UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni preaal (Casella postale) Viden 186. — Poštni čekovni n.e,.n (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto Vili. — Štev. 13 (158) UDINE, 16. - 31. AVGUSTA 1957 Izhaja vsakih 15 dni Nimar za ekonomske interese videmske province V, Mi beneški Slovenci živimo v Videmski P provinci in zato nam r.d vseeno, kako žive [ naši sosedje Furlani. Furlanom v ravnini gre nekoliko bolje kot Furlanom v hribih. Tisti v Karniji in v Prealpi Carniche so Prav takšni reveži kot mi. Tudi furlanskim kmetom v Basso Friuli nimamo kaj zavidati, ker so zapuščeni. Najbolje od vseh žive seveda po mestih v Vidmu, Pordenonu, Čedadu in drugih mestih : trgovci, obrtniki, gostilničarji in veliki ter srednji industrialci, dalje člani svobodnih Poklicev kot n. pr. advokati, zdravniki, geometri, ragioneri in drugi. Ti so večinoma domačini Furlani in so za svoje dobro in intenzivno delo dobro plačani. In končno imamo v naši Videmski provinci Se nekoliko tisoč državnih birokratov, ki so prišli večinoma iz Južne Italije: uradniki na kvesturi, prefekturi, sodiščih, karabinjerji, financi, davčni uradniki in še dolga vrsta drugih državnih uslužbencev, ki delajo malo in so srednje dobro plačani. Vsi skupaj v Videmski pokrajini živimo slabše kot naši sosedje v Goriški in Tržaški provinci. Ni nam vseeno, da je tako, ker če ni dela in zaslužka za Furlane, ga bo še manj za nas beneške Slovence. Ce protestirajo posamezne organizacije iz Videmske province proti temu, da so zapostavljeni ekonomski interesi Furlanije, smo mi na njihovi strani, ker so Prizadeti s tem tudi naši interesi. Industrialci Videmske province so pred kratkim protestirali proti Tržačanom, zla-pa- proti Goričanom, češ da so privilegirani. Mi ne moremo presoditi, ali je to res. Centralni statistični urad v Rimu priobčuje suhe številke in smo mu mi vsi, ki bomo sestavljali novo deželo Fur-tanijo-Julijsko krajino, prav malo mar. Toda te številke povedo tole: reddito posameznega Goričana ali pa Tržačana Sdaša od 20.000 do 24.500 lir, medtem ko je reddito Furlana, prebivalca Videmske Province, za 10.000 lir mesečno nižji, kar Se že precej pozna. Reddito posameznega državljana Videmske province (vključene So tudi ženske, otroci in starši) znaša barn reč samo od lir 11.000 do lir 14.000. Nismo slepi Sicer pa mi preprosti ljudje iz Videmske province ne rabimo nobenih statističnih podatkov, ker nismo slepi, da ne bi Videli, da je življenje na Goriškem in Tr-*sškem lažje. Ali hodimo mi k njim ali °bi k nam na delo? Ali ste že videli kdaj kakšnega delavca iz Tržaške in Goriške Province, ki bi prihajal k nam v Videmsko provinco zidat hiše, popravljat ceste, delat na polju itd. Mi še nikdar nobenega, pa5 pa se njihovi časopisi tu pa tam tabjo, da mi Furlani (zanje so vsi Furlani tisti, ki pridejo iz Videmske provinci poberemo vsako slabo ali dobro delo IM njih ter da imamo mi iz Videmske Province največjo korist od njihovega nearijskega fonda, ker mi delamo ceste *n mostove iz tega rotacijskega fonda, ergo mi z našimi plačami poberemo tudi del njihovega fonda. Še eno stvar vidimo mi, preprosti ljudje: v Tržaški provinci imajo vse polno ^Sžnih industrij in tudi na Goriškem jih k Precej okoli Monfalcona in Gorice. Pri has v Videmski provinci je edina velika *abrika v Tor Viscosi. Videm, Pordenone, ® Karnija je pa že pred dolgim časom ®*^ia ob svojo tekstilno industrijo in ima le majhne industrijske obrate, so bolj obrtnega kot pa industrijskega N^aja. V Prealpi Carniche ni tudi no-116 industrije. beset in deset tisoči Furlanov in na-/7 beneških Slovencev mora iti leto za na delo v tujino. Emigracija, delo jbiJih podjetjih, Je na žalost edina ve-In od leta do leta zmeraj večja indu- Končno je tudi advokat Candolini dvignil zaveso, ki pokriva črno mizerijo naše Beneške Slovenije in ostalih hribovitih krajev Videmske pokrajie. V našem listu smo že poročali, da italijanski listi, kot je »Messaggero Veneto« in »Gazzettino« priznavata nevzdržno stanje v naših vaseh. Priobčili smo tudi vrsto člankov na podlagi podatkov zadnjega ljudskega štetja iz leta 1951, ki so tudi dali zelo žalostno sliko o ekonomskih prilikah v naših krajih. Zdaj se je končno odločila tudi provincialna administracija in je izdala že vrsto, študij o zelo slabih ekonomskih razmerah v Videmski pokrajini. Najzanimivejša od teh publikacij je brošura »Poizvedovaje o življenjskih prilikah v Videmski pokrajini« (Indagine sulle condizioni di vita nella Provincia d Udine). V brošuri je rečeno, da je v hribih na levem bregu Tagliamenta, t. j. od »gornjega teka te reke pa do Nadiških dolin zelo težka situacija« : »Kmetijstvo daje zelo skromne dohodke in ljudje bežijo iz svojih vasi, da je človeka kar strah. V teh vzhodnih hribih (Montagna Orientale) je zelo malo industrije in še ta je v krizi, obrtništvo pa daje zelo majhne rezultate.« V brošuri je rečeno nadalje, da je v tem hribovitem predelu nekoliko občin, ki niso revne, tako n. pr. Rezija, Gorjani, Humin, Resiutta in Chiusaforte. Toda tudi ti komuni imajo svoje glavne in skoraj edine dohodke iz denarnih nakazil emigrantov, ki žive raztreseni po svetu. Strašna slana, zmrzal in sneg so v začetku meseca maja še bolj udarili tiste redke družine, ki se pri nas še pečajo izključno s kmetijstvom. Po podatkih italijanskih dnevnih listov je slana v dnevih 6., 7. in 8. maja napravila kmetijstvu v POGLED NA NADIŠKO DOLINO Z LANDARJA Ni lir za vodovod Videmski pokrajini za 7 milijard lir škode. Samo v slovenskih krajih Beneške Slovenije je zmrznilo za pol milijarde lir, če še ne več, sadja, fižola in žita. Kdo bo našim kmetom povrnil to škodo? Naši zakoni ne predvidevajo nobene odškodnine za škodo, ki jo povzročijo vremenske neprilike. Vse, kar naša italijanska država lahko napravi, je to, da odpiše ali pa zniža davke. Ali bodo naši poslanci in župani napravili svojo dolžnost, da se to doseže pri finančni intendanci v Vidmu? Slana ni zadela samo Videmske province, temveč skoro vse province v Severni Italiji in seveda še bolj severne sosedne države kot n. pr. Avstrijo, Nemčijo in sosedno Slovenijo. Ce kdo misli, da bo z denarjem iz javnih del poplačal vsaj delno škodo našim ljudem, se moti. Prvič, so za letos določeni zelo mršavi fondi za javna dela, in drugič, javna dela ne privlačujejo več naših ljudi. Ljudje so nekaj let sprejemali službo na cestah in drugih javnih delih na sramoten način. Za malo lir dosti ponižanja in plesanja okoli gospodov na komuni. Zato so si drugače pomagali in dobili službo v tujini, kjer te ne vprašajo, ali si prave politične barve in morda še italianissimo. Na letošnjih javnih delih bodo delali, kot že sploh v zadnjih letih, le starejši, zdravstveno šibki ljudje, ki niso mogli iti na sicer dobro plačano, toda težko delo v druge države. Bojimo se, da bo letošnja pomladanska nesreča tisti bič, ki bo gnal še več naših beneških Slovencev in Kamijelov, še več prebivalcev hribovskih krajev Videmske province v tujino, da se bo izseljevanje sprožilo kot plaz. V našem »Matajurju« smo že pohvalili državne oblasti, ki so v povojnih letih zgradile skoraj v vseh večjih vaseh Beneške Slovenije male, toda zelo koristne vodovode. Ti vodovodi so koštali nekaj stotin milijonov lir, kar ni dosti, če pomislimo, koliko milijard lir zmečejo prefekture in province za druge manj pametne stvari. Zdaj bi pa bilo potreba te vodovode vzdrževati. Zmeraj se kaj pokvari: ali pri ceveh, ali pri pipah ali na cisternah. Niso veliki stroški, toda vendarle stroški, ki jih je treba plačati. Prefektura