O pooblaščenji v načrtu novega civ. postopnika.
(Dalje.)
3. Navadni pooblaščenci.
§ 29. slove: „Inso\veit eine Vertretung durch Advokaten nicht geboten ist und der Streitgegenstand an Geld oder Geldes-wert den Betrag von 500 fl. nicht iibersteigt, kann jede eigen-berechtigte Person mannlichen Geschlechtes zum Bevollmachtigten bestellt werden."
V pravdah do zneska 500 gld. sme si torej stranka najeti navadnega pooblaščenca. Motivi utemeljujejo to določbo tako-le: Die Mehrzal der Rechtsstreitigkeiten, welche vor Bezirksgerichten vorkommen, \verden diesseits der \Vertgrenze von 500 fi. liegen; das haben die statistischen Erhebungen ausser Zweifel ge-
stellt........ Fiir die Prozessgesetzgebung folgt daraus die
Notwendigkeit, das bezirksgerichtliche Verfahren so einzurichten, dass es fiir seine Hauptfunction, aiso in erster Linie fiir diese geringeren Rechtssachen passe. Fiir diese kann nun die obliga-torische Beteiligung sicher nicht geplant werden. Den Anwalts-zwang in solchera Umfange einzufiihren, wiirde gegen die Inte-ressen des rechtsuchenden Publicums verstossen, ganz abgesehen davon, dass bei geringfugigen leichteren Rechtsstreitigkeiten die Mitwirkung von Advokaten auch sachlich kein Be-diirfnis ist. To utemeljevanje pač pove, zakaj da ni uvesti obligatornega odvetniškega zastopanja v pravdah do 500 gld., ne pove pa, zakaj da je dopustiti v teh pravdah pooblastitev vsakega navadnega človeka. In da ne propisuje obligatornega odvetniškega zastopanja, utemeljuje načrt mimogrede tudi z malo verojetno tezo, da v stvarnem pogledu ni potrebno tako zastopanje. Vsi pač prav dobro vemo, da denašnje sumarne pravde stvarno niso nič manj zamotane  in prav nič lahkejše kakor
13
194 O pooblaščenji v načrtu novega civ. postopnika.
rednoustne. Bolj zamotane so poslednje le vsled oblike. In tako dobro tudi znamo, da ima upra^v bagatelni sodnik pogosto naj-interesantneje slučaje na svoji mizi. Škoda, da se niso vršile poizvedbe tudi pri odvetnikih, v koliko da zastopajo pri okrajnih sodiščih v pravdah do 500 gld. in v koliko v pravdah nad 500 gld. Prav gotovo dobil bi se zaključek, da velika večina odvetniških zastopanj pripada sumarnim pravdam. S tem pa bi bil dognan statistični dokaz, da je odvetniško zastopanje v teh pravdah prav tako potrebno, kakor v večjih pravdah.
Napominana določba §-a 29. napravila je v odvetniških krogih precej hrupa. A meni se ta določba strokovnemu zastopanju ne vidi posebno nevarna. Jedino le v trgovskih zadevah nahajali bodemo pred sodišči pogosto navadne pooblaščence. Trgovec pooblastil bode svojega prokurista, trgovskega pooblaščenca ali pomočnika, da ga v pravdah zastopa pred sodiščem. Takemu pooblaščenju pač ne moremo ugovarjati, kajti pooblaščenec te vrste je v trgovskih zadevah izvežban in podajal bode na podlagi trgovske knjige in korespondence sodniku prav tako točne informacije, kakor stranka sama. Kader pa bode šlo za juridično zamotane zadeve, tedaj pa bode vsak trgovec toli previden, da si bode najel odvetnika. V bolj jednostavnih trgovskih zadevah bode torej odvetniško zastopanje pač redko. A napram sedanjim običajem to ne bode posebna izguba odvetnikom, kajti tudi sedaj si v takih zadevah trgovec ne jemlje pogosto odvetnika, ampak se sam zastopa. S tem, da bode po novem zakonu pošiljati smel svoje ljudi k sodišču, dosegel bode le nekaj več zložnosti zase. Tudi to, da bodo kot navadni pooblaščenci zastopati smeli beležniki, sedanjega položaja nič premenilo ne bode, ker je to zastopanje po deželi običajno.
