IN CE UGASNEMO 5 NAJVECJIH V INTERNETU? ISSN 1318-1017 ZABAVNA ELEKTRONIKA I RACUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE APRIL 2019 U LETNIK 29, ŠTEVILKA 4 U WWW.MONITOR.SI CENA: 4,90 EUR DESETA GALAKSIJA Samsung Galaxy 10, 10+ in 10e je desetka pravi trenutek za nadgradnjo? PayPal mafija vzpon Kitajske test širokih monitorjev vse o dvostopenjski prijavi tiskanje 3D IT v bancništvu in zavarovalništvu fintech PODROBNO: EVIDENCA APRIL 2019 FOKUS Privošcimo si širši pogled! 30 Racunalniški monitorji so naša okna v digi­talne svetove, tako profesionalne in službene kot prostocasne, bolj zabavne. Tokrat smo si ogledali najširše primerke. 33 FreeSync, G-Sync, potrebujem kaj od tega? 34 Grafikoni 35 Zaslonska geometrija 35 Tabela NOVE TEHNOLOGIJE Življenje brez velikih pet Na internetu resda obiskujemo razlicne spletne strani na razlicnih domenah, a v resnici nam življenje kroji peterica velikanov. Google, Microsoft, Facebook, Amazon in Apple obvladujejo vec, kot smo pripravljeni priznati. Pogledali smo, kakšno bi bilo življenje brez njih. DOSJE Sopranovi iz Silicijeve doline Organizirani kriminal ima dolocena pravila – gangsterji pogosto prihajajo iz enakega okolja, so medsebojno mocno, skoraj družinsko povezani in venomer držijo skupaj. Tako se je tudi skupine približno dvajsetih moških, bivših visokih uslužbencev PayPala, prijel naziv PayPal Mafia. 48 40 2 april 2019 APRIL 2019 VKLOP U 04 Beseda urednika VKLOP 06 Potrebujem pametnega pomocnika? 08 Novice 10 Dogodki – MWC 2019 12 Nowwwo IZVIDNICA 15 Bojeviti Android 16 Odlicni, vendar… 18 Z e-crnilom je vse bolje 19 Pospešek za vsak racunalnik 20 Poljski prostorski printer NA KRATKO 22 Šifriranje datotek in diskov MOBILNO 24 Naš izbor na Androidu 25 Zaklenjeni zaslon 26 Naš izbor na iPhonu 27 Ustvarjanje glasbe 28 Mobilne zavarovalnice FOKUS 30 Privošcimo si širši pogled! NAJBOLJŠI 38 Prenosni racunalniki DOSJE 40 Paypal mafia 42 Glasba nekoc in danes 44 Vzpon Kitajske NOVE TEHNOLOGIJE 48 Življenje brez velikih pet IZ TUJEGA TISKA 54 Instagramov komunikacijski šum NASVETI 58 Stvari, ki jih o programu VLC niste vedeli 62 Pregovorna ucinkovitost v praksi 66 Zašcitite se dvostopenjsko 70 Spletne strani za amaterje in profije 76 Izmerimo hitrost in razdaljo 79 Pro et contra 80 Pisma bralcev IZKLOP 82 Vzpon in padec – Nixdorf Computer 84 Pogled nazaj 86 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 9. aprila posebna izdaja Monitor Svet 96 24. aprila nadaljujemo MONITOR PRO MONITOR PRO 86 86 Uvodnik 88 Novice 90 Fintech kupuje banke, banke pa fintech 92 Ali lahko panoga fintech zgradi boljše gospodarstvo? 94 Bancništvo nikoli vec ne bo enako NAJBOLJŠI Lenovo Thinkpad Carbon X1 Lenovo se je odlicni Thinkpad Carbon X1 odlocil nadgraditi z modelom, ki ima 15-palcni zaslon. Da bo še bolj »ekstremen«, so mu dodali še graficno kartico nVidia. 38 PRENOSNI RACUNALNIKI 38 Lenovo Thinkpad X1 Extreme 38 HP Elitebook EB745G5 39 HP 17-ca0009nm april 2019 3 VKLOP BESEDA UREDNIKA 9 4 april 2019 V resnici se moramo obicajni državljani le odlociti, ali nas bolj moti, da nam prisluškujejo »naši« ali »njihovi«. MATJAŽ KLANCAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si Ko postaneš svetovno znan Kitajski Huawei je nedavno postal svetovno znan, tudi tistim, ki ne kupujejo pametnih telefonov. Znan celo tistim starejšim obcanom, ki shajajo z nepametnimi Nokiami za nic evrov, ki jih ponujajo operaterji. Celo moj oce je zadnjic omenil: »Aha, Huawei, to so tisti Kitajci, ki tožijo Ameriko, ne?« a, Huawei se je odlocil, da bo (na ameriškem sodišcu!) tožil ameriško vlado. Smešno. Logika sicer ni napacna – Kitaj­ci pravijo, da ameriška vlada ovi­ra svobodno podjetniško konku­renco, s tem, ko neposredno pre­pricuje in celo grozi zavezniškim državam, naj za dobavo omrežne opreme mobilne generacije 5G ne izberejo Huaweija. Kar je po­polnoma res. ZDA so svojim ope­raterjem tako in tako že prepove­dale uporabiti opremo Huawei (in celo prodajati njihove telefo­ne!) , uspešno so v enak ukrep prepricale tudi Novo Zelandijo, Japonsko in Avstralijo. Kanada v tej smeri še razmišlja, vendar jo pri tem ovira prej sklenjeni spo­razum o spodbujanju in zašciti investicij s Kitajsko. Velika Brita­nija odlocitve še ni sprejela, ven­dar njeni mobilni operaterji že protestirajo, da za tako odloci­tev ni nobenega razloga, saj vso kitajsko opremo pred namestitvi­jo temeljito preverijo strokovnja­ki britanske tajne službe GCHQ. Ameriški minister potuje po sve­tu in zaveznikom dopoveduje, da si v primeru nakupa Huawe­ijeve opreme ne bodo vec mogli obetati deljenja informacij o te­roristicnih formacijah. Skoraj­da enak stavek v tej smeri je izre­kel Madžarom in Nemcem. In to prav Nemcem! Edward Snowden je namrec pred casom razkril, da je ameriška NSA neposredno pri­sluškovala telefonu nemške kan­clerke Angele Merkel, cemur je sledil precejšen diplomatski škandal (»Ne bomo nikoli vec,« so obljubili …). Ah, da – zakaj že vse to ZDA pocnejo? Ker menijo, da bi na­mestitev Huaweijeve mobilne opreme pomenila varnostno tve­ganje, saj bi Huawei po narocilu kitajske vlade lahko prisluškoval bolj ali manj vsemu svetu. No, oni že vedo … Omenjeni Edward Snowden je, denimo, javnosti predstavil tudi podatke o tem, da je ameriška agencija NSA v omrežne usmerjevalnike Cis­co, ki so bili namenjeni v kljuc­ne države (denimo Kitajsko) na­mešcali prav to – zadnja vrata, prek katerih je bilo mogoce pri­sluškovati omrežnemu prometu … Ni cudno, da je pred kratkim Wikileaks prek Twitterja sporo­cil, da je vsa ta gonja proti Hu­aweiju sprožena le zato, ker bo v primeru huaweijevske omre­žne prevlade Amerika malce tež­je prisluškovala … Pa vendar – tožba Huaweija proti ZDA je smešna. Res, teore­ticno živimo v svetu, ki je pravno reguliran, vendar res le teoretic­no. Ali res kdo misli, da bo ame­riško sodišce dosodilo, da ameri­ška vlada nelegalno ovira neko podjetje iz »sovražne« (prav, iz »neprijateljske«) države? Resda Donalda Trumpa v ZDA marsik­do ne mara, tudi (ali pa še pose­bej) na sodišcih, toda to je ven­dar stvar nacionalne varnosti, tukaj zakoni ne veljajo! To je ne­kako tako, kot ce bi se Sadam Husein odlocil tožiti ZDA, ker so kršile ozemeljsko celovitost Ira­ka, ko so ga napadle na podlagi izmišljenih podatkov o kopice­nju orožja za množicno uniceva­nje. Ne, v tako zelo pravnem sve­tu pac ne živimo. V resnici je tožba dejanje iz obupa ali pa pac zadnji poskus dopovedati svetu, da se podjetje nima prav nicesar bati, ker nic ne skriva. Zadnje dejanje, pre­den bodo obupali in se s proda­jo svojih izdelkov in svojega zna­nja ustavili v državah, kjer jih bodo pac še marali. In zadnji po­skus dopovedati, da tudi hcerka ustanovitelja podjetja, ki je tre­nutno v Kanadi in caka na izro­citev ZDA, ni nicesar kriva. No, mimogrede se ustavimo še pri besedni zvezi »svojega znanja«. Koliko ta zveza drži, je še vpra­šanje. Pred kratkim je, denimo, prišlo na dan, da so pri Huaweiju interno nagrajevali zaposlene, ki so uspešno pridobili tehnic­ne skrivnosti konkurentov, kon­kretno Appla. Toda, da, Huawei, kot podjetje, ki ne kotira na bor­zi, si verjetno lahko privošci, da se ustavi, neha rasti in zadosti potrebam trenutno zaposlenih. Enako si lahko privošcijo vodje podjetja, ki tudi v nacelno komu­nisticni Kitajski niso ravno revni. Strokovnjaki se sicer vsi po vr­sti strinjajo, da je Huaweijeva oprema kakovostna in napredna, v primerjavi s konkurenco (Erics­son, Nokia) celo poceni, vendar – prihaja pac iz napacne države. Kitajska je naš (naš kot »Zahod«) nasprotnik, ce ne celo sovražnik, torej za nami vohuni. Vohunimo sicer tudi mi (no, mi kot Sloveni­ja verjetno ne, ker ne zmoremo, toda to je že druga zgodba), am­pak to je pac O. K., mar ne? Ali Huawei ali/in Kitajska res prislu­škujeta nam in vsemu svetu, ci­sto zares ne bomo vedeli do ne­kega kitajskega Snowdna. Saj tudi za prisluškovanje America­nov dolgo nismo vedeli. V resnici se moramo obicaj­ni državljani le odlociti, ali nas bolj moti, da nam prisluškujejo »naši« ali »njihovi«. Za America­ne vemo, kaj pocnejo, in vemo, da to pocnejo že dolgo. Kaj toc­no pocnejo Kitajci (ce sploh), v resnici ne vemo. Pa je za nas kaj slabše, zdaj ko vemo, kam vse potujejo naši podatki in kdo vse ima do njih dostop? Niti ne, v resnici smo se tega že navadi­li. Pa bi se navadili tudi tega, da imamo za vratom Kitajce? Jaz bi vsekakor raje stavil na Ame­ricane …. D VKLOP KOLUMNA 9 6 april 2019 Ne posodabljamo svojih telefonov, ne kupujemo vec tablic, pametne ure niso na vsakem zapestju, o pomocnikih raje beremo, kot pa jih uporabljamo. DAVID VIDMAR Potrebujem pametnega pomocnika? Znanci me vedno znova sprašujejo za mnenje, ali naj si omislijo to ali ono tehnološko cudo. Pred leti sem odgovor izstrelil, naštel argumente in za svojim mnenjem trdno stal. Zadnje case postaja odgovor na takšno vprašanje vedno težji, a ne le za to, ker je tehnoloških naprav vedno vec. o domov prineseš ka­kšno novo napravo, te prevzame prav poseben obcutek. Navdušen si nad no­vostjo, cim prej jo želiš priklopi­ti in zaceti preizkušati, kaj zmo­re. Navdušenje traja nekaj dni, pri zelo dobrih (dragih?) naku­pih mogoce celo nekaj tednov. V tem casu si navadno zaže­liš obiskov, da jim, pa ce to želi­jo ali ne, na dolgo in široko raz­kažeš novo igraco. Želiš si sliša­ti njihov »uau« ali vsaj »aha«, bli­žnji namesto tega izrecejo: »Za­kaj pa to sploh potrebuješ?