priganja občine naših dolin, da bi sestavile skupaj konzorcij, ki bi skrbel za vzdrževanje malih vodovodov. Na vsak komun bi prišlo od 200.000 lir naprej letno plačevanja. Ni to nobena suma, toda kaj pomaga, če pa tudi te nimajo. Zbobnali so že nekolikokrat naše župane skupaj, da bi konstituirali konzorcij. Naši župani ne, pa ne. Uprli so se kratkomalo kakor tiste ženske v Brezjah. V Vidmu so jih hoteli na nedemokratičen način prisiliti z dekretom in pod komando čedajskega župana senatorja Guglielma Pelizza, ki' je neke vrste sergente in voditelj naših županov iz Nadiških dolin, da bi vendarle sestavili konzorcij. Toda pomislite, niti njega niso ubogali. Kjer nič ni, pravijo, ne more niti hudič vzeti. In tako ne morejo tudi naši župani ničesar več spraskati iz naših komunskih kas. Vsi vedo, da so vse naše občine, kot velika večina posebno hribovskih komun v Italiji, globoko deficitne. Kako naj pravzaprav mala, uboga hribovska občina vzdržuje sekretarja, njegove pomočnike, anagraf, guardie in razne druge komunalne uslužbence? Komun mora vzdrževati tudi šolska poslopja, plačevati prispevke v vse mogoče konzorcije, ki so mu morebiti koristni, toda palanke je pa le treba zanje oddajati. Po vsakem dežju je treba popravljati komunalne ceste. Dohodki so pa majhni, ker je ljudi malo, mižerije veliko in ga ni ufficio imposte in esattorie, ki bi spravila franke iz prazne malhe naših komunov. Marsikaj bi se sicer dalo pri naših ko-munih prišparati. Marsikatera fešta z aperitivi, vermuti d’onore in na žalost gosti iz Vidma bi lahko odpadla. Toda tudi to ne bi rešilo deficitov naših komunov, ker mirakolov ni mogoče delati. lijskih Predalpah (Prealpi Giulie) smo pa obseženi mi. Beneški Slovenci v dolinah Nadiže in Idrijce. Ce bodo izvršili ves program, ki ga vsebuje zakon o bonifikacijah v hribovskih krajih, se bodo čez nekaj desetletij poznale tudi pri nas blagodejne posledice na pogozdovanju golih hribov, na regulira-nju hudournikov in na izboljšavi kmečkih posestev in gospodarskih poslopij po naših hribih. Toda kdo bo to dočakal, kdo bo v teh desetih ali dvajsetih letih zadržal naše ljudi od emigriranja? Od del na pogozdovanju in urejevanju hudournikov bodo živeli tisti moški in ženske, ki se ne morejo izseliti. Toda še ti bodo živeli od teh del le nekoliko mesecev na leto, le tisti čas, ko bodo sadili gozdna drevesca ih gradili kamnite pregrade na hudournikih. Toda na žalost tudi pri nas veljajo kot v vseh hribovitih provincah Italije, kot v Apeninih, emilijanskih in toskanskih, kot v Predalpah, piemonteških, berga-maskih, lombardijskih, tridentinskih isti gospodarski zakoni. Od pogozdovanja in gozdov ne more živeti gosto naseljeno prebivalstvo naših krajev, od tega žive lahko samo guardie forestali, in sicer dobro, slabo pa nekaj žensk ter starejših moških, ki delajo pri bonifikaciji. Kamija, Val Cellina, Canal di Ferro in Beneška Slovenija bodo živele le, če dobe industrijo. Ce industrije ne bo, če bo samo bošk, potem lahko izbrišejo vseh 72 hribovskih komun Furlanije. Kdo bo dočakali Centralna davčna komisija je klasificirala 72 komunov v Videmski provinci za hribovske. Konstituirani so bili trije kom-prenzoriji, ki naj se pečajo z bonfikacijo hribovskih okrajev. Prvi obsega Karnijske Predalpe (Prealpi Carniche) na desnem bregu Tagliamenta okoli znane mižeme doline Val Cellina. Drugi komprenzorij obsega vso Kamijo, dalje dolino Bele (Canal dl Ferro) in Kanalsko dolino okoli Trbiža. V tretjem komprenzoriju, v Ju- Kratke vesti KOROŠKI SLOVENCI zahtevajo od avstrijske vlade, da končno izpolni obveze, ki jih je sprejela v posebnem členu 7. državne pogodbe. Dokler tega ne stori, nima pravice protestirati proti ravnanju Italijanov na Južnem Tirolskem. Tudi gradiščanski Hrvatje zahtevajo priznanje enakopravnosti hrvatskega jezika z nemškim. VELIK ODMEV SESTANKA MED TITOM IN HRUŠCEVOM. V Romuniji sta se nenadoma sestala glavni tajnik sovjetske komunistične stranke Hruščev i n predsednik Jugoslavije maršal Tito. Sestanek je seveda zbudil veliko pozornost po vsem svetu. Ugibanj o njegovem pomenu za nadaljnji razvoj odnosov med Jugoslavijo, Sovjetsko zvezo in sovjetskimi zavezniškimi državami ni konca. POKOJNINA ZA KMETE V ITALIJI. Rimska poslanska zbornica je s 427 gla-sovi (proti 16) prejela zakonski načrt, ki uvaja pokojnino za kmete. Po tem zako-un bo deležno pokojnine okol 16 milijonov italijanskih kmetov, ki bodo socialno zavarovani. Pravica do pokojnine nastopi za moške pri 65 letih, za ženske pri 60. letu. V pokojnino bo vključena tudi 13. plača. ■ ///////Z/yrnma- b c ■ n ir Ti 6rP*rl il Wrmé ni.frf SV. PETER SLOVENOV Obmejni promet meseca junija M jesca junija je bluó kuozi bloke u naši daželi zlo živahno gibanje, naj bo iz italijanske al iz jugoslovanske strani. S PODBONESEC STRJELA UBILA TRI KRAVE Kar so bil tisti hudi nalivi je po naši dolini divjala strašna huda ura, ki je nardila dostim kmetom veliko škodo. Avgust čemet iz Marsina je peju past krave u Levenico par Mažerolah an živina se ni mjela kam skriti pred hudo uro. Strjela je ubila tri krave an takuó je čemet utarpu nad 300.000 Ur škode. NEME KADA POT VIZONT-ZAVRH? žej desat Ijet no pravijo, ke no že nar-diti cjesto, ki na veži Vizont z Zavrhom. Judje iz tj eh vasi no- bi tjeU rado, ki to se zažni z djeli prej, ki to more. Ta cjesta na zlo ko ven ta, pouarh tega, na bi tjela mjeti ’dno veliko importančo u turističnem pogledu. Kaj judi to bi t.je'o iti tu Zavrh bal no mjeli cjesto, ki iz našega kraja na vodi tu Tersko dolino. To to je no d jelo, ki to bi tjelo beti nar reto brez težav tu zimi, kar so sóusje mo- TOMAŽ ZORZA iz Marsina je muoru iti u špitau, ker mu je nekdo med pretepom zlomu več reber. Rječ je bla denun-cijana karabinerjem. IVAN DREKONJA iz Sredenj je takuó neruodno padu pred hišo, de si je pretouku glavo, draviti se bo muoru 15 dni, če ne nastopijo kompUkacije. GIANLUIGI VENUTI in SECONDO TOMAZETIČ sta se hudo ranila po obrazu in rokah, kar sta ob priliki poroke Pie Karllč an Cira Koredič strejala z mor-tareti. Narbuj je ostu ranjen Tomazetič, ke mu je izstrelek poškodovu oči. ALBA BORJANAC iz Mažerol je muo-rala u čedadksi špitau, ker ji je nekdo vargu kaman u glavo an je zavoj tega ušafala hudo rano. JOŽEF BIRTIč iz Podbonesca se je nmočo urjezu u nogo, kar je kosiu travo. Zdraviti se bo muoru 20 dni. JURČEK GREGORIČ iz Lipe je letu preko cjeste ne da bi pogledu, če je prazna. Paršu je pred motor, ki ga je močno ranu po usem telesu an mu je zlomu več zob. Dvje ljeti star GIANFRANCO ZOR-ZUTTI iz Tavorjane se je poparu z vrjelo kavo. Ušafo je opekline druge stapnje. ANTONIJA PODREKA iz Sv. Lenarta je padla s senika an si zlomila desno nogo. Ozdravila bo čez mjesac. Devet Ijet star GIANFRANCO SC ANDINI iz Tavorjane je padu iz terase kaj-šnih štir metre globoko. Puobič si je pre-biu lobinjo an zatuó njegovo živenje je v nagobarnosti. Nadaljevanje s 1. strani Slovenski goriški in tržaški občinski in provincialni svetovalci, slovenske organizacije in slovenski zumali v Gorici in Trstu se nimar skupaj z vsemi pametnimi italijanskimi partijami borijo, da bi naša italijanska vlada dala čim več ladij, čim več milijard Trstu in ne samo Genovi, da bi bilo čim več industrij, zaslužka in dela za slovensko in italijansko prebivalstvo Tržaške in Goriške province. Tudi mi beneški Slovenci nismo drugačni od naših goriških in tržaških slovenskih bratov. Tudi mi stojimo v isti fronti z vsemi partijami in organizacijami Videmske province, ki zahtevajo, da mora Videmska provinca tudi nekaj