ptuj, Spolenako- va 2 —- Nežo; Mikša Štefanija, Ptuj, Na obrežju 2 — Edvarda; Lozinšek Marija, Ptuj, Krčevi- na — Darinko; Stumberger Ana, Slovenja vas 13 — Bran- ko; Stres Frančiška, Maribor, Ljubljanska 31 — Antona; Ba- bič Ana, Ljutomer, Prešernova 2 — Jožico; Nemec Marija, Ptuj, Trg Svobode 5 — Vlasto; Vtičar Julijana Ormož, Loper- šice 5 — Janka; Kokol Marje- ta, Ormož, Dravska 1 — Nada- na, Firbas Marija, Moškanjcj 3 — Mileno; Groz Marija, Ptuj, Prešernova 22 — Miro; Sagadin Roza, Ptuj, Gerečja vas 19 — Ivana; Hojnik Elizabeta, Goriš- nica, Lasigovci 14 — Franca; Kovačič Terezija, Ljutomer, Babinci 34 — Vladimira; Strm- šek Elizabeta, Ormož. 2ero\rln- ci 53 — Alojzija; Prelog Mari- ja, Ptuj — Janeza; Hodžar Eli- zabeta, Ptuj, Med vrti — Olgo; Kranjc Tazika, Starše, Prepe- lje 28 — Alojzijo; Majer Eliza- l^ta. Markovci Bukovci 116 — Mileno; Zlaus Marija, Cirkovce, Sp. Pleterje 15 — Ireno; Inti- har Katarina. Gerečja vas 27 — Branimira; Majerič Rozsli- ja, Podvinci 80 — Jožeta; Kos Marija, Ormož Sodinci 68 — Stanka; Rampre Marija, Kidri- čevo 10 — Ireno; Žitnik Mari- ja. Ptuj. Jadranska 5 — Mari- co; Majcen Veronika, Jastrebci 21 — Petra; Kočar Katarina, Murska Sobota, Korovci 6 — Milana in Marjana; Pulko Te- rezija, Hajdoše 11 — Tomisla- va; Dvoršak Katarina. Medved- ce 1 — Martina; Herga Marija, Loperšice 22 — Zvonimira; Zaspan Bernarda, Kidričevo 5 — Jasminko; Bezjak Angela, Zabovci 41 — Slavo; Kores Eli- zabeta, Stoperce 60 — Marjana; Mlakar Marija Cirkovce, Sp. Jablane 10 — Zvonko; Novak Jožefa, Videm ob Sčavnici — Jožico; Kaučič Marija, Ormož, Lahonci številka 115 — Anto- na; Kranjc Angela Podleh- nik številka 16 — Marijo; Ar- nuš Terezija, Ptuj, Pacinje 39 — Miroslava; Bratkovič Otilija, Drbetincj 8, Juršinci — Marijo; Fuk? Frančiška, Podlože 22 — Branko; Horvat Marija, Vito- marci ,31 — Franca; Tomažič Marija. Senežci 24 — Franca; Arbajter Barbara, Vumpah 1 — Verico; Kostanjšek Neža, Cer- možiše 28 — Aleksandra. Smrti: Bec Ivan, Bresnica 58, roj. 1883, umrl 11. 1. 1956; Ošlaj Bojana, Aškerčeva 8, roj. 1955, umrla 16. 1. 1956; Horvat Ru- dolf, Desternik 5, roj. 1952, umrl 14. 1. 1956; Sestanj Mari a, Ptuj, Muzejski trg 1, roj. 1879, umrla 16. 1. 1956. Poroke: Markovič Ivan, Kve- drov trg 1, Ptuj, in Vuk Kristi- na, Na postajo 11, Ptuj; Ljubeč Peter, Zagrebška 13, Ptuj, in To- plak Kristina, Slovenski trg 11, Ptuj; Trlep Martin, Na hribu 2, Ptuj. in Fras Marija, Maribor- ska 9, Ptuj, Bračič Vladimir, Zabovci 34, in Vrtnik Ivana, Stuki 28, Ptuj; Vrbnjak Jožef, Ljutomerska 43, Ptuj, in Križaj Marija, Nova vas 19, Ptuj.