« Vlju­dnejši obiskovalci so raje tiho, prikimavajo in potrpežljivo ca­kajo, da predstavitev mine in jim raje ponudimo kozarec pija­ce. Neizbežno sledi spoznanje, da je zares uporabnih scenari­jev manj, kot se je zdelo še pred dnevi. A tega si noceš priznati. Pametna ura kljub vsemu posta­ne samo ura, uporabna za šport in navadno uporabo, pametne možnosti se umaknejo v ozadje. Na ocalih 3D se po nekaj filmih zacne nabirati prah. Vmesnik za navidezno resnicnost pocasi po­nikne v omaro za ostalo šaro. Fo­toaparat vse vec ostaja doma, ko bi prišel prav, pa ima prazno ba­terijo. Kje je tista stara tablica, se ne spomnimo vec. To je zgodba, v katerih se prepoznamo navdu­šenci nad tehnologijo in še pose­bej navdušenci nad tehnološkimi novotarijami. A vsi potrošniki se kdaj znajdejo v podobni situaci­ji, potrebujejo le nekaj vec casa, da v njih dozori želja, potrebuje­jo vec prepricevanja okolice, da »se nakup izplaca«. Pametni pomocniki vsekakor sodijo v kategorijo naprav, ki jih marsikdo kupi samo zato, ker je slišal, da so super, zabavne, prakticne, celo poucne. Velik po­spešek pri njihovi prodaji je seve­da precej nizka cena, tudi v Slo­veniji so na voljo za precej skro­mnih 50 evrov. Nato pa naprava obleži na polici, v predalu ali pa pri prijatelju, ki smo mu jo poso­dili za nekaj dni (oprosti, Miha, jo vrnem kmalu!). V preteklosti sem že veckrat izrazil navduše­nje nad zmožnostmi pametnih pomocnikov, še posebej prepo­znavanje govora in upravljanje naprav z glasom, ko so roke za­sedene ali tipke oddaljene. Ide­ja, da me hiša posluša in da hiša govori, me že dolgo navdušuje. Krut poseg v zasebnost je glav­ni ocitek temu tipu naprav. Ko so pomocnice in pomocniki pri­klopljeni, so postavljeni v sredi­šce doma, vsi vsebujejo mikro­fon in boljši modeli tudi kame­ro. Že veckrat se je zgodilo, da so raziskovalci našli napake v delo­vanju, v enem izmed njih so upo­rabniki lahko prebirali posnetke drugih uporabnikov. Grozljiva napaka, ki so jo proizvajalci od­pravili v nekaj dneh, uporabni­ki pa pozabili v nekaj urah. Pro­izvajalci zatrjujejo, da nas napra­ve ne poslušajo ves cas, a to seve­da ni res, saj to morajo poceti, da se lahko odzovejo na naše uka­ze. Pravilno vprašanje je, ali zvok ves cas tudi snemajo in ga poši­ljajo Amazonu, Googlu in osta­lim v obdelavo. Pogled kupcev sodobnih na­prav in tehnoloških storitev se je na celotno industrijo naprav zacel drasticno spreminjati. Vse vec uporabnikov ugotavlja, da se utapljamo v tehnologiji in naroc­ninah, namena katerih ne zna­mo opisati. Vse vec je znakov, da se kot družba zacenjamo temu upirati. Ne posodabljamo svo­jih telefonov, ne kupujemo vec tablic, pametne ure niso na vsa­kem zapestju, o pomocnikih raje beremo, kot pa jih uporablja­mo. V preteklih tednih smo tudi v Sloveniji zaznali vec inciden­tov z objavo podatkov na spletu, objavljena je bila novica, podatki so bili umaknjeni, odgovarjal ni nihce. Trgovanje z osebnimi po­datki je vsakodnevna novica in podatki, ki bežijo iz podjetij, po­stajajo nekaj obicajnega. Koncept mojega pametne­ga doma je kar se da odklopljen od oblaka, deluje znotraj mo­jega omrežja z odprtokodnimi rešitvami, v katere imam vpo­gled, in preverjeno varujejo za­sebnost moje družine. A v celo­ti tega ne morem doseci. Sku­pnost sicer poskuša z doma se­stavljenimi pametnimi pomoc­nicami, ki nas poslušajo, prepo­znavajo govor in povezujejo dru­ge pametne storitve, a naloga je vse prej kot enostavna. Brez ra­cunske moci oblaka in množice uporabnikov, od katerih se sto­ritev kolektivno uci, ni mogoca zares dobra uporabniška izku­šnja. Zato sem se izpostavil in za tistih nekaj scenarijev, kjer upra­vljanje z glasom izboljša udobje družine, mogoce žrtvoval kan­cek zasebnosti. Ko mi kdo postavi vprašanje iz naslova, mu ne morem suvereno odgovoriti, ceprav verjamem, da so govorni vmesniki prihodnost racunalništva. Bliža se cas, ko bomo uporabniki odlocitev o na­kupu tehnološke naprave jema­li kot zelo osebno, s katero zave­stno pristanemo na to, da se od­recemo delu sebe, svoje zaseb­nosti in zasebnosti bližnjih. Sve­tovati nakup ali celo podariti pa­metnega pomocnika je že danes podobno, kot bi podarili doma­co žival – neodgovorno. Obdaro­vancu smo naložili odgovornost, za katero ne moremo vedeti, ali si jo res želi. . K VKLOP NOVICE NOVICE VKLOP U U 8 april 2019 april 2019 9 Ameriška senatorka Elizabe­th Warren je na shodu v okvi­ru svoje kampanje za predsedni­ško mesto v ZDA napovedala, da se bo v primeru izvolitve zavzela za razdelitev tehnoloških velika­nov Amazon, Facebook in Goo­gle na manjše neodvisne družbe. Po njenem mnenju so te druž­be že zdavnaj postale financno premocne, s svojimi prevzemi, združitvami in drugimi dejanji pa škodijo svobodni konkuren­ci na celotnem trgu, ne samo in­formacijskih tehnologij. Hkrati z razdelitvijo se bo zavzela tudi za revizijo in preobrat nekaterih po njenem mnenju monopolisticnih prevzemov ter združitev, opra­vljenih v zadnjih letih. Senatorka Warren trdi, da bi morali nekatere od tehnoloških velikanov definirati kot stori­tvene platforme, ki ne morejo hkrati imeti v lasti tako samih platform kot na njih sodelujo­cih družb. Po njenem mnenju je meja za dolocitev storitvene platforme 25 milijard dolarjev letnih prihodkov. Kot primere negativnih zdru­žitev je navedla naslednje po­slovne poteze: Amazonov pre­vzem verig Whole Foods in Za­ppos, Facebookov prevzem sto­ritev WhatsApp in Instagram ter Googlov prevzem družb Waze, Nest in DoubleClick. Zanimivo je, da bi ukrep vpli­val tudi na družbo Apple. Kon­kretno bi Applova spletna trgo­vina App Store postala storitve­na platforma, kjer Apple ne bi imel pravice konkurirat z lastni­mi programskimi izdelki. Podo­ben razmislek velja, na primer, tudi za Amazonov Marketplace in Googlov AdWords. Na poziv seveda lahko gleda­mo kot na še eno predvolilno obljubo predsedniškega kandi­data, ki bo morda izvoljen ali pa tudi ne. Elizabeth Warren je po­leg tega le ena od mnogih kan­didatov ameriških demokratov, ki morda niti ne bo prišla v ožji izbor za volitve leta 2020. Toda poziv utegne v javnosti imeti ve­lik odziv in sprožiti številne de­bate, saj je tema aktualna in od­seva mnenje mnogih, ki menijo, da so tehnološki velikani postali premocni in zato zlorabljajo svoj položaj. Spomnimo se, da so v ZDA pred desetletji že precej bolj od­locno uveljavljali protimonopol­no zakonodajo in razdelili druž­be, kot sta IBM in Microsoft, ali pa se poravnali z njimi,. Zanimi­vo je, da so današnji spletni veli­kani že v marsicem presegli kri­terije za monopolno ukrepanje, pa se institucije, predvsem pa politika, za to ne zmenijo. To še posebej velja za trenutno vlado, ki ji številni ocitajo, da je pogo­sto na strani velikih podjetij, ne pa interesa širše javnosti. U Razbijmo Amazon, Facebook in Google! U Prodaja pametnih telefonov upada Na Kitajskem danes prodajo petino manj pametnih telefonov kot pred letom dni. Uporabniki pametnih telefonov ne menjajo vec tako pogosto kot vca­sih. Da se življenjska doba mobilnih naprav podaljšuje, najbolj nazorno dokazujejo prodajni podatki z najvecjega trga na svetu – Kitajske. Febru­arja so v tej azijski državi prodali najmanj telefonov v zadnjih šestih letih. Nove lastnike je našlo zgolj 14,5 milijona naprav, kar je petino manj kot lani. Prodajni podatki z vzhoda skrbijo tako male kot velike proizvajal­ce pametnih telefonov, saj so vsi price usihanju prodaje, izjema niso niti kitajski proizvajalci. S težavo se spopadajo na razlicne nacine, Apple je, na primer, Kitajcem pri nakupu novega telefona iPhone ponudil posojila brez obresti, prav vsi pa cakajo na povezave 5G, ki naj bi po vsem svetu obcutno povecale povpraševanje po novih modelih. U OneWeb izstrelil prve satelite za vesoljski internet OneWeb je ta teden iz Francoske Gvajane v nizkozemeljsko orbito po­slal šest lahkih satelitov, ki predstavljajo prvi košcek novega omrežja za dostop do interneta prek satelitov. Koncni cilj je postaviti omrežje s 600 sateliti, ki bo omogocalo dostop do interneta kjerkoli na Zemlji. Med­tem ko današnji geostacionarni sateliti za dostop do interneta potrebuje­jo posebne satelitske antene ali krožnike ter jih pestijo visoke stopnje la­tence, bodo sateliti OneWeb na višini 1200 kilometrov. Zato jih bo vec, a bodo nudili hitrejši dostop do interneta. Poleg OneWeba imajo enake cilje še Facebook, SpaceX in Telesat, ob­staja pa tudi nekaj manjših startupov, ki želijo isto. SpaceX je prve sa­telite za svoje omrežje, ki naj bi imelo 12.000 satelitov, izstrelil že lani. OneWeb mu zdaj sledi, pri cemer ga preganjajo tudi roki, saj dodelje­ne frekvence zapadejo, ce podjetje v šestih letih ne utiri vsaj polovice sa­telitov. Zelo obširno smo o satelitskem internetu nove generacije pisali v prej­šnji številki. U Apple vse bolj podpira narocnine Apple že nekaj casa spodbuja razvijalce, naj premislijo o vzpostavitvi narocnin v svojih aplikacijah. Po njihovem mnenju so narocnine boljši, predvsem pa bolj reden vir do­hodkov kot enkratni nakupi. Narocnine so tudi za razvijalce spodbuda, da skrbijo za aplikacijo na daljši rok – App store je namrec poln zapušcenih aplikacij, ki se jih razvijalci že vec let niso dotaknili. V zadnjih dneh pa so razvijalcem omogocili nekaj novosti pri narocni­nah, konkretno v obliki popustov, tako za nove kot za obstojece narocni­ke. Doslej je bila ta možnost le za nove narocnike, po novem pa bodo raz­vijalci lahko fleksibilnejši pri ponujanju narocnin. Novost je že del beta razlicic iOS 12.2, macOS Mojave 10.14.4 in tvOS 12.2. Pri narocninah po­bere Apple 30 odstotkov prihodkov v prvem letu, po tem pa 15 . U Google opušca navidezno resnicnost? Google zapira vrata filmskega studia Spotlight Stories, ki je pod okriljem spletnega velikana šest let snemal kakovostne in veckrat nagrajene VR-filme. Filmski studio Spotlight Sto­ries, ki je leta 2017 za VR-film Pearl prejel nagrado emmy in bil nominiran za oskarja, po še­stih letih delovanja zapira svo­ja vrata. Studio, ki je deloval kot del Googlove skupine Advan­ced Technologies and Produc­ts (ATAP), je bil zadolžen za iz­delavo kakovostnih vsebin v navidezni resnicnosti, ne glede na njihovo izplacljivost. Google je z zajetnimi financnimi vložki v preteklosti polagal velike upe v navidezno in obogateno resnic­nost. S kakovostnimi vsebinami se je lažje boril s tekmeci za pre­vlado na hitro rastocem trgu. Kot kaže, si je, vsaj kar se navidezne resnicnosti tice, zdaj premislil. Opustili so razvoj VR-ocal Day­dream, ki so zadnjo nadgradnjo prejela leta 2017, z zaprtjem stu­dia Spotlight Stories pa opušca­jo še izdelavo lastnih VR-vsebin. NOVI TELEFONI U Aretiran vodja kriptopiramide OneCoin a letališcu v Los Ange­lesu so aretirali Bolga­ra Konstantina Ignato­va, ki je znan kot eden vodilnih v kriptopiramidni shemi OneCoin. Njegova sestra Ruja Ignatova, ki je Onecoin ustanovila, ostaja na prostosti. Proti Ignatovu so vlo­žili obtožnico, ki ga bremeni za­rotništva in prevare, medtem ko njegovo sestro obtožujejo še pra­nja denarja in prevare z vredno­stnimi papirji. OneCoin so ustanovili leta 2014 v Bolgariji in je do sredi­ne leta 2016, ko se je zacelo kr­hati, ustvaril 3,4 milijarde evrov prihodkov. Domnevna vrednost kriptožetonov se je povzpela s 50 centov na skoraj 30 evrov, toda v resnici je šlo za velikansko pi­ramidno shemo. Ruja Ignato­va je OneCoin vodila do okto­bra 2017, ko je izginila kot kafra. Njen brat je vodenje prevzel sre­di preteklega leta. OneCoin se je oglaševal kot platforma za prodajo izobraže­valnih vsebin o trgovanju. Pa­keti so stali od 100 do 118.000 evrov, vkljucevali pa so tudi žeto­ne za rudarjenje OneCoina. Te so rudarili na strežnikih v Bolgariji in Hongkongu. Do leta 2017 se je dalo OneCoin zamenjati v kaj drugega le v