dobiti, saj smo od vseh provinc Severne Italije ena najbolj zapostavljenih, če imajo druge province, in med njimi tudi Goriška in Tržaška, svoje privilegije, zakaj bi jih mi iz Furlanije ne imeli. Skupaj s političnimi krogi v Videmski provinci se sprašujemo, ali bomo nimar slabše živeli od naših sosedov, ali bomo nimar hodili izven naše province na težko nekvalificirano delo, ali bomo nimar zapostavljeni samo mi, beneški Slovenci in Furlani. Furlani 14 stoletij, Slovenci 13 stoletij v Videmski provinci Eno pa naj si zapomnijo vodilni politični krogi v Vidmu: mi beneški Slovenci živimo v Videmski provinci skoro toliko časa kot Furlani. Langobardi so prišli semkaj, ja ali ne, 50 do 100 let pred nami in iz tega so zrasli Furlani. Mi Slovenci smo v Videmski provinci že 13 stoletij in imamo aitrocchè kot rezidenco stabile. Mi smo tu 13 stoletij, Furlani pa 14. Mi smo se skozi vsa ta stoletja borili s patriarhi, Beneško republiko in Zedinjeno Italijo, proti Madžarom, Turkom, avstrijski soldateschi, v vseh bojih žje ta domah. Končno to se trata narditi dan par kilometre cjeste an nič več. Na bi tjela mjeti buj bliz pot, ki na je veži z Nemarni. POGOZDOVANJE BERNADIJE Tu jesen no če pogozditi drugo part Bernadije. Za to djelo so bli žej dodeljeni soutje. še ljetos no če sjati mecesne, buorje an smrjeke. Djelo na če ga oré preuzeti foreštal an nu če plačuvati dje-louce dan tant za usako usjano pianto. je padu po poti, kar je šu očetu pomagat u hostu. Zlomu si je koles. IVAN ŠTURMA iz Platišč je padu po stopnicah an si zlomu tilnik, če ne nastopijo komplikacije bo ozdravu u 40 dneh. ANTON ŠTURMA iz črne je se je par košnji urjezu u roko an je muoru zavoj velike rane u špitau. Deve tl j et ni MARIO BANKIČ iz Podbonesca je padu s kolesa an si zlomu roko. Ozdravu bo u adnim mjescu. Dvanajstljetna NOEMI JURETIČ iz Mersina je padla iz senika an si zlomila nogo. SMRTNA KOSA Zlo tragično je konču svoje življenje Martinelli Angel, doma iz štel par Centi, zaposlen kot djelovec u Debeležu. Mož je kosiu travo an kar se je vraču pruoti duomu je takuó nesrečno padu, de se mu je kosa zasadila tu pet. Ker je biu sam ne vjedo, če je šobit umru, ali če je počasi izkrvavel. Ušafali so ga šele drugo zjutro mrtvega. U vodi Krnahte je utonu 19 ljetni Petre Dri iz Romandolja. Par umivanju je zašu u preveč globoko vodo an ubogi sin ni znu plavat. Takuó je žalostno konču svoje mlado živenje. Zavoj padca u bližini svoje hiše je u-mru 50 ljetni zidar Pacifico Cullino iz Tera. Mož, ki je biu uduovac an brez o-trok, je klicu ljudi na pomuoč šele drugi dan an kar so poklicali mjediha je bluó že prepozno. Par padcu mu je počila lobanja an kermunibila dana šobit mjedi-hovo pomuoč je ušafu še oolmonitp. risorgimenta in tudi v vseh neumnih fašističnih vojnih avanturah, proti vsem tujim invazijam in okupatorjem. Sveto pravico imamo vprašati videmske politične kroge, kako so nam poplačali in kako še danes plačujejo našo tisočletno krvavo zvestobo? Ne bi mogli reči, da lokalni italijanski krogi na Tržaškem in Goriškem postopajo z našimi brati Slovenci v rokavicah, da jih božajo in jim dajejo kake privilegije. Niso enakopravni, zlasti ne na ekonomskem polju, saj jih še v javne službe ne sprejemajo. Imajo pa še nimar več pravic kot ml, ki jih sploh nimamo. Nas, ki smo »i fedelissimi« patriarhata, Beneške republike in Zedinjene Italije z njenimi dobrimi ali slabimi vladami, pa nočejo zdaj v najnovejšem času niti priznati za Slovence samo zato, da bi ne bilo treba dati nam naše narodne in socialne pravice, ki smo jih s krvjo zaslužili. Zalcaj nas gonite od sebe Mi smo tudi pri konstituiranju nove dežele Furlanije-Julijska krajina za ekonomske interese, za enakopravnost Videmske province nasproti ostalim. Ker živimo v Videmski provinci, ne moremo in nočemo postopati drugače, kot biti na strani Furlanov, kot smo bili nimar že več kot tisoč let. Kakšna naj bo pač nova dežela, nova regione, če ne enakopravna v vseh svojih delih videmskem, goriškem in tržaškem. Vsi naj imajo iste pravice, iste privilegije, iste olajšave, iste svobodne cone. Toda ponavljamo tudi: kakšna naj bo ta nova dežela, kjer bi v Goriški in Tržaški provinci imeli Slovenci svoje narodne in socialne pravice, mi beneški Slovenci v Videmski provinci pa nobenih. Olà, politični padroni v Vidmu, ali ne vidite, da to ne gre, da se tako ne plačuje naša zvestoba! Kam in zakaj nas gonite od sebe? posebno propustnico je prešlo mejo 4.479 italijanskih an 8.002 jugoslovanskih državljanov, z dvolastniško propustnico pa 820 italijanskih an 786 jugoslovanskih državljanov. Največ ljudi se sevjeda poslužuje obmejnega bloka u štupci, kjer je bluó 3.167 prehodu iz italijanske strani an 4.015 iz jugoslovanske; skuoz blok u Uče-ji (občina Rezija) je blu iz italijanske strani 58 prehodu, iz jugoslovanske pa rio) iz italijanske 202, iz jugoslovanske 1.506; skuoz Polavo iz italijanske 252, iz 207; skuoz Most na Nadiži (Ponte Vitto-jugoslovanske 914; skuoz Solarje pri Dre-skuoz Most Klinac. iz italijanske 200, iz jugoslovanske 220; skuozi Mišček iz italijanske 238, iz jugoslovanske pa 318 pre-ki iz italijanske 362, iz jugoslovanske 759; hodu. Nekaj ljudi je šlo obdjelavat puoja tudi skuozi Robidišče an Kum. Iz zgoraj navedenih številk, je razvidno de je bluó mjesca junija 59299 prehodu iz italijanske strani, iz jugoslovanske pa 9788. Trostamo se, de bo gibanje na obmejnih blokih nimar buj živahno. DEMOGRAFSKO GIBANJE PREBIVALSTVA Mjesca junija je bluó u našem kamunu takole demografsko gibanje prebivalstva: rojeni so bli trije (dva izven kamuna), umrla sta dav (adan izven kamuna), poroka 1, paršo u naš kamun je 8 ljudi, šlo proč iz našega kamuna pa 7. Takuó je blu u špjetru 30. junija 2934 ljudi, ki imajo rezidenco. 70 ŽENSK ZAPROSILO ZA LJUDSKEGA SODNIKA Kot je znano, od lanskega Ijeta postane u Italiji ljudski sodnik (giudice popolane) lahko tudi ženska. U špjetru je nardilo domando za ljudskega sodnika 70 žensk, kar je naraunost rekord, če pomislimo, de špjetarski kamun njema niti 3000 prebivalcu. Iz tega se vid,l de so špjetarske ženč zlo aktivne an de stremijo de bi se pouspele kvišku. MOST U NAUKULAH POPRAVJEN Končno je muost u Naukulah, ki peje preko Nadiže, popravjen. Tisto djelo je zl okorlo, ker si bojo s tjem ljudje par-šparali dosti časa, ker bojo sada lahko hodil skuoz muost nokraj vode, kjer i-majo svoja puoja PREMAL INTERESAMENTA ZA JUŠKE JEZIKE Zlo se nam zdi čudno, de se ljudje u kamunu kot špjetar, takuó malo intere-sirajo za se naučit iuških jeziku, že dougo časa je na kamunu pišeno, de se bo žačeu pozimi kors za se naučit juških je--iku an drugih potrebnih reči, ki bi jih muorli vjedati emigranti, a do donas se ni prijavu nobedan. Rjes, de je dosti1 ljudi po svjetu an de tisto malo mladih ljudi od jutra do viče-ra, a usedno bi se lahko donas ali jutri oglasil na kamun an se upisali u ta kors, ki se bo vršiu od novembra do februarja, škoda bi bla, de ne bi profitirali tajšnie ljepe prilike. SPET DIVJI PRAŠIČI že par let se parkazujejo u Nadiški dolini u tjelem Ijetnem času divji prašiči. Ljeto pravijo de jih je največ okuol Stare gore. Na več njivah so napravili dosti škode u sjerku an krompirju. Okuo-lica Stare gore je za to divjačino idealna, ker se lahko skrivajo po gozdovih an okuol so tud ljepe njive. Bo korlo, de ja-gri poskarbijo za iztrebit tisto škodljivo divjačino, ker drugače ne ostalo na njivah nič pardjelku za katjere so se kmetje takuó maltrali c jelo ljeto. U PETJAHU UŠAFAL OROŽJE špjetarski kara.binerji so ušafal za ’dnim grmom u Petjahu