Drugih pooblaščencev pa bodemo pred sodišči malo videli. Zakotni pisači so seveda od zastopanja izključeni (§ 29. odst. 2.). Zastopanje od strani druzih nestrokovnjakov pa je v načrtu skoro onemogočeno. § 42. v odst. 2. določa, da mora propala stranka v pravdi povrniti nasprotniku, katerega je zastopal navadni pooblaščenec, le popotne in druge gotove izdatke Niti zamudo časa se navadnemu zastopniku ne plača.   Tako
') Ta določba se v načrtu z 1. 1881. ne nahaja in ne pozna je tudi nemški civ. postopnik
o pooblaščenji v načrtu novega civ. postopnika. 195
skromno plačilo pač nobenega ne bode vleklo do zastopanja. Če pa bode stranka, ki si je takega pooblaščenca najela, sama dala mu kako nagrado za zamudo ali pa za trud, no potem pa tak pooblaščenec dolgo zastopal ne bode, kajti potem je zakotni pisač, ker zastopa iz dobičkarije, in prijelo se ga bode po min. naredbi z dne 8 junija 1857, št. 114. drž. zak. ter se mu v bodoče zabranilo zastopanje.
Menim, da bode ostalo v obče tako, kakor je sedaj v su-marnem postopku, namreč da bode stranka poslala k sodišču navadnega zastopnika le tedaj, ako je sama zadržana, priti k razpravi. Le sem in tja se utegne pripetiti slučaj, da bode kedo, ki je kretanja pred sodiščem bolj vajen, iz prijaznosti prevzel kako zastopanje, tako n. pr. v mestu ali trgu kak trgovec ali obrtnik za starega, dobrega svojega kupovalca z dežele.
Tudi bode v posebnem slučaji sodnik zastopanje poblaščen-čevo lehko zavrnil, namreč tedaj, ako pooblaščenec ni sposoben razumnih izjav. V takem slučaji moral bode razpravo, ako stranka ni sama navzočna, preložiti, stranki pa zaukazati, da si najame boljšega pooblaščenca, ali pa odvetnika (§ 201. odst 2).
Da se pa sploh navadno zastopanje ne bode posebno širilo, uči nas tudi sedanja izkušnja. V bagatelnem postopku dovoljeno je navadno zastopanje, ali razven v trgovskih zadevah je to zastopanje tako pičlo, da niti imena vredno ni.
Znamenito je tudi, kako misel ima načrt o vrednosti zastopanja navadnih pooblaščencev. Motivi na str. 205. povedo: Die Beteiligung nicht rechtskundiger gemeiner Bevollraachtigter am Prozessverfahren zu befordern, hat die Gesetzgebung wenig Ursache. Solche Beteiligung steht hinter der personlichen Theil-nahme der Partei zuriick, indem der Bevollmachtigte selten genau so gut informirt und so dispositionsberechtigt sein \vird, wie die Partei selbst; und sie steht nicht minder hinter der Beteiligung von Rechtsfreunden zuruck, denn dem gemeinen Bevollmachtigten fehlen die Fachkenntnisse, die Geschaftsge-wandtheit, die Schulung und Erfahrung der berufsmassigen Parteienvertreter, die Beteiligung solcher gemeiner Bevollmachtigten tragt daher positiv nichts zur besseren Prozessflihrung bei und wird sich negativ als Quelle von Hemmungen, Unterbre-chungen und anderen Schwierigkeiten erweisen, die bei An\ve-
13*
196 O pooblašCenji v načrtu novega civ. postopnika.
senheit der Partei hatten vermieden \verden konnen. Von allem sonstigen abgesehen, entspricht es daher auch dem geringen Werte der gemeinen Bevollmachtigten fiir den Prozess, \venn das Gesetz dieselben in Bezug auf die Bemessung der Prozess-kosten gleichfalls auf die letzte Stelle setzt und bei Intervention derartiger Bevollmachtigter auch die Gewahrung solcher Ent-schadigung aussschliesst, auf deren Zuerkennung die Partei Auspriiche hat" (stranka ima namreč tudi pravico, da za zamudo časa zahteva odškodovanje, § 42. odst. 1.).