uradni menjalnici, odtlej pa nikjer. Po vseh kazalnikih je bil One­Coin klasicna piramidna shema, ki za delovanje potrebuje stalen dotok svežega denarja. Ceprav je obstajal tecaj OneCoina, ni bil ta z nicimer podprt – ni obstajal blockchain, žetoni niso imeli no­bene funkcije, nadzora ni bilo. Da je OneCoin piramida, so strokov­njaki opozarjali že leta 2015, a to ni ustavilo lakomnih investitorjev. Leta 2017 je OneCoin celo predr­zno napovedoval javno ponudbo delnic (IPO), a se to ni zgodilo. Ignatovu grozi do 20 let zapo­ra, njegovi sestri pa do 85 let za­porne kazni. OneCoin je (bil) zelo prilju­bljen tudi v Sloveniji, domena onecoinslovenija.si pa je danes dosegljiva le prek Webarchiva. V zlatih casih je bilo pri nas tudi kar nekaj zelo aktivnih promo­torjev, prirejali pa so tudi konfe­rence v ljubljanskih hotelih. N U Testni Android Q že na voljo U NVIDIA z nakupom podjetja Mellanox prehitela Intel Google je izdal prvo beta razli­cico mobilnega operacijskega sis­tema Android Q. Naslednja razlicica Androi­da je na voljo za preizkuševal­ce, vclanjene v Googlov beta pro­gram. Beta verzija za zdaj pod­pira le telefone Pixel in se v prvi vrsti ukvarja z zasebnostjo upo­rabnikov. Aplikacijam lahko po novem omejimo branje lokaci­je po vzoru Applovega sistema iOS in dostop do vecpredstavno­sti, medtem ko jim Google gleda pod prste pri skakanju iz ozadja ter branju številke IMEI. Aplika­cije same klicejo dolocene nasta­vitve. Ko prek telefona upravlja­mo naprave v pametnem domu, se na zaslonu samodejno pojavi gumb za vklop brezžicne pove­zave. Izboljšana sta deljenje vse­bin med namešcenimi programi in vgrajena podpora video zapi­su AV1, ucinkovitejša je poveza­va z zunanjimi napravami MIDI, varnejše prepoznavanje obra­za ter varcnejše delo s pomnilni­kom RAM. V beta razlicici naslednjega Androida sta med drugim prvic na testu tudi nocni nacin dela, ki varcuje tako z baterijo kot z upo­rabnikovimi ocmi, in namizje, prilagojeno delu z zunanjim mo­nitorjem. Android Q je za name­cek prvi Googlov mobilni opera­cijski sistem, ki zares podpira pri­hajajoce naprave z upogljivim zaslonom. NVIDIA je potrdila na­kup izraelskega proizva­jalca cipovja Mellanox, za katerega naj bi po­nudbo v višini šestih mi­lijard ameriških dolarjev pred casom oddal tudi Intel. NVIDIA je Intelovo ponudbo presegla z dodatni­mi 900 milijoni USD in postala novi lastnik podjetja, ki se pre­težno ukvarja s proizvodnjo ci­pov za hitre strežniške poveza­ve, vkljucno z omrežji Infini­Band, od katerih imajo najvec koristi oblacne shrambe, po­datkovna središca, umetna in­teligenca ter druga podatkov­no zahtevna racunalniška po­drocja. Najvecji nakup podje­tja NVIDIA doslej bo pomagal Americanom na strežniškem podrocju, ki predstavlja tretjino njihovega posla. Podjetju je pro­daja v zadnjem casu sicer precej upadla, 22 odstotkov v prete­klem cetrtletju, kar je posledi­ca manjšega zanimanja za ru­darjenje kriptovalut. Svetla toc­ka v podjetju je prav ukvarjanje z umetno inteligenco in oblac­nim racunalništvom, njihovi izdelki se uporabljajo v avto­nomnih vozilih, robotih in ne­vronskih mrežah. Izraelska pa­met bo poskrbela, da bo priho­dnost podjetja NVIDIA na teh podrocjih še svetlejša. VKLOP DOGODKI - MWC 2019 U 10 april 2019 WC je bolj sejem za se­stanke med ljudmi v in­dustriji kot pa razstav­ni poligon za podjetja. Lasvega­ški CES in berlinska IFA sta seve­da tudi namenjena sestankom, a se da na razstavnih prosto­rih vec reci prijeti v roke. MWC pa ima to prednost, da so priso­tni bolj ali manj vsi vecji proizva­jalci Android telefonov, tako da je na enem kupu res veliko na­prav, ki so pravkar izšle oziroma še bodo. Upogljivi zasloni Najvecji zvezdi sejma sta bila nedvomno Huawei Mate X in Samsung Galaxy Fold. Sicer to nista prva telefona, ki bi imela upogljiv zaslon, sta pa prva z lo­gotipi najvecjih proizvajalcev. Mate X je na sejmu v roke dobi­lo nekaj posvecenih novinarjev, medtem ko je bil za vecino le v stekleni vitrini. Bil je celo priž­gan. Samsungov Fold je bil na­mrec tudi na ogled v vitrini, a je bil, žal, ugasnjen. Oba telefo­na sta videti zelo futuristicno, oba sta med telefone vnesla pre­potrebnega novega vetra, saj so razlike med njimi vedno manjše. Vendarle pa se je treba pri upo­gljivih zaslonih najprej vprašati nekaj reci, ker zna navdušenost nad to tehnologijo zakriti nekaj konkretnih pomanjkljivosti. Ti zasloni so plasticni, ker je plasti­ka upogljiva, steklo pac ne (sicer se Corning že hvali, da dela na upogljivem steklu, a za zdaj osta­ja le pri hvaljenju). Seveda obsta­ja razlog, da se pri telefonih upo­rablja steklo - teže se spraska in prst po površini lepše drsi. Ko pa se za zaslon uporabi plastika, to seboj prinese manjšo odpornost proti praskam in vprašanje je, kako bo ta plastika videti, ko jo bomo stotic upognili. Že v videih, ki smo jih videli do zdaj, je bilo opaziti nekaj gubanja na pregibu. Tudi ce Huawei in osta­li strojnotehnicno vse skupaj rešijo, je potem tu še uganka operacijskega sistema. Google si­cer dela na podrocju podpore za upogibljiva zaslone, a Huawei in Samsung nista ravno znana po blesteci programski opremi. Telefon z upogljivim zaslonom je takoj malce manj vreden, ce je programska oprema na njem manj uporabna. Telefoni razvi­jalce aplikacij že desetletje na­vajajo na pravokotnike, in ko so pred nekaj leti pojavile zareze na zaslonih, je trajalo kar nekaj casa, da so se aplikacije prilago­dile. Tu pa govorimo o veliko bolj konkretnem preskoku. Na MWC smo primerjali prej omenjena telefona in konsenz med prisotnimi je bil, da Huawe­ijeva rešitev za zdaj deluje bolj dovršeno. Pri Samsungu so na­mrec pregib zasnovali tako, da Fold deluje kot knjiga. Ko je za­prt, ima tretji zaslon na »platni­ci« in takrat ga uporabljamo kot telefon (in da, videti je kot pra­stari Nokia Communicator). Po­tem pa knjigo odpremo in dobi­mo skorajda kvadratno tablico, saj je upogljiv zaslon na notra­nji strani. Huawei je ubral dru­go pot, saj je zaslon na platni­cah knjige in je nenehno na zu­nanji strani; ko je knjiga zaprta, zadnja platnica enostavno uga­sne. Gre za bolj elegantno reši­tev, ker je, ko je telefon zaprt, do­sti tanjši. Zaslon, ki se poklopi na pol, je lažje prepogniti, medtem ko je pri Samsungu, ko je knji­ga zaprta, vec prostora med obe­ma ploskvama. Ima pa Samsugo­va rešitev to prednost, da je no­tranji zaslon, ko je zaprt, zavaro­van z ohišjem telefona. Medtem ko je plasticni zaslon pri Huawe­iju nenehno na udaru, tako da se bo praskam težko izogniti. Vseeno gre za nekaj novega na podrocju pametnih telefonov, kar v panogo vnaša popestritev. Oba telefona sta tudi zelo draga (okoli 2000 EUR), a gre za prve iteracije nove tehnologije, tako da je to proizvajalcem težko za­meriti. Predvsem se jim vidi, da se telefon trudijo pozicionirati kot primarno racunalniško na­pravo. In ce za prenosnike mir­no dajemo okoli tisocaka, za tiste boljše pa še vec, zakaj toliko ne bi stal tudi telefon. Kupci bodo o tej teoriji z denarnicami rekli Upogljiva prihodnost Vsak sejem (zabavne) elektronike vsako leto potrebuje nekaj tehnologij, ki bodo v ospredju. MWC 2019, kot se zdaj uradno imenuje bivši Mobile World Congress v Barceloni, je letos stavil na dve reci. Prva je bila oznaka 5G, ki je bila na skoraj vsakem razstavnem prostoru, medtem ko sta bila v medijih najvec casa deležna telefona z upogljivim zaslonom. M april 2019 11 svojo, a ce je kdaj priložnost za­racunati vec, je to ob upogljivem zaslonu. MWC brez te tehnologi­je bi bil povsem v znamenju 5G, ki je za povprecnega uporabni­ka le pol toliko zanimiva kot ob­cutki, ko prvic vidiš zaslon, ki se brez težav upogne. Res pa je, kot receno, da tega v živo bolj ali manj nihce še ni videl. Telefoni so še vedno tu Kot se za MWC spodobi, se je dalo v roke prijeti veliko telefo­nov, ki so pravkar prišli na trg, oziroma ravnokar bodo. Sony je tako predstavljal nove Xperije, ki so izjemno visoke in ozke. Xperia 1 ima 6,5-palcni zaslon z loclji­vostjo 2840 × 1644 pik. Z bese­dami je težko opisati, kako visok je ta zaslon! Da bo to koga nav­dušilo za nabavo Sonyjevega te­lefona, je vseeno malo verjetno. LG je predstavil G8 in V50, ki imata na zadnji strani kamere zlite z zadnjo stranico. Od vsega, kar so pokazali, je ta podrobnost najbolj prepricala, saj to, da ima­jo fotoaparati izbokline na zadnji strani, jemljemo že kot nekaj sa­moumevnega. Pa v resnici ni. Samsung je poleg Folda po­kazal še S10, S10+ in S10e. Vsi imajo na prednji strani le izrez za kamero, tako da se je Samsung uspešno izognil uporabi zare­ze in to lahko le pozdravimo. Še najbolj pa nekako preprica S10e, ki je »cenejši« in ustreznica iPho­nu Xr. Ob tem, da je Apple varce­val pri zaslonu, ker ima Xr LCD­-ploskev. Samsung pa je v 10e mirno dal AMOLED in še enkrat vec dokazal, da so pri zaslonih še vedno pred konkurenco. Pred­vsem sta Xr in 10e dobrodošla novica za kupce, saj je 1000 EUR dostikrat enostavno prevec za te­lefon, medtem ko za približno 750 EUR dobimo ti dve napravi, ki dostavita res veliko. Nokia je imela ogromen raz­stavni prostor, na katerem so ka­zali 9 PureView, ki ima na zadnji strani 5 lec, a na žalost nobena ni širokokotna. Vse so v službi osrednje in poskušajo dostaviti cim boljšo sliko. Predvsem je do­brodošlo, da Nokia izdeluje tele­fon Android One, tako da so tu prijazni uporabniški vmesniki s hitrimi posodobitvami. Mogoce je bilo videti tudi te­lefon z 18000 mAh veliko bateri­jo. Oziroma je bilo mogoce vide­ti 18000 mAh veliko baterijo, na kateri je telefon. Omembe vredna je še Nubia s svojo zapestnico/telefonom, ki se ovije okoli roke in za zdaj de­luje kot še en tehnološki demo za upogljive zaslone. 5G povsod Logotip 5G je bil v razlicnih permutacijah na vecini vseh ve­cjih razstavnih prostorov. 