puško, mitraljez an več municije. Sada raziskujejo kaduó je odluožu orožje na tisto mjesto. Lahko bi paršlo do hude nesreče, če bi orožje u-šafal otroc. Mislimo, de karabinerjem ne bo težkuo ugotovit duo je tam orožje spravu, saj jim je znano katjeri ljudje so nosili o-rožje u času trikolorizma. SMRTNA KOSA. U starosti 63 ljet je umru Evgen Podoreščak iz Šenčurja kjer so ga tud pokopali. Za počastitu renkega, so odprli nabiralno akcijo, de bojo popra-vili vaško cjerku. POROKA. Poročiu se je Giordano Manzini iz špetra z Anno Tereso Zuliani fe Čedada, Bogastvo, ki ga Dan bót, to nje bo vode tu naši okuo-lici, ki na bodi bogata ribe tej naša Kr-nahta. Kar smo šli tu Cento ali Neme, te bi dan plažej merkati tu potok. An če te bi tikeri, ki e móu uojo se ribe najesti, te bo rat, ki o pój tu potok an e kar z rokami jo uieu. A nas, na žalost, to nje več vidati tega. Riba an raki, dou po našej Kmahti te zlo težko vidati. Use so uničili. Desat ljet to je, ki no tu vodo metaio kloro an bombe an takoviš uničili do zadnje ribice, škoda, ki jo je s tjem utarpóu naš kumun na je zlo velika. An pensati, ki par nas to je sóuse pouno uardej an težje, ki so tuó djelali so dobró poznani. Majedan u jim nje nič naredu. Na ljepa rječ to bi tjelo beti, ki u naš kumun naredi riservo, čez par ljet kaj DREKA CJERKU U ŠTOBLANKU JE POGORELA Zlo e bluó hudo po usej naši okuolici, kar je bla huda ura. Strjele, ki so se bliskale po razburkanem nebu, so zadjele cjerku an zvonik. Use je pogorjelo, ostali so le zvonovi. Ogenj bi se razširu še buj, če ne bi na kraj požara partii tj el ljudje, de so ga pogasili, škoda znaša več kot 2 milijona lir. GRMEK IZ KAMUNSKEGA KONSEJA Dne 21. luja je bluó u Grmeku izredno zasedanje kamunskega sveta. Na dneu-nem redu e bluó več važnih uprašanj. Najparvo so razpravljali o gradnji novih šuol u Platcu an Topolovem za katjere bojo zapravli 22 milijonu lir, ki jih je kamunu posodila »Cassa Depositi e Prestiti«. Potlè so sprejel tud proračun za uzdarževanje cjest doline Aborne, Kozice an Arbeča an asfaltiranje cjeste Škrutovo - Hlodič. POROKA. Poročiu se ie vaščan Mario Kanalac z učiteljico Vero Rosina iz Čedada. SOVODNJE NOU VIKAR U TRČMUNU Preteklo nedejo je preuzeu službo u Tr-čmunu o. Marino Stefanutti, ki je do sada biu kot kaplan u Sv. Lenartu. Povjedati muoramo, de na žalost novi duhovnik ne zna niti besedire jezika svojih verniku. Odkar obstoja Trčmun, rojstna vas našega slavnega pesnika an pisatelja Ivana Trinka, je tuo prvikrat, de so ji mpošjal laškega gaspuoda. Ljudje zlo kumrajO' zavoj tega an se parpravja-jo, de se bojo partožil na Vatikan, ker videmski nadškof jih nejče niti poslušat. A bo tuo kaj vejalo? EOJDA OBMEJNI PREHOD U ROBIDIŠČIH S 15. julijem so odprli na podlagi videmskega. akorda u Robidiščih obmejni biok druge kategorije. Tega bloka se bojo posluževali predusem ljude Fojde Aht-na an Nem. Več ku kajšen iz tjeh krajeu bo sada višno zaprosu za propustnico, de bo šu v obmejne kraje Jugoslavije. SMRT ZAVOJ GORKUOTE Umru je zavoj prehude gorkuote Trar konja Viktor iz čenebole, kar je djelu na senožeti. Moža je ušafala mrtvega žena, kar ga je šla zvečer gledat, ker ga ni blo k večerji. Mjedih je ugotoviu, de ga je zadjela sončarica. ne znamo doperati soute to bi tjelo mu priti notre, zak smo sigurni, ki no bi tjeii hoditi ribo lovit taz Vidma an no bi tjeli težje, ki no majó pa-šjon za ta šport, dobró plačati. S ton potjo to bi tjelo z lahkoto uzdaržati ’dnega uardijana an takoviš 'dna farneja na bi moria živiti tle brez bizunje iti po svjetu za kos kruha. NOVE ŠKUOLE ZA VISKORŠO AN KRNAHTO Prejšnji tjedan so naš kumun informar li, ki »Cassa Depositi e Prestiti« ne akor-dala 9 milijonu posojila za narditi škuo-le tu Viskorši an Krnahti. Prožeti so žej pronti, čaka to se kuj njih aprovacjon an začetek djela, Tej, ki no pravijo, drugo ljeto no bi muorle beti narete. PRAPROTNO ZGRADILI BOJO NOVO SUOLO Te dni smo zvjedeli, de bojo u Prapot-nem zgraditi novo šuolsko poslopje. Tisto djelo e bluó zarjes potrjebno, ker u tjem kraju nimajo šuole, otrok e pa usa-ko ljeto več. Do sada je bluó nekaj razredu u hiši, kjer ima kamun svoj sedež, neka prav privatnih hišah, ki jih je uzel kar mun na fit. Tile lokali sevjeda ne odgovarjajo predpisom higijene an zatuó se bo z gradnjo nove šuole popounoma spremenilo živenje šuolarjeu. Kamunski konsej je že dougo časa študiru kakuó bi paršu do denarja, de bi rešiu to nujno uprašar nje, končno par je paršu do rešitve s tjem, de mu bo banka posodila 19 milijonu lir. Djela se bojo začela že ljetos an troštar mo se, de ne bo dougo, ko bo Suola nar reta. REZIJA NEURJE POVZROČILO OGROMNO ŠKODO že itak pičle pridelke, ki nam jih nudi naša peščena zemlja, je letos poškodovalo še neurje. Male njivice, ki leže o-bešene po hribih kakor krpice, so ostale prazne, vidijo se le kamenita rebra. Toča in dež sta odnesla in polomila vse . Veliko škodo je povzročila huda ura tudi na pašnikih, živina, katero gonimo usako poletje na pašo v planine, je bila močno poškodovana. Na pobočju Kanina je strela ubila 34 ovac, katere so našli ljudje šele več dni pozneje. Vsi smo obupani, ker ne vemo kako bomo letos pregnali leto. i iiiii!iirii!iiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiii|i| i i i i!i i i i i i" t" *"»* > > i i iii iii i i i i i i iii i i iii i i i i iiiiiii i i i i i iii i |i|iiii i i i i i i i i i i i i i i i i i i in n uni MUZCI V TERSKI DOLINI: POGLED PLANINE NJIVICA ČEDAD Nesreča ne počiva 17 ljetni BASILIO LOSČAK iz Grmeka rillllllllllllll!ll|!lll!lll!rill!l!l!l!l!lllllllll:llllllllllllll|]|!l>l!l:lllllllll!l!lll!l II | III | | |;| | | lil 11 l'I lll'l I I I I I I M I I 11111 lli ri'11'| III 1,11I IJ | 11 ■ l'|,|i| !l| | Nimar za ekonomske interese videmske province 1II I IIIIIIIII I I I I I I I I I I I III I I I I I I I I I I | | I III I I I I I I I I I I I III | ri i I I III I I H,| |(| IHII „1 , , , , , , , , , |1( TIRANA Nekaj o inkarnatki Kdor je še ni sejal, naj jo seje kmalu, 'da ne bo imel spomladi premalo krme. Vsejana mora biti vsaj do 15. septembra. Tim prej boste sejali, tem močnejše se ko razrastla in tem preie jo boste aprila Meseca kosili ter pravočasno vsejali ko-hizo na dotično mesto. Pri setvi iinkarnatke pa upoštevajte sledeče: Predvsem uspeva dobro, če jo sejete na njivi, kjer je rastel krompir, ker ta Pusti zemljo zdrobljeno. Ce io pa sejete J50 kakšnem drugem pridelku ali celo med Sridelek, potem zemljo dobro razdrobite. 2a inkarnatko ne smete globoko orati, ker so' spodnje plasti zemlje bolj mrtve, dočim ljubi ir.karnatka. tako zemljo, v ka-teri je mnogo življenja, mnogo bakterij, teh je pa dosti samo v gornji plasti zemlje. Ali boste sejali golo ali oblečeno seme? * trgovini se dobi samo golo seme, a innovi imajo raje oblečeno. Ce je suša in ni tipanja za dež, potem je bolje, če je v tsmiji oblečeno seme. Pri tem ca je nemarnost — ker je tako seme zelo lahko —, ga najmanjša sapica odnese v razore, kjer vzkali obilno1, a ostali deli njive ostanejo prazni. Pri oblečenem semenu je še 111111111111)1:11,1 umi lil i 1111111111111 ■ 111111I I | I I l l l 1111 I I E E nadaljnja nevarnost, da je primešanega mnogo semena različnih trav, ki mlado deteljico zadušijo. Za enakomerno setev je mnogo bolj priporočljivo sejanje golega semena, to pa pred kakšnim dežjem. Zadostuje, če po setvi njivo nekoliko pobranate. Kar se pa tiče gnojenja z umetnimi gnojili, je najbolj priporočljiv superfos-fat. Tega lahko potrosite pred setvijo, lahko pa tudi še po setvi, v skrajnem slučaju tudi še decembra meseca kot navrh-no gnojenje; tako je radi mraza rast zar stala in se ni treba bati, da bi s super-fosfatom ožgali lističe. Na vsakih 1000 kvadratnih metrov raztrosite 40 do 50 kg superfosfata. če ne bo ves superfosfat porabljen od inkamatke — in gotovo ne —, bo pa koristil koruzi, ki bo sledila. l'lllllllllllllllll!lllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIUII!l:l:liri:ill!