Uriva se pač misel, čemu se — potemtakem sploh navadno pooblaščenje dopušča. Kakor uže povedano, motivi tega nikjer ne utemeljujejo, nasprotno pa iz ravnokar navedenega sledi, da načrt navadnim pooblaščencem ni prijatelj. Bilo bi torej pač dosledno, da bi se navadno pooblaščenje načelno izključilo, ustanovilo pa neobhodno potrebne izjeme n. pr. za trgovski poklic in potem za slučaj, da stranka sama ne more priti k sodišču. V teh izjemah pa naj bi se s pooblaščenci glede priznanja stroškov ugodneje ravnalo. To bilo bi odkritosrčneje, kakor pa zastopanje dopuščati, a iz mržnje do njih za zamudo časa in za trud ničesa prisojati jim. —
Konečno omeniti je še zastopnike-namestnike. Odvetnik sme pravdno pooblastilo za posamične čine ali oddelke prenesti na druzega odvetnika ter na podlagi pravdnega pooblastila, za pravdne čine, katerim ni treba odvetniškega zastopstva, postaviti si kakega drugega namestnika (§ 31. št. 4.). Da bi le-to pravico imel tudi navadni pooblaščenec, ni nikjer izrečeno.
Iz določbe o namestnikih, katere si postavlja odvetnik, pa sledi, da bode delokrog odvetniških kandidatov izdatno utesnjen, oni pisarniškega osobja pa razširjen. Prvi namestovati bodo mogli odvetnika le v pravdah do 500 gld., v večjih pravdah pa le pred onimi okr. sodišči, kjer nista nastanjena vsaj 2 odvetnika, Pred sodnimi dvori posredovati bodo smeli le v pravdnih činih pred naprošenim sodnikom in pred sodnikom, kateremu se je kak pravdni čin zaukazal. To bodo zelo postranski posh, kajti k glavnemu poslu, namreč k pripravljalnemu postopanju ima pristop le odvetnik. V vseh zadevah pa, v katerih more namestovati kandidat, sme to tudi vsak odvetniški pisar. Uteg-
o pooblaščenji v načrtu novega civ. postopnika. 197
nemo torej v bodoče pred sodišči pogosto nahajati odvetniške solicitatorje kot zastopnike namestnike.
Konečno bodi še omenjeno, da se v permanentnem odseku določba §-a 29. načelno še ni rešila, ampak se je posvetovanje o njej na predlog referenta Baernreither-ja odložilo ter se bode vršilo zajedno s posvetovanjem o pristojnosti okrajnih sodišč. Stavil pa je član odseka dr. Dyk predloga, da se stranka, ako jo zastopa navadni pooblaščenec, ne sme razprave udeležiti, pač pa ako jo zastopa odvetnik, ter da sme odvetnika tudi ondi, kjer je odvetniško zastopanje obvezno, namestovati odvetniški kandidat, ako je uže izvršil odvetniški izpit. Prvi predlog bil je po nasvetu zastopnika vlade dv. svetnika dr. Klein-a odklonjen, češ, da se ni bati, da se bode v tem slučaji razvijalo zakotno zastopanje, zato ne, ker onemogočuje to določba §-a 42., vsled katere navadni pooblaščenec za svoj trud odškodovanja zahtevati ne more. Če bi bil ta predlog obveljal, potem bi dobili slično določbo, kakor jo ima kazenski postopni red o zastopanji obtoženca pred okr. sodišči in v svojih posledicah zlagala bi se ta določba s propisom sedanjega sumarnega postopka, kajti stranka bi običajno le tedaj poslala navadnega pooblaščenca k sodišču, ako bi se sama razprave udeležiti ne mogla. K drugemu predlogu pripomnil je napominani zastopnik vlade, da bode vsekako treba skrbeti, da bode odvetnika zastopati mogla kaka oseba iz njegove pisarne. A prostor takej določbi je v odvetniškem redu, kateri bode itak treba nekaj premeniti. Vsled te pripomnje se je ta predlog Dyk-ov načelno vsprejel.
Pripomniti je še, da je shod odvetniških odposlancev (De-
legirtentag), ki je bil koncem meseca junija t. 1. na Dunaji, sklenil,
da je kot navadne pooblaščence dopustiti le zakonite zastopnike,
trgovske družnike (Handelsgesellschafter), prokuriste in osebe,
ki so trajno v službi dotične pravdne stranke. V krajih, kjer sta
nastanjena vsaj dva odvetnika, tudi beležniki ne smejo biti
pooblaščenci. Kavcnik.
(Konec prihodnjič.)