4G po­casi res dobiva svojega nasledni­ka, a ce bi sodili po kolicini napi­sov 5G na sejmu, je naslednja ge­neracija mobilnega omrežja že tu. V stvarnosti pa je to še vedno tehnologija v povojih, ki se je po svetu sicer parkrat že vzpostavila, a resne uporabe še ni doživela. Najbolj sta na 5G stavila Intel in Qualcomm, saj je veliko denarja v prodaji modemov, ki bodo zna­li delati s tem omrežjem. Na obeh razstavnih prostorih so bile pri­kazane tehnicne rešitve za vzpo­stavitev omrežja 5G. Videti je bilo mogoce antene in postaje, ki jih bodo potrebovali operaterji, in modeme, ki bodo vgrajeni v mo­bilne naprave. Na ostalih razstav­nih prostorih smo videli še rešil­no vozilo 5G, ki naj bi v priho­dnosti zaradi omrežja 5G lahko pošiljalo in dobivalo podatke iz bolnišnice v skoraj realnem casu. Potem je bilo tu nekaj telefonov z modemi 5G, ki so za zdaj še pre­grešno dragi in se, z res res redki­mi izjemami, nimajo kje priklopi­ti na to omrežje. Bolj ko clovek sprašuje ljudi, kaj tocno bo 5G prinesel koncnim uporabnikom, kaj novega bomo doživeli s telefoni 5G, bolj dobi­va odgovore, ki hvalijo vecje hi­trosti in odzivnost omrežja. Tako naj bi bilo mogoce brez težav na telefonu pretakati video 8K (ki tako rekoc še ne obstaja) in bolje naj bi se dalo igrati spletne mo­bilne igre, v katerih je odzivni cas kljucnega pomena. Ta argument je dosti lažje sprejeti, saj je zamik velikokrat prevelik, medtem ko je razliko med videom 4K in 8K na prenosnih napravah, zelo težko, ce ne nemogoce, opaziti. Za zdaj je torej 5G še v glavah inženirjev in caka na dražbe fre­kvenc po državah. Šele potem se bo zacela graditi infrastruktura. Te je treba zgraditi vec, zato lah­ko z veliko verjetnostjo pricakuje­mo nov cikel z operaterji, ki bodo 5G posebej zaracunavali, ker so morali veliko graditi, da so ga omogocili, in spet bomo poslušali zgodbe, kako mora biti to omrež­je robustno, ker se bodo prek nje­ga izvajale operacije na daljavo. To so celo predstavili na sejmu in res je kirurg s sejma kolegici v barcelonski bolnišnici, ki je izva­jala operacijo, svetoval pri opera­ciji. Svetovanje je potekalo tako, da je na sejmu risal po zaslonu in govoril s kirurginjo. Na zaslonu v operacijski sobi je vse narisano vi­dela takoj, ker je omrežje 5G od­zivno. A to je dalec od futuristike, ko kirurg prek omrežja upravlja robota, ki operira. To pa je zgod­ba, ki so nam jo operaterji proda­jali že pri uvajanju omrežja 4G. MWC 2019 je bil na krilih upogljivih zaslonov in (pretira­nega) navdušenja nad 5G zani­miva letnica za ta sejem. Pred­vsem pa je bil dokaz, da telefo­ni še zdalec niso rekli zadnje be­sede. Enostavno je v prihodnosti še dovolj prostora za nove teh­nologije. . s Nokia 9 PureView ima na zadnji strani 5 lec, a na žalost nobena ni širokokotna. VKLOP NOWWWO U 12 april 2019 T Izkušnja prvega spletnega brskalnika Letos mineva 30 let, odkar je Tim Berners-Lee predlagal sistem global­nega hiperteksta, ki je vodil do ra­zvoja svetovnega spleta. Ob tej ca­stitljivi obletnici so se v CERN-u lo­tili ponovne izdelave prvega sple­tnega brskalnika, ki je slišal na ime WorldWideWeb (pozneje se je pre­imenoval v Nexus). Brskalnik, ki je bil v uporabi do leta 1994, lahko da­nes po zaslugi tehnologije JavaScript znova preizkusimo in se cudimo na­predku, ki smo ga dosegli v treh de­setletjih. worldwideweb.cern.ch/browser/ T Na poti do Plutona Vesolje se zdi neskoncno. Toda Josh Worth je izdelal neverjetno natancen model solarnega sistema, s katerim dobimo lažjo predstavo o tem, kako velik oziroma majhen del njega smo. Vsaka pika na zaslonu predstavlja tocno 3474,8 kilometra (kar je enako premeru Lune). Z uporabo miškine­ga kolešcka ali s klikanjem na ikone si lahko ogledamo, kako hitro potuje svetloba in kakšne so razdalje med planeti v našem osoncju. www.joshworth.com/dev/pixelspace/pixelspace_solarsystem.html T Ogled fotografij lažnih ljudi Po lažnih novicah smo dobili še la­žne fotografije. K sreci gre v drugem primeru za tehnološki eksperiment, ki nam ob obisku strani This person does not exist prikaže nakljucno sli­ko osebe, pri cemer pa je to fotogra­fijo ustvarila umetna inteligenca. Gre za algoritem StyleGAN, ki ga je raz­vila Nvidia in deluje tako, da jemlje posamezne podrobnosti s fotogra­fij resnicnih ljudi in jih predela v pov­sem nove fotografije obrazov. www.thispersondoesnotexist.com T Spletno risanje Mehansko risarsko orodje Etch A Sketch je bilo svetu predstavljeno leta 1960, zdaj pa ima še svojo spletno re­inkarnacijo. Gre za nadvse prepro­sto idejo in izvedbo, kjer v spletnem brskalniku z obracanjem dveh gum­bov (namešcena sta v levem in de­snem kotu strani) premikamo pisalo vodoravno oziroma navpicno in tako ustvarjamo svojo risbo oziroma na­crt. V primerjavi z mehansko rešitvi­jo spletna rešitev, poimenovana Web A Skeb (zaradi ocitnega izogibanja te­žavam z intelektualno pravico), zah­teva nekaj vec privajanja, saj mora­mo miškin kazalec premikati cez ves zaslon. Predlagamo, da se tovrstnega spletnega risanja lotite na tablici ali drugi napravi z na dotik obcutljivim zaslonom, saj je v tem primeru upo­rabniška izkušnja precej boljša. web-a-skeb.firebaseapp.com T Drugacen iskalnik letalskih vozovnic Great Escape ni zgolj še eden v vrsti iskalnikov ugodnih letalskih vozov­nic, ki bi po vnesenih parametrih iz­vrgel po ceni, casu letenja ali drugih lastnostih urejene polete. Omenjeni iskalnik ima drugacno filozofijo. Že ob obisku strani prepozna našo lo­kacijo, mi le še izberemo datum, kdaj bi leteli, nato pa na zemljevidu sve­ta (v primeru Slovenije pa pretežno Evrope) graficno prikaže najugodnej­še lete z bližnjih letališc, ki jih v na­daljevanju lahko tudi podrobneje fil­triramo po ceni, priljubljenosti, vre­menski napovedi in celo potrebi po vizumih. www.greatescape.co T Sveta Lucija Karibski otok Sveta Lucija ima novo spletno mesto, ki s fotografijami s soncem obsijanih plaž, pristne na­rave in veselih družin vabi popotni­ke in dopustnike. Na strani najde­mo tudi bogato zgodovino otoka, kulturo kot tudi informacije o hrani, družabni ponudbi in nocnem življe­nju. Spletni dnevnik bi lahko bil (pre­cej) boljši, saj je ocitno komercial­no usmerjen, a je stran še vedno ena boljših, ko gre za predstavitve turi­sticnih destinacij. www.stlucia.org T Hitra izdelava mobilnih aplikacij Spletno mesto in istoimensko orod­je Glide si bomo zapomnili po tem, kako hitro in enostavno lahko izde­lamo na spletnih tehnologijah teme­ljeco mobilno aplikacijo. In to kar iz Google preglednice, pri cemer si lah­ko pomagamo z nekaj že predpripra­vljenimi osnovami. Orodje je povsem brezplacno za uporabo, ce v aplikaci­jo vkomponiramo logotip Glide, izde­lano aplikacijo pa lahko s prijatelji in svetom delimo preko QR-kode. www.glideapps.com T Ponovna raba motivov iz retro iger Nostalgijo lahko uporabimo v razlic­ne namene. Enega boljših so se do­mislili avtorji spletnega mesta Sier­ra Death Generator, ki omogoca, da izbiramo med sto zaslonskimi slika­mi in meniji iz iger, ki so bile prilju­bljene pred desetletji, kot so Doom, King’s Quest, Pokemon, Super Ma­rio Bros in drugimi. Še vec, obstoje­ca besedila v menujih lahko nado­mestimo s svojimi, jih shranimo in iz­vozimo v zapisu .PNG, nato pa z nji­mi presenetimo prijatelje na družab­nih omrežjih. www.deathgenerator.com Preženimo dolgcas, drugic Tokrat nadaljujemo predstavitev spletnih strani, ki so mocno drugacne, nji­hovo poslanstvo pa je, da poskrbijo, da nam na spletu nikoli ne bo dolgcas. T Bored Panda Stran, katere ime v prevodu pome­ni zdolgocasena panda, je vse prej kot dolgocasna. Premore namrec vr­sto zabavnih vsebin, ki jih lahko nudi svet interneta. Pohvalimo lahko nji­hovo graficno bogatost, saj je na vo­ljo veliko smešnih fotografij in zani­mivih clankov, poseben razdelek pa je namenjen tudi odbitim novicam iz živalskega sveta. www.boredpanda.com T Cracked Ce bi radi zbijali šale in se smeja­li, vsekakor obišcite spletno mesto Cracked. Vsebino na strani ustvarja cela vojska razlicnih avtorjev, zato je zabavnih vsebin in prispevkov v izo­bilju. Viralne so dodatno izpostavlje­ne, zato jih ne moremo spregleda­ti. Komur to ne zadostuje, pa lahko v spletnem forumu najde takšne in drugacne somišljenike in zabavljace. www.cracked.com T Don’t Even Reply Ce bi radi prebrali, kako »odbita« je lahko komunikacija v svetu ma­lih oglasov, le obišcite spletno me­sto Don’t Even Reply. Njegov avtor ima ocitno ogromno casa in z vese­ljem išce zanimive male oglase ter se s prodajalci spušca v besedne dvo­boje. Smeh je zagotovljen. www.dontevenreply.com T Cool Interesting Stuff Kot že ime strani namiguje, bomo na njej našli vrsto zanimivosti. Ukvarja se predvsem z misteriji in s teorijami zarote, zato vsega, kar na njej pre­berete, ne gre jemati za golo resnico, lahko pa v vas spodbudi razmišlja­nje. Vsekakor pa uspešno služi po­slanstvu preganjanja dolgcasa. www.coolinterestingstuff.com T Wait But Why Spletno mesto Wait But Why na za­nimiv nacin podaja vsakdanje no­vice in druge življenjske informaci­je. Ne manjka niti zanimivo napisa­nih življenjskih nasvetov. Da se med obiskovalci rada krešejo mnenja, pa dokazujejo številni komentarji novic in clankov. www.waitbutwhy.com T This Is My Website Now Stran This Is My Website Now je re­snicno namenjena zapravljanju casa. Ceprav gre le za manjšo zbirko pre­prostih iger in aplikacij, ki jih poga­njamo v brskalniku, nas bodo te hi­tro zamotile za deset ali vec minut. Lahko tudi ur, odvisno od tega, kako nas uspejo zasvojiti. www.thisismywebsitenow.com Americani zaceli tržiti omrežja 5G Ameriški mobilni operater Verizon je zacel prodajo telefonov in omrežja 5G na obmocjih Chicaga in Minneapolisa. Uporabniki Verizonovega omrežja in telefo­nov Moto Z3 iz Chicaga in Minneapolisa lah­ko od danes, 15. 3., narocijo strojno nadgra­dnjo 5G Moto Mod skupaj z neomejenim pake­tom za omrežje 5G. Dodatek za telefon jih bo olajšal za 50 ameriških dolarjev, medtem ko se bo povezava 5G na njihovem racunu kazala v obliki dodatnega stroška desetih evrov mesec­no. Prvi trije meseci uporabe omrežja 5G bodo brezplacni. 5G Moto Mod je strojna nadgradnja z vgrajeno baterijo 2000 mAh in Qualcommovim mode­mom X50, ki naj bi v prihodnosti podpirala tudi druge Moto telefone. Doda­tek bo narocnikom na voljo 11. aprila, ko bo v Chicagu in Minneapolisu za­živel tudi signal 5G. IZVIDNICA IZVIDNICA 7 7 april 2019 15 16 april 2019 IZVIDNICA Samsung Galaxy S10 Samsungovi telefoni so že tam nekje od razlicice Galaxy S2 nekakšno merilo za to, kaj lahko v tekocem letu pricakujemo od vrhunskih telefonov z Androidom (in ne samo z njim). Ce lahko sodimo po videnem, bo tudi tokrat tako, ceprav nekateri konkurenti Korejcem že nevarno dihajo za vrat. 16 Z e-crnilom je vse bolje Nova Yoga je še vedno hibridni prenosnik/tablica, a z zanimivo novostjo – navadno tipkovnico s fizicnimi tipkami zamenja za še en zaslon, obcutljiv na dotik. Pa še iz e-papirja ta zaslon. Zortrax M200 Tiskalnik 3D, ki nas bo olajšal za 2000 evrov, in ki ga moramo krmiti s kartico SD Card. Da, na USB, ali morda celo Wifi, so kar pozabili. 