|j|!lllllllll!llllllllllllllllllllllll Kaj bomo delali tale mesec Pustite sadje dozoreti Vsako leto se pri nas dogaja, da obirajo kmetje zlasti zimska jabolka prezgodaj. ® tem se pa močno zmanjša kakovost sa-dja. To velja posebno za zimska Jabolka, ki jih mislite čez zimo' hraniti. Znano je, da je sadje v shrambi tem frpežnejše, čimbolj je dozorelo in bilo skrbno obrano. Nezrelo sadje pa ni trpežno, ne glede tudi na to, da je slabšega ^kusa, ostane kislo, se gubanči, postane ?Ploh manj vredno ter izgubi močno na teži. Poletne sorte, kakor astrahan, beličnik, ^Urlamovski so skoraj že za nami, pač Pa hočemo navesti jesenske sorte. Tako se ne smeli obirati pred 15. avgustom **a primer pisani kardinal, jakob lebel, fazni ramburi, jesenski rdeči kalvil, je-^hski kosmač, car aleksander in grafen-^tajnec. Pred 1. septembrom pa ne: prin-^®vo jabolko, gdanski robač, rumeni žlaht-dr, harbertova, reneta in zlata parmena. Zgodnje zimske sorte bi morali pusti-S da dozore, na primer bismarkovo ja-^°tko, rumeni beliler in druge. Teh sort P® bi smeli obirati pred 15. septembrom; P°zne sorte pa, kakor kanadka, dama-^hski kosmač, krivopecelj, jonatan, laška *r<3ika, londonski peping, zeleni knežak, Pu ne pred 10. oktobrom. ^ s tem pa ni rečeno, da ne smete prinašati na trg tudi navadno tržno blago, ki tekom jeseni odpade. Samo po sebi umev- ho je, da ima to sadje nižjo ceno. hlevskim gnojem spomladi ali že prejšnjo jesen. Tudi po grahu ali fižolu izpraznjena zemlja ji ustreza. Sejte redko in sicer v vrste. V vrstah rastoče sadike laže pravilno razredčite, plevete in okopavate, v mrzli brezsnežni zimi pa laže zavarujete, da jih ne dvigne srenj in jim ne potrga korenin. Do zime se sadike kar dobro razrastejo in dosežejo debelost svinčnika. Rast sadik naj ne bo prebujna. Najbolje prezimijo srednje velike sadike. Ce je setev pregosta, razredčite sadike na razdaljo 8—10 cm. S populjenimi sadikami popolnite morebitne praznine, ali pa jih posadite na druge grede. čeprav je bela čebula odporna proti mrazu in pod snegom lahko prezimi, trpi v mrzlih in brezsnsžnih zimah. Da obvarujete sadike pred večkratnim odta-janjem in ponovnim zmrznjenjem, jih obsujte, med vrste pa nasujte dobrega gnoja. Za silo ustreza tudi listje, katerega pokrijte s smrečjem, da ga ne raznaša veter. Cim dopušča spomladi vreme, lahko že v marcu ali aprilu, nasad okopljite. Pri tem zagrebite med vrste potrošeni gnoj in po potrebi še z nitrofoskalom, ponovno razredčite čebulice na razdalja 10 do 15 cm. Mlado zelenje porabite v kuhinji. Pri dobrem oskrbovanju, okopavanju in redni pletvi že lahko v aprilu redčite in nabirate mlade čebulice. Konec maja bela čebula dozori. V dobri shrambi vzdrži do nove v avgustu in še dalj. V SADOVNJAKU zore zgodnja jabolka in hruške. Obirajte jih nekaj dni pred popolno zrelostjo, da se dalje ohranijo. Pri obiranju pazite, da ne kvarite rodnih nastavkov za prihodnje leto. Po obranem sadju porežite morebitne suhe veje, katere sedaj laže opazite, kakor po odpadlem listju. Mlademu sadnemu drevju naravnajte vrhove in privezujte veje h količem. Pomlajujte češnje. Bogato obloženo sadno drevje podprite. Z dušičnatimi gnojili (gnojnico) prenehajte gnojiti, da ne silite drevia na jesen v rast. Pregledujte precepljeno drevje, naravnajte in privezujte poganjke. V avgustu je najboljši čas za okuliranje vseh vrst sadnega drevja. NA VRTU populite čebulo in česen in ga spletite v kite. Te pridelke hranite do zime na suhem podstrešju. Na izpraznjene in prerahljene grede sejte špinačo, mo tovilec in endivijo. Pri karfiiolah pripognite liste nad cvete, da iih ne ožge vroče sonce. Privezujte paradižnike in odstranjujte zalistnike. Pletev, okopavanje in rahljanje zemlje je zelo važno delo. NA Polju je zdaj zadnji čas za strniščno setev, če so njive hudo plevelne, po-rujte plevel, še preden povsem dozori, da se znova ne zaseje. Ta mesec je tudi najprikladnejši za setev detelje. Zdaj tudi odbirajte in prebirajte razna semena. V KLETI velika vročina zelo škodi vinu. Zato naj bo klet podnevi zaprta. Zračite jo samo v hladnih urah. Sumljivemu vinu, ki bi se utegnilo skisati, dodajte na vsakih 100 litrov 10 gramov kalijevega metabisulfita. Pameten kmet misli že ta mesec na trgatev in zato pripravlja vse potrebno, da ne bo zadnji trenutek letal od kovača do sodarja. V HLEVU pospravite gnoj vsak dan. Okna naj ne bodo zaprta in gnojnica naj se ne zbira v hlevu, če hočete imeti zdravo in lepo živino, živina naj ne prihaja k jaslim jest vsa razgreta. Ne dajajte ji sveže krompir j evke. Ob hudi vročini ne puščajte živine na pašo. Dajte tudi cepiti prašiče proti rdečici. častim puhom, ki obstaja iz elivinih tro-sonoscev s poletnimi trosi. C e se pege javljajo v večjem številu, se listi posušijo in cela rastlina propade. S poletnimi trosi, ki jih raznaša veter, se bolezen v Vlažnem ozračju naglo širi. Rada se pojavlja že na mladih rastlinah. Prezimi v obliki trosov, ki so v odpadkih napadenih rastlin. Napada tudi buče in dinie. Da za,trete to bolezen, je treba kumare škropiti z 1% bordoško brozgo ob pojavu prvih znakov te bolezni ali še bolje, izvajajte varnostno škropljenje vsakih 8 do 14 dni z isto brozgo. Pri zalivanju listov ne škropite. V jeseni zberite in sežgite vse ostanke kumarnih rastlin. Koliko iet živi leskov grm Lešniki imajo dolgo življenjsko dobo, kakor orehi, samo če jih gojite. Da se stare opešane grme pomladiti in vzgojiti v popolnoma nov grm. Ker le mlad les dobro obrodi, morate grme pogostoma pomladiti. Za obrezovanje se priporoča tudi letni čas im to je proti koncu julija ali avgusta. Takrat skrajšate na vršičku mlade nerodovitne vejice in s tem prisilite, da se prično tvoriti cvetni brstiči. Veje same ra redčite v obdobju 3 do 6 let. Pomlajevanje pa izvajajte po 12 do 15 letih. Nikar ne pozabite pognojiti včasih z umetnimi gnojili in če je možno, rahljajte zemljo, če ni zemlja preveč skalnata, jo preorjite okoli grma in v njegovi neposredni bližini. Lešniki in orehi nujno potrebujejo apno, da lahko tvorijo lupine, če zemlja ne vsebuje dovolj apna, ji ga morate dodati. Leskov grm je lahko tudi kot obramba proti vetru v velikih nasadih pritlikavcev, pa tudi zelenjadnih vrtov. Na severno, severozahodno in zahodno mejo takšnega nasada ali vrta zasadite 2 ali 3 vrste leskovih grmov. Tako dosežete dvojni namen — branite vrt pred hudim vetrom, leska na dobro obrodi. 