18 20 14 april 2019 Bojeviti Android množici vse tanjših tele­fonov, katerih zasloni se­gajo cez vso prednjo stra­nico, in ko se proizvajalci ukvarja­jo z vprašanjem, kam sploh posta­viti prednji fotoaparat, je novi Ra­zer pravi skok v preteklost. Tele­fon je videti robat, celo škatlast, pod zaslonom in nad njim ima presenetljivo veliko roba. A vse našteto je enostavno del videza, h kateremu stremi­jo pri Razerju. Podjetje je znano predvsem po igricarskih dodat­kih, tipkovnicah, miškah, slušal­kah in podobnih receh. Pri vsem tem se držijo podobnega crnega oblikovanja s strupeno zelenimi obrobami, pogosto z vecbarvno LED-osvetlitvijo. Iz teh okvirov izhaja novi Ra­zer Phone 2. Kot lahko sklepamo po imenu, gre za drugo genera­cijo njihovega telefona, a prva ni prišla do naših krajev. Telefon je po videzu skoraj staromoden. Vecina navadnih uporabnikov se nad njem zgraža, ceš, zakaj ima tako veliko ohišje, a razmeroma majhen zaslon. Nekaterim pa je ravno ta drugacnost všec. Veliko ohišje ima namrec tudi svoje prednosti. Omenjena roba na zgornji in spodnji strani skri­vata res impresivno dobra zvoc­nika. Ne pomnimo namrec, kdaj smo na telefonu slišali tako ka­kovosten zvok tudi pri vecji gla­snosti. Škoda, da na velikem ohišju sicer niso našli prostora za klasicni izhod za slušalke. Na za­dnji strani ohišja je Razerjev lo­gotip, ki se lahko sveti v razlic­nih barvah, seveda lahko to na­stavimo tudi za obvestila. Debe­lo ohišje pa prinaša tudi zmoglji­vo baterijo, ki zmore 4.000 mAh. Za enorocno uporabo telefon sicer ni ravno udoben, je pa ohiš­je dobro oblikovano za igranje iger, kjer ga držimo v ležecem položaju z dvema rokama. Kljub velikima zvocnikoma je ohiš­je tudi vodotesno po standardu IP67, torej naj bi zdržalo potop do enega metra do trideset mi­nut. Spredaj in zadaj je kakovo­stno steklo Gorilla Glass 5, rob pa je aluminijast. Zaslon sicer meri zadržane­ga 5,7 palca, locljivost je 2560 × 1440 pik, posebnost pa je fre­kvenca osveževanja, ki je kar 120 Hz, to je naj­višja od doslej po­nujenih pametnih telefonov. Pred­vajanje iger je torej zelo gladko. Strojna zasnova je sicer pri­merljiva z drugimi te­lefoni višjega razreda. Uporablja procesor Snapdragon 845, po­mnilnika je zajetnih 8 GB, pogo­na pa 64 GB. Telefon se na hitro­stnih preizkusih zelo dobro ob­nese, ceprav malenkost zaosta­ne za najzmogljivejšimi (denimo Huaweijev Mate20 Pro ali Sam­sungov S10). Graficne zmogljivosti pri pa­metnih telefonih vecinoma ne preizkušamo, a ker gre za tele­fon, ki se hvali predvsem z zmo­gljivostjo pri igrah, smo vsee­no zagnali še preizkus grafike 3DMark. Tu je telefon povsem primerljiv z (skoraj) najzmoglji­vejšimi, je pa res, da je vse sku­paj odvisno tudi od igre, saj ve­cina iger, ki so namenjene te­lefonom, ne izkoristi ponujene zmogljivosti. A je tudi na telefo­nih vse vec zahtevnejših iger, de­nimo uspešnici zadnjih nekaj let Fortnite in PUBG. Pri programski opremi smo bili zelo zadovoljni z Razerjevo izbiro priljubljenega za­ganjalnika Nova Launcher. Gre za enega najbolj­ših zaganjalni­kov oziroma okolji ob tem, da so pri Razerju vecino nastavitev pu­stili povsem pri miru, le nekate­rim sistemskim aplikacijam (Na­stavitve, Ura, Stiki, Kamera) so dodelili zelene ikone. Vmesnik je tako videti nekoliko drugacen, a še vedno domac, brez nepotreb­nih dodatkov. Pohvalimo lahko tudi pro­gram Cortex, prek katerega nastavljamo delovanje telefona oziroma strojne opreme. Tako lahko preklopimo med razlicni­mi stopnjami zmogljivosti, kjer bo pri najvarcnejši procesor de­lal s taktom 1,36 GHz, igre bodo omejene na 40 slik na sekundo, omejena bo tudi hitrost osveže­vanja zaslona. Zadnja od petih stopenj pa ponudi takt 2,8 GHz, igre gredo vse do 120 slik na se­kundo, zaslon pa se osvežuje s polno hitrostjo. Lahko pa tudi za vsako igro posebej nastavimo svoj profil – pri nekaterih igrah lahko celo nastavimo uporablje­no locljivost (ce igra to podpira). Pri tem telefonu je jasno, da Razer dobro pozna svoje obcin­stvo. Gre za telefon, ki ga veci­ni uporabnikov težko priporoca­mo, a pri njem cenimo njegovo posebnost in poslanstvo. Ponuja odlicne strojne zmogljivosti, za­nimiv videz in vrhunske zvoc­nike ob dobrih programskih dodatkih. Cena sicer ni niz­ka, saj velja sedemsto evrov v prosti prodaji, a za ta de­nar ponudi kar veliko. . Zadnja leta redko sre­camo drugacen telefon, zaradi cesar je vsak po­sebnež toliko zanimivej­ši. To velja tudi za novi Razer Phone 2. Jure Forstneric V . V programu Cortex lahko za vsako igro posebej nastavimo želene zmogljivosti. RAZER Phone 2 Kaj: pametni telefon za igricarje Proizvaja: www.razer.com Prodaja: www.telekom.si Cena: 699 EUR (v prosti prodaji brez vezave) X Strojna zmogljivost, zvocnika, za­slon, samosvoj videz, programska preobleka. Z Velikost in teža, velikost zaslona glede na ohišje, cena. Odlicni, vendar… eseto obletnico (ali pa vsaj »oznako«) je Apple spretno izkoristil za predstavitev telefona, ki je bil vsaj za Apple svet precej druga­cen in celo revolucionaren. Uki­nitev edine tipke (Home), ukini­tev bralnika prstnih odtisov (in zamenjava z prepoznavo obra­za), zaslon tipa AMOLED, zareza na zgornjem delu zaslona in na­sploh uvedba zaslona »od roba do roba« so iPhone X uporabni­ku predstavili kot nekaj zares no­vega. Samsung je v modelih Ga­laxy S marsikaj od tega uvedel že davno in sproti, zato bi bilo kar težko pricakovati, da bomo v razlicici S10, ki smo jo imeli v ro­kah tokrat, prikazali kaj drastic­no novega, nekaj, cesar konku­renca še nima. Novosti lahko na kratko povzamemo kot: • uvedba »luknje« za objektiv na sprednji strani • trije objektivi na zadnji stra­ni, tudi širokokotni • bralnik ultrazvocnega pr­stnega odtisa pod zaslonom • vecji akumulator • nekoliko hitrejše polnjenje • zelo hitro brezžicno polnje­nje • brezžicno polnjenje drugih naprav V resnici sploh ni slabo, mar ne? Cetudi niso vse novosti take, da jih konkurenti še ne bi ime­li, jih je kar nekaj in prav vse so odlicno izvedene. Pa vseeno zacnimo na zacet­ku. Zaslon! Še vedno je zaslon tisti, ki pri najmocnejših Samsungih ocara. Je tipa AMOLED, po novem pa sega res od roba do roba, kajti zgornjih nekaj milimetrov, ki so bili do zdaj rezervirani za kame­re in dodatna tipala, je izginilo. Bralnika ocesne šarenice, s ka­terim so se pri Samsungu hvali­li do zdaj, ni vec, kot biometricna sistema prijave tako ostajata le prepoznava obraza in prstni od­tis. In seveda – objektiv za kame­ro se je prestavil v »luknjico« v zgornjem desnem robu, pri mo­delu Plus sta dve. Priznati mo­ramo, da nam je tak dizajn spre­dnje strani telefona zelo všec, saj je res celotna sprednja stran posvecena vsebini, luknjica/lu­knjici nas le redko zmoti(ta) (denimo ob gledanju Youtuba cez ves zaslon). Sicer pa je ob­cutek fotografiranja s takim veli­kim zaslonom res odlicen. Mimogrede, še vedno obstaja možnost vklopa bližnjic, ki se po­javijo ob desnem robu zaslona (t. i. Edge screen), vendar je videti, kot da bodo zaradi vedno manj­še ukrivljene površine pocasi od­mrli. Res pa je, da telefon zara­di manjše ukrivljenosti in celo malce ostrosti robov bolje sede v roko oziroma ga je z mize laž­je pobrati. In, da, še vedno je zaslon (zdaj že locljivosti celih 1440 × 3040 pik!) privzeto nastavljen na sre­dnji locljivosti (1080 × 2280 pik). Predvidevamo, da zaradi varcevanja, vsekakor mi ob pre­klopu na višjo locljivost nismo opazili nobene razlike. Kar seve­da sproži kljucno vprašanje – za­kaj višja locljivost sploh je? Mor­da zaradi tega, ker se dobro vidi na prodajnih specifikacijah? Trije modeli V nasprotju s predhodnimi leti, ko smo bili deležni mode­lov S in vecjih S+, Samsung to­krat prodaja tudi cenejši in manj­ši model S10e. Smiselno in prav nic ne bi bili preseneceni, ce bi prav model E postal prodajna uspešnica. Stane namrec 200 evrov manj od modela S10, je malce manjši (diagonala zaslo­na 5,8 palca), strojno pa ne od­stopa prav veliko. Ima enak pro­cesor, enakih 128 GB pomnilni­ka, malce manj, vendar še vedno zelo veliko delovnega pomnil­nika (6 GB) in še vedno odlicen zaslon AMOLED. Ta sicer ob ro­bovih ni zakrivljen, vendar bo to marsikomu celo všec, saj je tele­fon zato manj »izmuzljiv«. Bral­nik prstnih odtisov je namešcen na stransko tipko za vklop (tako kot smo pri Samsungu to prvic videli pri modelu A9, ki smo ga preizkusili pred nekaj meseci), objektiva na zadnji strani pa sta dva, in sicer »normalni« in odli­cen ultra široki, o katerem vec kasneje. Zaslon ima nekaj niž­jo locljivost od »pravih« mode­lov S10, toda zagotavljamo vam, da tega ne boste opazili. Telefon je seveda vodoodporen (IP68) in ga lahko polnimo tudi brezžicno (z ustreznim polnilnikom). V resnici se lahko spotakne­mo le ob baterijo, ki premore le 3100 mAh, kar je za današnje case malo (pa še vedno vec, kot je premogel lanski model S9). Vseeno pa boste z njo bolj ali manj prebrodili ves dan, tudi ce ste zahteven uporabnik. S10 in S10+ sta korak više in premoreta vse tisto, kar smo na­šteli v zgornjem spisku. Vecji S10+ (velikost zaslona 6,4 pal­ca, kar je enako kot pri lanskem modelu Note 9) ima kar pet »lu­kenj« za fotoaparate. Na zadnji strani so obicajen objektiv (26 mm v Leica formatu), objektiv z dvakratnim zumom (52 mm) in ultra široki objektiv z Leica go­rišcnico 12 mm. Veseli smo pred­vsem zadnjega (ki ga je Sam­sung uvedel lani z modelom A9), ki bo koristen tudi za obicajne turiste. Na kratko – turisticne znamenitosti se da fotografirati tudi od blizu ;). Res pa je, da je treba pri tem paziti, saj je konc­ni rezultat tudi malce deformi­ran, kar je za tako širok objek­tiv obicajno. Med objektivi lahko prehajamo diskretno s pritiskom na ustrezno ikonico v aplikaciji za fotografiranje ali pa obicajno, s širjenjem prstov na zaslonu, ko telefon objektive samodejno pre­klaplja. Pri »pluski« sta spredaj (za selfi) na voljo tudi dva objek­tiva z razlicnima gorišcnicama (22 in 26 mm), skupaj pa ju lah­ko uporabimo tudi za umetniško zamegljene fotografije oziroma efekt bokeh (velja tudi za zadnje tri objektive). Novost, ki je skupna modelo­ma S10+ in S10, je novi podza­slonski bralnik prstnih odtisov. Take ima že nekaj konkurentov, vendar je ta prvi (vsaj v naših ro­kah je bil), ki ne deluje na pod­lagi »fotografiranja« prstnega odtisa, ampak na branju ob po­moci ultrazvoka. Varnostni stro­kovnjaki se strinjajo, da je taka izvedba bolj varna, mi pa lahko potrdimo, da je tudi hitrej­ša – branje pr­sta, ki ga polo­žimo na zaslon, je res trenutno. Razocarani pa smo, da je Sam­sung v desetki ukinil podporo za tiste, ki se na var­nost požvižgamo in smo telefon »odkle­pali« s malce moc­nejšim pritiskom na spodnji del zaslona, brez pritiska na tip­ko za vklop in brez ra­znih prstnih potegov. Res je, da je odklep ob pomoci prstnega odti­sa funkcionalno enak, vendar je motec, kadar telefon komu podamo (denimo otrokom, ki pac nimajo našega prstnega odtisa). Polnjenje