111111111 m i n i n m 111 m 111 h i n i n 1111111 mi 111 n 11 n n i i. iiiiiiiii)iii!iiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiii KRVNA OBOLENJ\ PRI ŽIVALIH Belokrvnosl ali leukoza krav in kokoši Pomanjkanje čebule v pomladnih mesecih nadomestite s pomladno belo čebu-Seme te čebule sejte v avgustu na gre-Po prvi zelenjavi, na primer po špina-solati itd., kateri je bilo pognojeno s Starostno zavarovanje obrtnikov Vlada je te dni predložila poslanski zbornici zakonski osnutek, ki predvideva invalidsko in starostno zavarovanje obrtnikov in njihovih družinskih članov. Plesen na kumarah Ta bolezen je sorodna s krompirjevo plesnijo, s peronosporo na vinski trti in hmelju ter z mnogimi ostalimi plesnimi, ki se pojavljajo na, številnih rastlinah. Na listih se pokažejo oglate, večinoma od žil obrobljene, v začetku blede pege, ki kmalu pcrjave in se posvšijo. Spodnja stran peg je pokrita z nežnim sivovijoli- Na malokrvnost spominja nekoliko bolezen, ki ji pravimo belokrvnost ali leukoza. Razlika, je pravzaprav v tem, da je v krvi malokrvnih živali premalo eritrocitov — rdečih krvničk, v krvi belokrvnih živali pa je večkrat celo preveč leukoci-tov — belih krvničk, čeprav nepravilnih. Za malokrvnostjo obolevajo največ konji in prašički, za belokrvnostjo pa krave in kokoši. Razen nepravilne krvne slike opažamo pri leukozi krav večkrat bule in otekline v koži, v vimenu, na sramnici in v bezgavkah. Bolezen se razvija izrazito počasi v teku več tednov in mesecev z znaki otopelosti, nagle utrujenosti, zmanjšane ješčnosti, hujšanja ta z znaki srčnih motenj. Bolj redko opažamo ohromelost zadnjega dela. Omenjene znake opažamo več ali manj izrazito pri konjski anemiji. Leukoza spada med bolezni, ki so podobne rakastim obolenjem ali novotvorbam. Precej pogosta je tudi pri ljudeh. Na njej obolevajo sicer tudi živali vseh vrst, največkrat pa goveda in kokoši. Iz Nemčije, švedske in drugod poročajo o naraščanju te večinoma neozdravljive bolezni pri govedih zlasti na večjih posestvih. Povprečno računajo da boleha skoro 2% (dva odstotka) goveje živine na belo-krvnosti, kar ugotavljajo tudi na klavnicah. Leukoza grozi, da bo postala v živinorejsko razvitih deželah približno tako nevarna kot je tuberkuloza. Vzroki za nastanek živalskih obolenj na belokrvnosti so sicer različni, vendar govore nekatera novejša dognanja za neki nalezljivi činitelj oziroma kuživo — virus. To velja gotovo za kokošjo leukozo, do- mnevno pa tudi za govejo. Razen tega igrajo neko vzročno vlogo tudi način prehrane, pomanjkanje nekaterih rudnin — mikroelementov, kot n. pr. bakra in cinka ter še druge okoliščine. Bolezen ugotavljamo pri govedih s krvno in klinično preiskavo. V okuženih področjih je priporočljivo, da se pred nakupom pregledajo goveda s krvno analizo in s tem prepreči raznos leukoze med zdrave črede. Vsekakor bomo v bodoče morali posvečati več pažnje takim boleznim kot so leukoze, ki so zaenkrat pri nas še redek pojav, ki pa postanejo potem sčasoma kronična nadloga, podobno kot goveja tuberkuloza ali konjska nalezljiva malokrvnost. Dinar (100) švicarski frank Francoski frank (100) Avstrijski šiling Dolar Nemška marka Funt šterling Funt štering Napoleon Belgijski frank Holandski fl. švedska krona Luksemburški frank 95 147 148 24 624 152 1740 6250 4850 12,20 147 123 147 Narodnoosvobodilna vojna = v Beneški Sloveniji Tisoči slovenskih fantov in mož iz Be-^ke Slovenije so se v prvi svetovni voj-*** hrabro borili proti avstro-ogrskemu in koškemu cesarstvu. Edini beneški Slo-Vetki niso imeli v svojih vrstav niti ene-Oezeterja. Ko so se leta 1919, vrnili v sv°je vasi, so sicer želi splošno pohvalo italijanske javnosti, v njihovem tr-ehi življenju pa se ni nič spremenilo. eheško Slovenijo so še nadalje zapo-^avljali videmska prefektura in ministr-a v Rimu. V narodnostnem oziru niso Aeškl Slovenci vkljub s krvjo dokazani *V(^tobi dobili niti najmanjše narodne fa,aViCe' Vlasti sc ie polastil leta 1922. l2*m in uničil še zadnje ostanke navdih je ho to pravic v cerkvi. Razumljivo je, da raslo razočaranje v srcih slovenskih ,Jevnikov nad italijansko državo. Ker fašisti brezobzirno teptali vse narodne ^avice in pehali Beneško Slovenijo v ® večjo revščino, se je razočaranje belil Slovencev spremenilo v ogorčenje _ Uhi odpor proti mačevskemu postoteli^1* uradne Italije. Odpor ie torej že potreben je bil le še veter narod-h2r°b0dilne korhe, da so se tisoči be-jj^ h Slovencev vzdramili in zahtevali Pho s sosednimi partizani v soški do- hm s Puško v roki svobodo in enakoprav- nost. Samo v začetku narodno osvobodilne borbe v letih 1941. in 1942. je fašistična propaganda uspela, da pri nekaterih beneških Slovencih prikaže slovenske partizane kot rebele in bandite. Cim pa je stopilo prebivalstvo 1. 1943. v ožji stik s prvimi partizanskimi edinicami, so vsi spoznali pravične cilje partizanov in jih vzljubili, ker so vedeli, da se borijo tudi za pravično stvar Beneške Slovenije. Partizani. — Ko so aprila 1941. napadle združene italij. fašistične in nemške nacistične sile Jugoslavijo, se je sicer Jugoslavija že v enem tednu razsula. Generali so se kar predali, kralj in minstri pa so zbežali preko morja v London. Ljudstvo je ostalo samo, zapuščeno. In takrat so se zbrali najboljši sinovi in hčere jugoslovanskih narodov okoli jugoslovanske komunistične partije, ki jih je pogumno vodila v boj za svobodo proti fašističnim in nacističnim okupatorjem. V Sloveniji so se zbrali pod vodstvom komunistične partije Slovenije domoljubni pristaši krščanskih socialistov, napredni člani sokolskih društev, napredni intelektualci ter že aprila 1941. ustanovili Osvobodilno fronto. Fronta je vodila politični in vojaški odpor proti nemškim, i-talijanskim in madžarskim četam v Slo- veniji. Najprej je odhitela v gozdove rto-venska mladina, pridružilo se ji je vse ljudstvo, ki je pomagalo mladim partizanom z živežem in obleko. Posebno pa so pomagali ljudje partizanom s tem, da so jih obveščali, kje se gibljejo fašisti in kako močni so njihovi oddelki. Prve partizanske akcije leta 1942. — Tudi blizu Beneške Slovenije je v Slovenskem Primorju že leta 1941. nastopila prva partizanska edinica »pivška četa«. Kmalu za tem je vzrasla »vipavska četa«, v kateri se je odlikoval padli primorski narodni heroj Janko Premrl-Voj ko. Nastajale so zmeraj nove čete, ki so se avgusta 1942. spojile na Goriškem v bataljon, ki je nosil ime slovenskega pesnika in duhovnika Simona Gregorčiča. Že septembra 1942. je partizansko vodstvo ustanovilo soški odred, ki je združeval štiri slovenske primorske bataljone. Eden od ( °h je deloval v Brdih in je seveda takoj ra,vezal preko reke Idrije zveze z beneškimi Slovenci, ki so le težko prenašali fašistični jarem, že jeseni 1942. so se slovenski partizani pojavili v Beneški Sloveniji in budili ljud k odporu. Tako ie 28. septembra manjša skupina pregnala oglarje, ki so kuhali oglje za fašiste v gozdu pri Dreki. 3. oktobra 1942. pa je skupina partizanov briškega bataljona prišla v Podrskie pri Praprotnem v Beneški Sloveniji in napadla ter sežgala ko-rljero, ki je bila last krajevnega fašističnega prvaka Že pri tej partizanski ak- ciji so pomagali domačini, beneški Sloveči. Cim bolj so preganjali ljudstvo fašisti in nacisti, čim več talcev so postrelili med nedolžnim prebivalstvom na Slovenskem, čim večje množine ljudstva so pošiljali v italijanska in nemška koncentracijska taborišča in čim več hiš so zažgali, tem bolj je raslo kot plaz partizansko gibanje med tlačenim slovenskim ljudstvom. Cete so narasle v bataljone, bataljoni v odrede. Borba je postajala vse hujša in misliti je bilo treba na pravo vojaško organizacijo, ki bi reševala že težje strateške naloge. V to svrho so ustanovili večje vojaške edi-nice brigade, več brigad skupaj je sestavljalo divizijo, več divizij pa korpus. V Slovenskem Primorju in Beneški Sloveniji je deloval IX. korpus. »Tolminski puntarji« v Beneški Sloveniji. — Narodno osvobodilno gibanje se je v drugi svetovni vojni najprej razvilo pri Jugoslovanih in šele pozneje pri drugih narodih. Prve jugoslovanske partizanske brigade so napadale močne okupatorske edinice že leta 1941. Primorci so u-darili ix) fašistih s svojima prvima brigadama v aprilu 1943. Ena brigada se je i-menovala po slovenskem pesniku Simonu Gregorčiču, rojenem pod