T. i. fast charging, v taki ali drugacni obliki, je da­nes prisoten prav pri vseh telefonih, tudi tistih, ki ne stanejo tisoc evrov. Vrhun­ski modeli pa še vedno premi­kajo meje. Novi Samsungi imajo tako priložen nekoliko mocnej­ši polnilnik, s katerim lahko mo­del S10+ (z baterijo 4100 mAh!) napolnimo v bori uri in 40 mi­nutah. Res pa je, da je moc kon­kurenta (Huawei Mate 20 Pro) povsem napolniti že v eni uri. V resnici je pomembneje to, da lahko pri S10+ že v desetih mi­nutah racunamo na polnitev z 0 do 13 odstotkov, kar je res upo­rabno, ce se nam mudi. Kot že nekaj generacij tudi de­seta omogoca brezžicno polnje­nje, vendar je to tokrat zelo izpo­polnjeno. Ce imamo novi brez­žicni polnilnik (mi ga, žal, še ni­smo dobili), lahko, ce je verjeti podatkom s spleta, racunamo na povsem napolnjen telefon v mal­ce manj kot dveh urah, kar je le malce vec od polnjenja po žici! In ce smo že pri brezžicnem polnjenju, nove desetke lahko brezžicno polnijo druge napra­ve (denimo drug telefon ali mo­rebiti brezžicne slušalke). Kar pa je, resnici na voljo, nekaj, kar bo uporabno le za redko koga in je bilo uvedeno verjetno le zato, ker ima isto zmogljivost tudi Hu­awei Mate 20 Pro. Hitrost In za konec – da, vse tri de­setke so izredno hitre, in ce lah­ko sklepamo po lanskem mo­delu Note 9 s 6 GB pomnilni­ka (modela S10 in S10+ pa ga imata 8), se prav kmalu tudi ne bodo upocasnile. V pra­ksi nismo opazili raz­lik med hitrostjo lan­skih in letošnjih mo­delov (trenutno odpi­ranje aplikacij je pac še vedno trenutno), testni programi (Ge­ekbench) pa so poka­zali, da je novi Sam­sungov osemjedrnik Exynos 9820 okoli 18 odstotkov hitrejši od lanskega. Samsun­gov?, ste morda za­strigli z ušesi. Ali niso prav modeli Galaxy S tisti, ki se vsako leto pohvalijo z najnovej­šim Qualcomovim Snapdragonom, in le­tos je to model 855? Res se, vendar ta pro­cesor nato vgradijo le Americanom, za nas Evropejce pa je do­volj dober izdelek iz domacih (Korejskih) tovarn, ki je zagoto­vo cenejši in – poca­snejši. Ce gre verjeti spletnim preizkuše­valcem, imajo Ameri­cani še za okoli 15 od­stotkov hitrejše desetke kot mi. Toda jamrati nad tem je pac nesmiselno, mi Snapdrago­nov v Samsungih tako in tako ni­koli nismo imeli. Zanje bo treba poseci po konkurencnih telefo­nih. In … cena! Seveda, na koncu pridemo do cen telefonov, ki so v zadnjih le­tih eksplodirale v nebo. Tisoc evrov za telefon je ogromno, ce­tudi je to danes racunalnik, ki ga nosimo v žepu. Predvsem zato, ker lahko nekoliko (ali pa »neko­liko«) manj zmogljiv telefon do­bimo tudi za petkrat manj de­narja. Ali pa še vec, saj se bodo cene modela S10+ s terabajtom shrambe (in 12 GB pomnilni­ka!), ko bo na voljo, ustavile tam nekje pri 1600 evrih. Tam, ko se ustavijo tudi cene najdražjih Applovih telefonov, seveda. In za konec še razmislek – na­kljucni opazovalci, ki so v rokah videli našo testno »desetplusko« so pripomnili, da je morda cas, da bi Samsung kaj vec naredil pri zunanjem oblikovanju, kon­kretno – vsaj barvah. Kupec naj­dražjega telefona bi se verjetno rad že na dalec pohvalil, da ima najboljši telefon na svetu, tako pa je videti, kot da ima v rokah pravokotnik, ki je obicajne bele/crne/modre barve. No, prav, to­krat lahko tudi rumene. . Samsungovi telefoni so že tam nekje od razlici­ce Galaxy S2 nekakšno merilo za to, kaj lahko v tekocem letu pricakuje­mo od vrhunskih telefo­nov z Androidom (in ne samo z njim). Ce lahko sodimo po videnem, bo tudi tokrat tako, ceprav nekateri konkurenti Ko­rejcem že nevarno diha­jo za vrat. Matjaž Klancar D SAMSUNG Galaxy S10, S10+ in S10E pametni telefon Kdo: Samsung Kje: www.samsung.si Cene: S10e od 700 EUR naprej, S10 od 900 EUR naprej, S10+ od 1.000 EUR naprej. X Odlicen zaslon, odlicen fotoaparat, bralnik prstnih odtisov pod zaslo­nom, hitro žicno in brezžicno pol­njenje, zmogljiva baterija, vodood­pornost. Z Cena. Z e-crnilom je vse bolje renosniki z oznako Yoga so hibridne naprave, pri katerih lahko zaslon za­vihtimo okoli tecajev in jih s tem uporabljamo kot tablice. Seve­da imajo zaslon, obcutljiv na do­tik, navadno gre za razmeroma majhne, tanke in lahke napra­ve. Novi Yoga Book C930 se tega drži, a z zanimivo novostjo – na­vadno tipkovnico s fizicnimi tip­kami zamenja za še en zaslon, obcutljiv na dotik. Pa še iz e-pa­pirja je, ta zaslon. Nekaj podobnih poskusov smo v preteklosti sicer že srecali, na­zadnje pri Asusovem prenosniku ZenBook Pro, ki je zaslon vgra­dil v sledilno plošcico. Pred tem so že leta 2016 pri Lenovu splavi­li predhodnik tega racunalnika, ki je prav tako imel zaslon na­mesto tipkovnice. Posebnost no­vega modela pa je, kot receno, v uporabi tehnologije e-Ink, znane iz bralnikov elektronskih knjig. V praksi to pomeni, da drugi za­slon porabi res zelo malo energi­je, ne potrebuje lastne osvetlitve (in ostane dobro viden tudi na mocnem soncu), hkrati je zelo prijazen do oci. Kot tipkovnica se ta zaslon ob­nese zgolj povprecno. V primer­javi z navadno bodo tisti, ki so navajeni na slepo tipkanje, ob­cutno pocasnejši. Lenovo sicer trdi, da uporabljajo umetno in­teligenco za zmanjševanje tip­karskih napak, a vseeno smo bili pocasnejši in manj natancni. Na pritisk tipke lahko opozorita tako zvocni signal kot rahla vi­bracija, pri obeh je moc nastavi­ti jakost. To je koristno, a pri ve­cjih jakostih sta se nam oba zde­la nadležna. Tipkovnica ima lah­ko spodaj tudi majhno obmocje, ki simulira sledilno plošcico, lah­ko pa povecamo tipkovnico in se zanašamo na zaslon, obcutljiv na dotik. Naslednja uporaba spodnje polovice je oblika beležke. To uporabljamo v navezi s prilo­ženim pisalom, ki delu­je tako z zaslonom e-Ink kot z glavnim LCD. Na beležki si lahko de­lamo zapiske in skiciramo, pisa­lo deluje odlicno, odziv je zelo hiter in natancen, zaslon pa tudi pravilno prepozna naslonjeno roko in ga to ne zmoti med pisa­njem ali skiciranjem. Zadnji nacin rabe tega zaslo­na pa je bralnik e-knjig in dru­gih dokumentov. Zaslon po dia­gonali meri 10,8 palca, razmer­je stranic pa je 16 : 9. To pome­ni, da je vecji od vecine e-bral­nikov, najbolj razširjeni Ama­zonovi Kindli namrec ponujajo šestpalcne zaslone z razmerjem 4 : 3. Pri vecini datotek je sicer del zaslona zaradi širokega raz­merja neizkorišcen. Beremo lah­ko v pokoncnem ali ležecem for­matu, pri zadnjem lahko odpre­mo dve strani eno ob drugi. Med preizkušenimi datotekami pod­pira PDF, Epub in Mobi, to so nekako glavni formati elektron­skih knjig. Preseneceni pa smo bili nad dejstvom, da ne podpira Wordovih datotek .doc ali .docx. Prenosnik je, kot receno, iz­redno tanek (v debelino meri ob zaprtem zaslonu le en centi­meter) in lahek (slab kilogram). Tu se pozna, da lahko z umikom klasicne fizicne tipkovnice prido­bijo še kak milimeter v debelino. Kakovost prenosnika je odlicna, tudi tecaj, ki se razteza cez celo­tno širino, je zelo kakovosten, je pa zelo nadležen za odpiranje, saj nima kakega resnega roba, za katerega bi ga lahko prijeli. Vklopimo lahko funkcijo, s kate­ri dvakrat tapknemo na zaprt za­slon, da se nekoliko sprosti, a to ne deluje najbolj zanesljivo. Glavni zaslon je enake veliko­sti kot zaslon e-Ink, torej 10,8 palca, ponuja locljivost 2560 × 1600 pik, zaradi obcutljivo­sti na dotik je v uporabi svetleca prevleka, matrika IPS pa po­skrbi za odlicne barve in vidne kote. Zvocnika nista nic poseb­nega, nabor vmesnikov pa je iz­redno špartanski – na voljo sta le dva vmesnika USB-C, prek nji­ju se sicer tudi polni akumulator (to podpirata oba, vsak je sicer postavljen na svojo stran). Zra­ven je še plošcica, v katero vsta­vimo kartico MicroSD, ob njej pa še SIM-kartico. Prenosnik nima niti izhoda za slušalke niti kake­ga klasicnega USB. Pri strojni opremi smo bili s procesorjem zadovoljni, gre za Intelov i5, pogon je dovolj velik (256 GB), je pa pomnilnika od­locno premalo – 4 GB je danes tudi za tak majhen prenosnik premalo (še pri telefonih se pocasi na­vajamo na vecje kolicine). Pora­ba energije je sicer kar dobra. Pri našem preizkusu, ki je razmero­ma požrešen, je prenosnik zdr­žal 4 ure in 37 minut, on nežnej­ši rabi pa bomo brez težav dose­gli tudi do šest ur. Nova Lenovo Yoga Book C930 (mimogrede velja opozoriti, da obstaja tudi prenosnik Lenovo Yoga C930, ki je povsem druga naprava) je zanimiva naprava, a s prevec kompromisi. Zamisel zaslona e-Ink je sicer dobra, soli­dno se obnese tako kot e-bralnik kot v vlogi beležnice za zapiske ali skice. Žal pa je tipkarska izku­šnja slaba, zelo je omejena tako pri vmesnikih kot pri strojni za­snovi (konkretno pri majhni ko­licini pomnilnika). . Na racunalniških sejmih vedno srecujemo nena­vadne naprave, ki pa jih kasneje redko dobimo na preizkus oziroma red­ko sploh pridejo k nam v prodajo. Novi Lenovo Yoga Book je zanimiva izjema. Jure Forstneric P LENOVO Yoga Book C930 Kaj: hibridni prenosnik z dodatnim za­slonom e-Ink namesto tipkovnice Prodaja: www.alterna.si, www.mikro­pis.si, www.diss.si Cena: 1.320 EUR X Zanimiva hibridna zasnova, do­bro delovanje s pisalom, velikost in teža. Z Prevec kompromisov, premalo po­mnilnika. Pospešek za vsak racunalnik roizvajalec Adata vec­krat letno osveži svoje družine pogonov SSD z novimi modeli. Tokrat smo na preizkus prejeli dva no­vinca, namenjena zahtevnej­šim uporabnikom, saj imata oba oznako »pro« v imenu, pri ce­mer jo ima le eden napisano z velikimi tiskalnimi crkami. Mo­del SX6000 PRO je pogon NVMe SSD, namenjen predvsem igri­carjem, medtem ko SX8200 Pro meri na uporabnike, ki ne prista­jajo na kompromise. Oba pogo­na vgradimo v vtic vodila M.2, ustrezata že novejši specifikaci­ji pogonov NVMe 1.3, skupna pa jima je tudi tehnologija bliskov­nega pomnilnika 3D NAND TLC. Tega je prispeval Micron, in to svojo odlicno 64-slojno razlici­co. V drobovju in zmogljivostih pa se nato pogona že precej raz­likujeta. Pogon Adata SX6000 PRO – preizkusili smo razlicico zmo­gljivosti 512 GB – uporablja Re­altekov 8-kanalni pomnilni­ški krmilnik RTS5763DL, ki po zmogljivostih sodi nekako v zla­to sredino pogonov NVMe SSD. Na embalaži deklarirane hitrosti prenosa podatkov 2100 MB/s in 1400 MB/s pri zaporednem bra­nju oziroma zapisovanju podat­kov vsekakor dosega, zato lah­ko proizvajalca pohvalimo, da z navedbami zmogljivosti v tem primeru ne zavaja (tega žal ni moc trditi za vse proizvajalce). Upoštevaje ceno, preizkušeni pogon stane slabih 115 evrov, kar je zelo dober rezultat, a vse pohvale zasluži za svojo majhno energijsko lakoto. Ce imajo kla­sicni pogoni SSD (predvsem ti­sti s celicami 2D NAND) pora­bo med 2,5 in 4 W, se Adatin 3D NAND zadovolji z vsega 0,33 W med