Krnom, ki gleda preko Kolovrata na Beneško Slovenijo. Druga primorska brigada pa si je na-dela ime po kmetu Ivanu Gradniku, ki je bil eden izmed voditeljev kmečkega upora na Tolminskem v XVIII stoletju. Kmetje so se tedaj uprli proti grofom, ki so nalagali vedno hujše davke v obliki desetin in trošarin in zahtevali vedno več prisilnega dela — tlake za grajsko gospodo. Prodrli so v Gorico in jo zavzeli. Avstrijska vlada je morala poklicati vojaščino iz drugih pokrajin, da je zadušila upor leta 1713. Gradnika in druge voditelje kmečkega osvobodilnega gibanja je obglavila na trgu Travniku v Gorici. Del slovenskih kmečkih upornikov je zbežal v Beneško Sloveijo, kjer so jih beneški Slovenci skrili in gostoljubno sprejeli kot že trideset let prej druge voditelje slovenskih kmečkih upornikov pri prvem kmečkem uporu v soški dolini. Po zlomu fašizma in razpadu italijanske vojske leta 1943. se je priglasilo toliko novih protifašističnih borcev, da so se morale ustanoviti nove brigade. V brigadi Matajur so bili predvsem borci iz sosednjih kobariških vasi in pa precejšnje število beneških Slovencev. Kosovelova brigada, imenovana po slovenskem kraškem pesniku Srečku Kosovelu, pa je združevala fante in može iz kraških vasi. Posebno pomembno ime je nosila Bazoviška brigada, ker so fašisti pri vasi Bazovici pri Trstu ustrelili 6. septembra 1930. štiri slovenske mladeniče, ki so se prvi uprli nečloveškemu divjanju fašizma proti Slovencem. Vse te primorske brigade so se borile na tleh Beneške Slovenije za njeno svobodo in v njenih vrstah so se borili tudi beneški Slovenci. Združene v dve K vojcem Poreden deček je ukradel vrabčevki jajce in ga skrivaj položil v gnezdo str-nadki. Ptička tega še opazila ni. Mirno je sedela na jaja, da bi se čimprej izvalili mladički. Kmalu so se res izvalili ter začeli odpirati lačne kljune. Strnadka jim je komaj sproti nanosila hrane. Nekega dne pa se je začudila: mladiči so postajali na prsih lepo žolti, le eden — tisti z rjavo glavo — je bil vsak dan manj podoben strnadom. Njeni mladiči so se začeli oglašati: »Ti, ti!«, tuji mladiček pa: »Civ-jiv!« »To je vendar vrabec !« je spoznala strnadka. »Nekdo mi je podtaknil tuje jajce v gnezdo.« Strnadki se je goli revček smilil. Ni ga zapodila, temveč počakala, da mu zraste perje. Ko pa je že znal letati, mu je dejala: »Ti nisi naš in moraš k svojim.« »Kam pa naj grem? Kje so moji?« je začivkal vrabček. »Spotoma sprašuj ! Kjer ti bodo odgovorili: ,Čiv-živ’ tam so tvoji.« Vrabček je odletel iz gnezda in priletel v bližino vasi na staro drevo. V duplu je nekaj zafrfotalo. »Ali ste moji tu?« je vprašal vrabček. »Kra!« se je iz dupla jezno zadrla kavka. »Ne, tu ni mojih!« je pomislil vrabček in odfrčal na bližnji kokošnjak. »Čiv-živ!« je začivkal in nastavil uho. »Kokodak« in »kikiriki« je zaslišal iz kokošnjaka. »Tudi tu ni mojih!« je dejal vrabček in odletel na golobnjak. »Gru, gru, gru!« se je oglasilo iz golob-njaka. Vrabček se je spustil na dvorišče. »Ga-ga-ga,« je zavpil nekdo in velikanska bela ptica je z odprtim kljunom stekla proti njemu. »To že ni moj sorodnik!« je pomislil vrabec in odletel čez plot, kar so ga nesle perutničke. Pribežal je na vrt in se ustavil na grmičku. Tu pa bi bil skoraj skoprnel od groze. Proti njemu se je plazila črna pošast. Pokazala je zobe in rekla: »Mijav!« »Ta tudi ni pravi!« je začivkal vrabček ta odletel. Ves prestrašen se je ustavil na kozolcu. Zaril se je v seno, da bi se oddahnil. »Civ-živ!« je žalostno zajokal. Zdajci pa je okrog njega zašumelo in od vseh strani začivkalo in zapelo: »Civ-živ, čiv-živ!« »To pa so moji!« je zavriskal in se pri- družil bratcem in sestricam. Sprejeli so ga medse in takoj jim je moral povedati zgodbo svojega življenja. Josip Ribičič Knjiga ji je pomagala Majda se je izgubila v gozdu. Ni vedela, kod bi šla domov. Mračilo se je, toda ni obupala. Pomislila je: gozd leži na zahodni strani naše vasi. Torej moram iti proti vzhodu, če hočem priti domov. A kje je vzhod? Nebo je bilo oblačno, sonca nikjer... Pa se je Majda domislila knjige, v kateri je brala, kako si je neki popotnik pomagal v pragozdu. Ogledal si je skorje starih debel. Skoraj vse so bile po eni strani poraščene z mahom. Vedel je, da je to osojna, to je severna stran. Na tej se vlaga dalje časa drži. Tako mu ni bilo težko najti pravo smer. Tudi Majda si je ogledala stara debla in kmalu dognala, da je res tako. Postavila se je z licem proti mahu na drevesu in stegnila levico: »Tam je vzhod!« Uro kasneje je bila že doma. V. Kunst Sončece Kje, sončece moje, domov j e je tvoje, kam pojdeš o mraku docoj? čez sinje vodice na zlate stopnice, tja v grad bom zaplavalo svoj. Pa kje la tvoj grad je, mar tudi ves zlat je, in posteljica, kakšna je ta? Moj grad za gorami, čuj, biseri sami, in posteljen vsa iz zlata. Pa kdo te uspava in kdo poigrava s teboj se, če dolgčas ti je? Ej, zvezdice takrat prišetajo vsakrat, če noč je, če dolgčas mi je! Pa nimaš je majke! Kdo pravi ti bajke, kdo rožice spleta za te? Ves svet mi je majka, ves svet mi je bajka, in rožice so moje sestre! UTVA Ribničan in Gorenjec Drvarji m Vrh strme Pokljuke, po strani klobuke, hitimo drvarji ob rani še zarji na vrhe, v kotanje, na delo vsakdanje. Tu naša sekira drevesa podira, drevesa vse vrste, macesne in jelke za vaše zibelke, za postelje, krste, za hleve in hrame, za rudnikov jame. Alojz Gradnik Oral je Gorenjec pri nekem mostu, a Ribničan je šel po cesti z vozom samih loncev. Ko pride Ribničan blizu, začne Gorenjec kričati: »Od sebe plaveč! Tudi ti imaš pamet, a Ribničan je nima.« V tem stopi Ribničan na most in po- žene konje preko mosta, a sam začne klicati na pomaganje: »Joj meni! Kaj hočem zdaj !« Gorenjec mahoma ustavi vola ter steče k njemu: »Kaj ti je, Ribničan? Preteto ne bodi!« »Joj meni, odšel je voz, a jaz sem ostal tu kraj vode!« »Pojdi, prismoda, tudi ti za konji!« »Ne smem, gospodar, za živo glavo ne!« »Pojdi, neumen ne bodi! Zakaj ne smeš preiti mosta, koder hodi svet in živina?« Ribničan noče, nego vedno kriči ih toži. Tedaj mu reče Gorenjec: »Kaj mi daš, da te prenesem jaz na hrbtu?« »A kaj bi rad, gospodar?« »Daj mi deset grošev!« »Velja!« Oprta Gorenjec Ribničana ter ga prenese preko mosta. Ko ga spusti na oni tipati: »Nimam, jerhovec, niti krajcarja, strani, začne se Ribničan po vsem telesu Res ne!« A Gorenjec: »Kako nimaš, pasja dlaka! Zakaj lažeš? Pojdi spet na hrbet !« Ribničan zopet zajezdi Gorenjca, ki g» še enkrat prenese preko mostu in ga vržis-na zemljo, kjer ga je bil pobral: »Pogini tu, če nimaš, da bi plačal!« In vrne se k svojemu plugu ter začne orati. A Ribničan steče preko mosta in zavpije: »Ali vidiš, kako ima tudi tvoj plaveč pamet, a Ribničan je nima; zato t* je dvakrat po mostu prejahal!« F. Levstik f Egipt je zimski raj za ptice. Ob širokem Nilu z njegovimi neštetimi pritoki1 in zalivi, na sončnih travnikih in plodnih poljih, ob sladkovodnih in slanih jezerih, ob obali toplega Sredozemskega morja — vsepovsod je pripravljena bogata pojedina za milijone in milione ptic, ki priletijo v Egipt, da tam prebijejo zimo. Toliko je teh ptic z vseh strani sveta, da je prava gneča. Kakor da bi imele zborovanje. Na gladini jezer in pritokov Nila je toliko povodnih ptic, da vode od daleč niti videti ni. Velik pelikan z vrečo pod kljunom lovi ribe poleg našega divjega goloba. Naši kljunači se pode med dolgimi nogami prelepih flamingov z rožnatim perjem ta se hitro zgube, kadar se prikaže afriški orel. če iz puške ustreliš na jezero se dvigne jata povodnih ptic s truščem, kot bi ropotalo tisoče bobnov. Včasih vidiš na jezeru temno senco; jate ptic, ki se dvigajo v zrak, zatemnujejo sonce. Tako žive naše ptice selilke v prezimovališčih Egipta, ki ima dovolj hrane za vse. Doma pa so ostale siničke, ščinkavci, vrane, srake, kosi, šoje in vrabci. Ko bo zapadel sneg, bodo lačni. Iskali bodo hrane po naših dvoriščih, pred skednji, okrog vrat in oken, na cestah, natrosili jim bomo zrnja povsod tam, kjer je kakšna streha, da zrnja ne pokrije sneg. Marsikdo izmed nas pa ima že od lani hišico za ptičke; drugi si jo bomo napravili letos. Postavili jo bomo prav blizu hiše, da bomo lahko z okna opazovali, kako ptičke jedo. Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica diviziji s opredstavljale slovenske brigade veliko udarno silo. Z življenjem in trpljenjem beneških Slovencev je pa tesno zrasel Briško-beneški odred. Medtem ko so partizanske brigade izvrševale večje vojaške ofenzivne akcije proti fašističnim in nacifašističnim edindcam, so odredi, med njimi tudi Briško-beneški odred, delovali na partizanski način z nenadnimi napadi na ozemlju zasedenem po sovražniku. Partizani Briško - beneškega odreda so bili doma iz go-riških Brd, iz Beneške Slovenije in iz kobariškega kota ter so na svojih domačih tleh vznemirjali Nemce in fašistične republiške oddelke, napadali manjše postojanke in ščitili ljudstvo pred fašističnim nasiljem. Primorske brigade. — Prvi večji sunek v Beneško Slovenijo so izvršile slovenske primorske brigade v maju 1943. Desetega maja 1943. je vzbudilo vasi pod Kolovratom v Beneški Sloveniji grmenje topov in pušk onstran gorovja v soški dolini. Po svojih ovaduhih je OVRA pri videmski prefekturi že aprila 1943. izvedela, da se pripravljajo partizanske brigade na pohod v Beneško Slovenijo. Dve brigadi, Gradnikova in Gregorčičeva, sta napadli številne fašistične čete na Kolovratu. Gradnikova brigada je po hudih bojih odšla na goro Mijo, Gregorčičeva pa je prebila vse fašistične sile, ki so nanjo od vseh strani pritiskale, s strašnim obkolje-valnim ognjem. Po trdem enodnevnem boju je prešla Kolovrat in vkorakala v vas Mašere pod Matajurjem. Prav živo je opisal prvo snidenje slovenske primorske partizanske brigade s slovenskim ljudstvom Beneške Slovenije neki kmet iz Mašer: »Mrak me je zalotil pri seniku, kamor sem prišel spravljat seno. Opazil sem, da se bližajo vasi neke kolone iz treh strani: prva nad vasjo, druga pod vasjo, tretja pa naravnost po stezi, ki pelje v vas iz našega gozda. Ko sem jih opazil, sem se takoj spomnil na fašistično propagando. Aha, to so morda »rebeli«, ki morijo, koljejo in požigajo, kot so nam zmeraj trobili fašisti. Vsi naši ljudje so pa vedeli povedati samo dobro in sem jo zato mahnil kar domov. Vsa vas je bila na nogah in pričakovala partizane. Kmalu so privreli partizani od vseh strani v vas in nas pozdravili z vzklikom : »Smrt fašizmu!« Spuščali so se v prijazen razgovor z vaščani in povpraševali po fa-šističnih vojakih. Bilo jih je kar veselje gledati, ker so bili sami mladi in krepki fantje. Občudovali smo red in disciplino v partizanski vojski.« Zvečer ob 11. uri je zbranim vaščanom govoril partizanski poveljnik. Rekel jim je med ostalim, da je končno prišel čas, da se ljudstvo osvobodi in otrese fašističnega jarma. Boriti se je treba in povsod škodovati fašističnemu sovražniku. Organizirati je treba partizanske čete in postaviti domačo ljudsko oblast, odbore osvobodilne fronte in sabotirati u- krepe fašistične oblasti. Ljudje so govor sprejeli z navdušenjem in veselo vzklikali: »živeli partizani! živel njihov komandant! Smrt fašizmu!« Višje italijansko vojaško fašistično poveljstvo je pa medtem po vsej Nadiški dolini zbralo toliko vojaštva, da je vse kar mrgolelo pehote in artilerijskih oddelkov do Loga pri Nadiži. Partizanska brigada pa se je pripravljala, da nadaljuje pohod proti zahodni Beneški Sloveniji in je zato zasedla vas Mrsin. če se je le oglasil posamezen puškin strel iz grmovja, so vsi ti tisoči fašističnih vojakov spustili blazen ogenj iz vseh svojih cevi na gmajne in skalovje okoli Mrsina. Partizanska taktika. — Partizani so dobro poznali svoje nasprotnike in njihovo strahopetnost ter so zato poslali zaščitni četi proti Logu in Stupici, ki sta s svojim ognjem vezali nase vse silno streljanje fašističnih čet. Medtem so se glavne partizanske sile spustile 16. maja 1943. ob 3. uri popoldne po ozkem žlebu v nadiško dolino, prekoračile cesto, prebredle Nadižo in izginile v gozdu proti črnem vrhu. Vsa silna fašistična vojska se je ustavila ob odporu zaščitnih čet in domače prebivalstvo se je smejalo fašistom, ki so se bahali, da so zadržali prodiranje partizan nov proti dolini, občudovalo pa je partizane, ki so tako spretno in drzno šli svojo pot naprej po Beeški Sloveniji. Redki domači fašistični in politični tajniki so morali ponoči spati p olistnikih in se skrivati podnevi. Zmagoslavna pesem. — Dobro razpoloženje partizanov je posebno ugajalo beneškim Slovencem. Povsod, kamor so prišli, so prepevali partizanske in slovenske narodne pesmi, svirali na harmoniko, redno plačevali, kar so popili in pojedli. Po hišah, kjer so prenočevali, so skupaj z družinami molili rožar, mnogi so vstopili v cerkve na kratko molitev, zopet drugi so imeli med svojo opremo svete podobice in molitvenike. Vsi so jih imeli radi, ker so spoznali prave ini poštene bojevnike proti fašizmu. Posebno so si pridobili srca mladine s svojim veselim nastopom in srčnostjo. 16. maja ponoči so zapustili Črni vrh in mimo hriba Ivanca prodrLi do čenebol. Brigada se je ustavila na hribu špiku in od tam pošiljala manjše oddelke do Pro-snida, Sublda, Porčinja in Pojde. Italijanska fašistična vojska je nekoliko pozno uvidela, da so ji partizani ušli čez Nadižo. Zato jih je hotela obkoliti v zahodni Beneški Sloveniji med terskimi Slovenci. Najprej so poslali 18. maja v napad proti partizanom na špiku svoje najboljše alpinske čete. Toda alpine! so padli v zasedo, bili potolčeni in so pustili mrtve in ranjene kar na mestu ter zbežali proti čenebli in nazaj v dolino. Civilno prebivalstvo iz čenebol pa je moralo iti po ranjence. Fašistično voistvo je pritegnilo ogromne vojaške sile, da bi obkolili partizane na špiku, toda ti so se po svoji navadi mojstrsko izvili iz obroča, šli lepo v šubid, tam pojužinali po hišah, se pogovarjali z vaščani. Nato so se povzpeli na hrib Ču-fine, se spustili preko ravnine Bona in prodrli med vasema Tajpano in Plati-tiščem v Brezje pod Jalovcem. Tudi v Brezjah so se domači prebivalci ta partizani kar najbolje sporazumeli. Ljudje so jim rade volje ponujali, kar so imeli. Kaj kmalu so zadonele slovenske partizanske in narodne pesmi. Domača mladina jih je vneto poslušala in ni trajalo dolgo, da je skupno s partizani prepevala. Tekma pešcev z motoriziranim oddelkom. — Italijanska fašistična vojska se je z motocikli, avtomobili in kamioni le počasi valila za partizani, k so kar peš ubirali pot preko hribov in dolin, šele 22. maja je fašistična vojska ponovno poskušala obkoliti partizane in jih napadla ob izviru Nadiže pri Srednjem vrhu pod Brezjami. Italijanska vojska je vrela od vseh strani: iz Tajpane, Breginja in Brezij. Mislila je: »Sedaj jih pa imamo. Vse ceste so v naših rokah, nikamor nam ne morejo uiti«. Toda ponovila se je stara pesem. Partizanske čete so jo mahnile kar čez visoke hribe, čez breški Jalovec in planoto Dmohle ta naprej v dolino Učje. Tu je prestala brigada še nekaj večjih m manjših bojev s fašističnimi četami, prešla preko Soče tal se umaknila v krnske pogorje. (Se nadaljuje)