delovanjem (in 0,14 W v mirovanju). Ta podatek bi mo­ral pritegniti pozornost vseh, ki razmišljajo o nadgradnji diska v prenosnem racunalniku s pogo­nom SSD, saj lahko ob vgradnji varcnega modela avtonomijo prenosnika vsekakor podaljša­jo za vec (deset) minut. Življenj­ska doba je deklarirana s 300 TB prepisanih podatkov, za mi­ren spanec pa skrbi tudi razko­šno odmerjena, kar 5-letna ga­rancija. Adata XPG SX8200 Pro je v primerjavi z bratom prava zve­rina. Ta 80 mm dolg pogon SSD vgradimo v vtic M.2 na osnovni plošci, preizkusili pa smo razli­cico zmogljivosti 512 GB. Kar je pravzaprav škoda, saj ta ne iz­koristi vseh zmogljivosti moder­nega pomnilniškega krmilnika (zato svetujemo nakup razlicice zmogljivosti 1 TB). Tega je pri­spevalo podjetje Silicon Motion, krmilnik SM2262EN pa je eden najboljših ta hip v svetu pogo­nov SSD. Že omenjeni Micronov pomnilnik vrste TLC je v navezi s predpomnilnikom SLC sposo­ben res presenetljivih rezultatov. Glede na prikljucek M.2 »pa­sme« PCIe Gen 3.0 x4 bomo lah­ko uživali v deklariranih hitro­stih 3350 oziroma 2350 MB/s, ki sta med najvecjimi na trgu in znatno vecji od tistih, ki jih je dosegel lani preizkušeni predho­dnik, pogon Adata XPG SX8200. Novinca lahko priporocimo tudi za rabo v strežniških konfigura­cijah, saj dosega izjemno viso­ke vrednosti IOPS (do 390.000 IOPS). Razlicica zmogljivosti 512 GB je deklarirana za prepis 320 terabajtov podatkov v svoji življenjski dobi, za mirnejši spa­nec pa skrbi tudi 5-letna garan­cija proizvajalca. Podobno kot model SX6000 PRO nas je tudi pogon XPG SX8200 Pro navdušil s svojo energijsko vzdržnostjo, saj je zelo varcen. Pogonu proi­zvajalec prilaga še programsko opremo Acronis True Image HD, ki olajša preslikavo podatkov z diska na pogon SSD in takojšen zacetek dela, ter orodje SSD Toolbox, ki omogoca natancno diagnostiko pogona in optimi­zacijo njegovih zmogljivosti. Po­gled na številko s ceno spet izva­bi nasmešek, saj je Adatin trenu­tni hitrostni prvak cenovno nad­vse dobro pozicioniran in cenej­ši od vseh primerljivo zmogljivih tekmecev. To pa je, kot že vemo, v racunalništvu preverjen recept za uspeh.. Že veckrat smo zapisa­li, da ozko grlo racunal­nikov predstavljajo di­skovni pogoni. Te zato v zadnjih letih pospeše­no nadomešcajo pogo­ni SSD, ki so vse hitrej­ši, obenem pa presene­tljivo tudi cenejši. Tokrat preizkušena primerka pa po skupku vseh lastnosti sodita v sam vrh. Miran Varga P ADATA SX6000 Pro, 512 GB ADATA SX8200 Pro, 512 GB Kaj: pogon SSD Izdeluje: www.adata.com. Cena: 150 EUR. X Hitrost delovanja, majhna poraba energije, 5 let garancije. Z Nic. Kaj: pogon SSD Izdeluje: www.adata.com. Cena: 130 EUR. X Majhna poraba energije, 5 let ga­rancije. Z Lahko bi bil hitrejši. ZORTRAX M200 Poljski prostorski printer Kaj: 3D-tiskalnik, ki omogoca tisk s številnimi razlicnimi materiali Cena: 2.000 EUR Kdo: www.mikroing.si X Enostaven tisk. Z Cena, priklenjenost na izdelovalca, pocasnost. n teh ni ravno malo. A zacnimo na za­cetku. Zortrax je manjše podjetje iz vzho­dne Poljske, ki se s triraz­sežnim tiskom ukvarja že kakih 6 let. Najprej so de­lovali kot podporniki šte­vilnih drugih naredi-si­-sam tiskalnikov, toda za­radi številnih omejitev ali pa le nespretnosti uporab­nikov (te smo obcutili tudi sami), so se odlocili števil­nim trpinom olajšati ta del posla in so zasnovali svoj sistem. Prav zaradi tega na­mena – omiliti težave 3D­-tiska – pa so uporabili za­prt sistem. Ne govorimo o ohišju, o tem nekoliko ka­sneje, temvec o celotnem okolju. Tako tiskalnik pod­pira le namensko program­sko opremo, dolgo casa je podpiral le namenski osnov­ni material, fine nastavitve pa so prav tako onemogocene. A zac­nimo od zacetka. Zortrax je model 3D-tiskalnika M200 predstavil že leta 2015 (v razvoju pa je bil vse od 2011) in takrat požel precejšnje navduše­nje tako laicne kot strokovne jav­nosti, kar morda pojasni njegovo dolgoživost. Samo ohišje tiskal­nika je kovinsko in zelo estetsko, prebarvano z elegantno crno barvo. Kovinsko ogrodje daje ti­skalniku ustrezno togost. Tudi delovna plošca velikosti 200 × 200 mm je ustrezno toga, ceprav bi pri vecjih temperaturnih gra­dientih lahko prišlo do krivlje­nja. Kalibracija položaja v ver­tikalni smeri je namrec izvede­na samodejno ob zacetku tiska­nja tako, da se tiskalnik s kovin­sko glavo dotakne kovinske plo­šce na štirih vogalih. A vsee­no smo že pred leti pozna­li tiskalnike, ki so kalibraci­jo opravljali bolj temeljito. Kolut s polnilom lahko od­ložimo na obešalnik, name­šcen kar na ohišju tiskalni­ka, kar je razmeroma ucinkovito in predvsem kompaktno. Vodila, ki vodijo tiskalno glavo v horizontalni ravnini in delov­no plošco v vertikalni smeri (kar omogoca tisk izdelkov do višine 180 mm), so primerno postavlje­na na robove škatle, kar pomeni, da je prostor dodobra izkorišcen. Na žalost je tiskalnik mogoce opremiti le z eno glavo, torej ne moremo hkrati tiskati v dveh barvah ali z dvema materialo­ma. Stranice tiskalnika so pokri­te z lahko odstranljivimi polpro­sojnimi akrilnimi plošcami, ki omogocajo tako nadzor kot tudi dostop do tiskalnika. Nekoliko moti le, da tiskalnik nima zgor­njega pokrova in je zato tudi pre­cej glasen, a za doplacilo si lah­ko omislimo posebno kapo z vgrajenim HEPA-filtrom. Pri prikljuckih pa pride­mo že do prvih cudaških posebnosti. Tiskalnik je na­mrec samostojna enota in z racunalnikom nacel­no ni povezan. Edina možnost za prenos datotek iz racunalnika ali od koderkoli že v tiskalnik je pre­tikanje priložene kartice SD (!). Ta omejitev je smešna in, milo re­ceno, tudi podcenjujoca do upo­rabnika. V Zortraxu so na zacet­ku za tiskalnik M200 obljubljali tudi brezžicno povezavo, o cemer prica tudi velik citljiv, a zavajajoc napis na prednji strani tiskalnika. Fake news per excellence. Po skoraj 5 letih v prodaji bi kupec pricako­val, da bo podjetje s krepko pisa­vo izpisano obljubo tudi izpolni­lo. No, roko na srce, to možnost je dobil naslednik tega modela – ti­skalnik M200 plus. Najbrž ne bo­ste preseneceni, ce dodamo, da novejši tiskalnik stane vsaj 200 evrov vec in, seveda, starega ne vzamejo v zakup. Ce boste namesto brezžicne povezave hoteli uporabiti staro dobro ožiceno klasiko, ne upajte prevec. Ni nam uspelo najti niti prav tako omenjene vticnice USB, temvec le priložen USB-bralnik spominske kartice, kar pomeni, da prek racunalnika ne moremo neposredno spremljati ali do­datno optimizirati poteka ti­ska. Nekaterim bo to všec, vecino pa bo tak pristop spravljal ob živce, saj bo za vsak popravek treba tiskal­nik izkljuciti (ne, tiskalnik ne pozna možnosti cakanja ali predcasnega zakljucka) in zaceti znova. Podobno je z omejenostjo le na spomin­sko kartico – spet so omeji­tve kot, na primer, nezmo­žnost cakalne vrste, opozo­ril ipd. Tako, recimo, lahko med tiskom zmanjka polni­la, vendar tiskalnik tega niti ne opazi. Pa cetudi bi, bi na to težko opozoril kogarko­li, saj se pri komunikaciji z ostalim svetom zanese le na mali zaslon in piškav zvoc­nik. Sicer bi si morda lahko pomagali z izracunom pora­be polnila pred tiskom, a kaj, ko niti racunalnik niti tiskalnik ne vesta, koliko polnila je še na ko­lutu. Roko na srce, koluti, ki ima­jo navitih približno po 800 g 1,75 mm debelega polnila, imajo nari­sane grobe oznake na vsakih 200 g polnila, a to so res približne oce­ne. Pa dobro, boste rekli, to ni orodje za omahljivce, to je pri­tiklina za hard-core uporabni­ke, ki g-kodo pišejo na roko. No, in tu je naslednji šok. Zortraxov tiskalnik uporablja le svoj rezal­nik (slicer), ki ima zelo piška­ve možnosti urejanja in popra­vljanja modelov. M200 tako zna uporabljati le posebno verzijo g­-code inovativno poimenovano z-code. Še vec, posodobitev pro­gramske opreme tiskalnika (fir­mware) sploh ni predvidena pri neodvisnih proizvajalcih, tako da uporaba druge oblike zapi­sov neposredno na tiskalniku ni mogoca. Rezalnik, navdahnjeno poimenovan Z-Suite, je podobno tog. Zategadelj bo morda odgo­varjal novincem, saj bodo imeli ti nastavljeno prakticno vse, toda resnejši uporabniki ne bodo mo­gli spreminjati dolocenih finih nastavitev, ker tega v programu enostavno ni predvideno. Tako program uporabnika neposre­dno sili v izdelavo debelega pod­sloja (raft), kar je malodane ne­mogoce izklopiti, hkrati pa zanj porabi veliko dragocenega ma­teriala. Podobno je s prednasta­vljenimi podporami, ki jih je prav tako težko izklopiti. Te so kon­kretno debele in po minuti cišce­nja izdelka nam je bilo jasno, za­kaj so tiskalniku priložene kako­vostne šcipalne škarje. Ob tem je skorajda nemogoce, da ne bi po­mislili na poljske stereotipe in kako se današnja poljska demo­kraticnosti širi tudi na racunal­niško podrocje. (Bogve kakšen bi bil slovenski tiskalnik – mor­da tak, ki bi imel vec glav, a bi se kregale med sabo in ena drugo poskušale izriniti iz tiskalnika, ali pa morda takšen, ki bi zase zahteval boljše polnilo, kot bi ga imel sosednji ipd.) Kakorkoli že, Z-Suite je dalec od univerzalno­sti in vsak, ki bo hotel modelom dodati še kakšno malenkost ali dve, bo moral vmesne korake na­rediti z drugimi, boljšimi in pred­vsem dodatnimi orodji, kar spet ne olajšuje uporabe. Hkrati so bila vsaj do nedavne­ga polnila omejena na tista, ki jih je ponujal sam Zortrax. A roko na srce, teh prav zares ni malo (lah­ko pa seveda uganete, da ima­jo vsa imena, ki se zacnejo z zelo popularno crko Z): Z-ABS (jup, Zortraxov akrilonitril butadien sti­ren), Z-ULTRAT (nekoliko odpor­nejši ABS), Z-GLASS (prozoren material, mešanica modificira­nega polietilentereftalata (PET) in steklenih vlaken), Z-HIPS (zelo odporen polistiren, namenjen, na primer, za igrace ipd.) in podob­no. Polnila pa imajo tudi svojo Z­-ceno, ki dosega tudi 50 EUR/kg in vec. V domacih delavnicah bi za podobnovrsten material pla­cali morda pol manj. Ce se prebijemo skozi vse te Z­-ovire, pa je hitro tiskanje res do­kaj nezahtevno. Vnaprejšnje na­stavitve dobro opravijo svoje delo in ni opravkov s klasicnimi težavami, kot je slab stik tiska­nega kosa z ogrevano mizo. Tudi kakovost tiska je res solidna, in to brez zahtevnega nastavljanja, kar gre tiskalniku v cast. Tako verjetno kar veljajo pogumne tehniške lastnosti, kot sta loclji­vost med plastmi med 25 in 50 mikrometri ter natancnost po­mika motorjev kar 1,5 mikrome­tra. Mi smo med drugim natisni­li navoj za adapter objektiva (C­-mount) in je deloval brez doda­tne obdelave. Na tiskanem kosu tako vecinoma ni mogoce opa­ziti slojevitosti, ki je obicajna pri manj natancnih tiskalnikih. Toda potem spet zacnejo prevladova­ti težave – tako je gretje ogreval­ne mize hudicevo pocasno in se­veda ga je nemogoce nastaviti na hitrejšo stopnjo. Pocasna sta že razrez geometrije in programira­nje z-code (cesar seveda ni mo­goce zamenjati). Tudi umirjanje mize je pocasno, tiskanje podslo­ja pa tudi zahteva cas. Tako ves cas, ki ga morda privarcujemo s hitrejšo in »trotlziher« pripravo, nato izgubimo s pocasnimi po­stopki, ki so zapeceni v samo Z­-napravo. In na koncu še cena. Tiskal­nik stane zavidljivih 2000 evrov, kar je še dandanes veliko, sploh za omejitve, ki jih prinaša. Res je, da so cene (šele) nedavno zacele nekoliko upadati, a niti ne povsod. Hkrati pa se z naku­pom priklenete na proizvajal­ca, ki vam sicer veliko obljublja, a v vseh letih še ni izpolnil vseh obljub, kaj šele naslovil par zah­tev. Na žalost se je Zortraxov ti­skalnik M200 tako izkazal za pravega zagonskega dr. Jekylla in g. Hyda – odlicna in zaneslji­va zasnova, ki je ob zacetku svo­jega bivanja kot resnicni izdelek imel le nekatere nujne pritikli­ne (na primer nalepko za WiFi, a brez njega), s katerimi so daljne­ga leta 2015 upali na lepšo pri­hodnost. Toda potem, kot da so proizvajalci pozabili na zveste kupce, ali še huje – so jih raje po­spešeno molzli z dražjimi polnili, s slabšim in slabo podprtim pro­gramskim orodjem ter z zastare­lo komunikacijo s karticami, ki je ostala na ravni programirljivih statev izpred 300 let.  . Ceprav se je zdelo, da je tudi na podrocju ti­ska 3D zmagala dolgo­casnost in je vecina di­lem uspešno razrešenih, pa nas obcasno kak izde­lek opomni, da še zdalec ni tako. Tokrat smo pre­izkusili že nekoliko sta­rejši 3D-tiskalnik Zortrax M200, a ker razvoj teh ni vec vrtoglavo hiter, si je smiselno ogledati neka­tere posebnosti. Marko Kovac I . Tiskalnik je po vseh letih še vedno eleganten. . Z-suite zna le razdeliti predmete po mizi. . Tiskanje je sorazmerno kakovostno. . Fake news ali zakaj nimajo napisa turbo dizel. VKLOP NA KRATKO NA KRATKO VKLOP U U 22 april 2019 april 2019 23 Šifriranje datotek in diskov Monitor DVD Na tokratni Monitorjev DVD smo priložili še: • film Kvadrat • MonitorTV – Lenovo Yoga Book C930 • arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDFin še 3 GB najrazlicnejših programov! Programi, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD. koraj obicajno je že, da imamo vsebino svojih telefonov šifrirano za vsak primer, ce telefon izgubi­mo ali ce nam ga ukradejo. Šifri­ranje vsebine na racunalnikih je, po drugi strani, še dokaj redko, ce ne gre ravno za poslovni racu­nalnik v resnem podjetju. Vendar tehnicnega razloga za to ni – Windows že sam omogo­ca šifriranje celotne vsebine di­ska (Disk Encryption in Bitloc­ker), lahko pa se varovanja vse­bine lotimo tudi bolj kirurško, s programi, ki omogocajo tudi še kaj vec. . AesCrypt. Verjetno najeno­stavnejši in hkrati resen pro­gram, ki omogoca šifriranje po­sameznih datotek, je AesCrypt. Kot nakazuje že ime, za šifrira­nje uporablja algoritem Advan­ced Encryption Standard AES (256-bitni), deluje pa brez vsa­kega uporabniškega vmesnika. V okolju Windows (na voljo je tudi za Mac, Linux itd.) le v Razisko­valcu iz menija na desni miški­ni tipki izberemo AES Encrypt in datoteka bo zašifrirana ter bo dobila koncnico .aes. Le še ge­slo bomo morali pred tem vpisa­ti. In obratno, za odprtje take da­toteke bomo z desne tipke izbra­li AES Decrypt, vpisali geslo in – to je vse. AesCrypt odprtokodni projekt www.aescrypt.com AESCrypt.msi Cena: Zastonj. . AxCrypt. Za korak bolj prija­zen je program AxCrypt, saj pre­more tudi že nekaj uporabniške­ga vmesnika. Datoteke lahko še vedno šifriramo ob pomoci de­sne miškine tipke v Raziskoval­cu in tam tudi lahko izberemo varno brisanje datoteke (pri ce­mer se vsebina datoteke na dis­ku dejansko prepiše, ne pa da se izbriše le kazalec nanjo), vec pa poteka v oknu samega progra­ma. Tam lahko nastavimo, da se vsebina izbranih imenikov samo­dejno šifrira, gesla, ki jih pri tem uporabljamo, pa lahko delimo z drugimi uporabniki oblacnega sistema AxCrypt. AxCrypt AxCrypt AB www.axcrypt.net AxCrypt-2.1.1573.0-Setup.exe Cena: Zastonj, na voljo placljiva razlicica. . Gpg4win. Še nekoliko više je znani odprtokodni projekt GnuPG oziroma njegova oken­ska graficna razlicica Gpg4win. Omogoca šifriranje posameznih datotek ali imenikov s kombi­nacijo javnih in zasebnih šifrir­nih kljucev, ki jih lahko hranimo pri sebi ali v oblaku. Poleg šifri­ranja omogoca tudi podpisova­nje datotek, z dodatki pa je mo­goce podpisovati in šifrirati tudi elektronsko pošto, denimo v Ou­tlooku. Res pa je, da je GnuPG, kot se za tako starosto spodobi, vide­ti nekoliko zastarel in uporabni­kom ni ravno prijazen. Gpg4win odprtokodni projekt www.gpg4win.org gpg4win-3.1.5.exe Cena: Zastonj. . DiskCryptor. Preskocimo z datotek na celotne diske. Dis­kCryptor omogoca šifriranje ce­lotnega diska oziroma njegovih posameznih particij. Ce želimo, lahko šifriramo tudi osnovno sis­temsko particijo (C:), kar pome­ni, da program deluje tako, da v sistem namesti lastne sistemske gonilnike. V programu le izbe­remo particijo, ki jo želimo zaši­frirati, vpišemo geslo in pocaka­mo nekaj minut (odvisno od ve­likosti diska in hitrosti racunal­nika). Po potrebi lahko tak disk »odklopimo«, kar pomeni, da bo neviden za vsakega, ki nima našega gesla. In seveda lahko nastavimo, da je ob prebujanju racunalnika privzeto odklopljen, kar je verjetno smiselno. DiskCryptor odprtokodni projekt diskcryptor.net dcrypt_setup.exe Cena: Zastonj. . Dekart Private Disk Light. Ce ne želimo šifrirati celotnega diska ali particije, se lahko od­locimo tudi za izdelavo navide­znega diska, ki »živi« v svoji la­stni datoteki. V Dekartu lahko naredimo tako datoteko/disk in jo potem brez težav prenašamo med racunalniki. Po potrebi jo nato »priklopimo« (mount) in z njeno vsebino delamo, kot da gre za obicajen disk. Seveda le, ce smo vpisali geslo, ki smo ga vpi­sali ob izdelavi »diska«. Dekart Private Disk Light Dekart www.dekart.com PrvDiskLight.exe Cena: Zastonj, na voljo placljiva razlicica. S . VeraCrypt trenutno velja za zlati standard za šifriranje di­skov v okoljih Windows, MacOS in Linux. Gre za odprtokodni projekt, ki nadaljuje »izrocilo« legendarnega TrueCrypta, ki je pred nekaj leti ugasnil. Šifriranje z VeraCryptom (in prej Tru­eCryptom) je tako zanesljivo, da povzroca težave tudi obla­stem. Poleg tega, da zna šifrirati cvesdisk/particijo kot DiskCryp­tor, omogoca tudi izdelavo navideznega diska v datoteki, kot smo to zapisali za program Dekart. Prednost VeraCrypta pred obema je njegova razširjenost in podpora vec operacijskim sistemom. VeraCrypt priporocamo vsem, ki si želijo resne varnosti in jim hkrati v Windows vgrajeni Bitlocker (s podobnimi zmo­gljivostmi) ni všec, morda tudi zato, ker ta ne deluje zunaj Windows. VeraCrypt odprtokodni projekt www.veracrypt.fr VeraCrypt_Setup_1.23-Hotfix-2.exe Cena: Zastonj. TRGOVSKE APLIKACIJE MOBILNO MOBILNO TRGOVSKE APLIKACIJE D D 24 april 2019 april 2019 25 MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc . App Tiles je sistemski pripomo­cek z ozko dolocenim namenom, in si­cer nam pomaga, da katerokoli apli­kacijo prestavimo na zaslon s hitrimi nastavitvami. . Sensor Charts. Sistemska aplika­cija Sensor Charts graficno prikaže in­formacije o stanju in izkorišcenosti ti­pal v telefonu. . Widget Screensaver. Aplikaci­ja Widget Screensaver nas opremi z ohranjevalnikom zaslona, na katerega po želji dodajamo razne lebdece pri­pomocke. . Navbar slideshow free. Pame­tna navigacijska vrstica Navbar po­leg staticnih slik prebavi tudi anima­cije, ki ponazarjajo ukaze za upravlja­nje telefona. . Who is on my WiFi. Program Who is on my WiFi pocne, kar oblju­blja v imenu, poišce namrec, kdo z nami deli brezžicno omrežje. . TextBlast Bulk SMS. Pošilja­nje osebnih sporocil vec uporabnikom hkrati je osnovno poslanstvo aplikaci­je TextBlast Bulk SMS. . Language Navi ob pomoci Goo­glovega programskega vmesnika Translate API prevede besedilo znotraj aplikacij v poljuben jezik. . WPS Fill & Sign. Program WPS poskrbi za digitalno izpolnjevanje in podpisovanje najrazlicnejših obrazcev v obliki PDF. . Calculator Touch. Nov žepni ra­cunalnik Calculator Touch dobro izko­risti zaslonsko površino sodobnih tele­fonov, namesto tipkanja številke vanj vnašamo z drsenjem prsta po ekranu. .. YouCam Video. Video urejevalnik YouCam vsebuje vse filtre, crke, grafic­ne ucinke in druge trike, ki jih potre­bujemo pred objavo izdelka na dru­žabnih omrežjih. .. Auto Stamper je preprost pri­pomocek, ki fotografijam samodejno doda žig z ustreznim datumom in uro poljubne oblike. .. Aroundsound Audio Recorder je vec kot dostojna zamenjava za pri­vzeti digitalni diktafon, ki je bo vesel slehernik, vajen glasovnega beleže­nja zapiskov. .. Moasure. Pametni programski meter rahlo cudnega imena ob pomo­ci kamere in v telefon vgrajenih tipal dokaj natancno izmeri razdaljo med tockama. .. Curated predstavlja svež pristop in novo družabno omrežje. To združu­je ljudi na podlagi stvari, ki jih ima­jo radi. .. Water Drink Timer. Pitje vode je pomembna navada, ki na katero v vsakdanjem življenju preradi pozabi­mo. Cas za kozarec dragocene tekoci­ne si rezerviramo s programom Water Drink Timer. .. Easy Pedometer je program­ski števec korakov za vse uporabnike, ki se jim zdijo drugi tovrstni programi prevec zapleteni. .. Boost Buddies. Arkadna igra Bo­ost Buddies poleg simpaticnega vide­za stavi na preprost nadzor, kjer se z dotikanjem zaslona izogibamo smrto­nosnim pastem, sovražnikom in vro­ci lavi. .. SenSense je zanimiva vecigral­ska igra, v kateri združijo moci pri re­ševanju ugank v digitalni sobi pobega umetno slepi, gluhi in nemi igralec. .. Rebel Inc. je nadaljevanje prilju­bljene strateške igre razvijalca Nde­mic Creations, ki se po predhodni­ku med drugim zgleduje tudi z globi­no igranja. .. JAWS.io. Žrelo.io je hitra veci­gralska igra, katere kratke, dveminu­tne, seanse so polne tako akcije kot zabave. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA ANDROIDU MOBILNO . . . . . Zaklenjeni zaslon Raziskava je pokazala, da uporabniki pametnih telefonov naprave odklenemo stokrat na dan. Da bi zmanjšali svojo obsedenost, nam pomagajo najrazlicnejše aplikacije. Med njimi so tudi zamenjave za privzeti zaklenjeni zaslon, ki sicer gledanja v ekran ne omilijo, vsekakor pa zmanjšajo število dnevnih odklepov telefona. Boris Šavc regled zamenjav za za­klenjeni zaslon mobilne naprave z operacijskim sistemom Android zacnemo s priljubljeno izbiro AcDisplay .. Ce telefon nima zmožnosti stal­nega vklopa zaslona z osnovnimi informacijami, nam na pomoc priskoci aplikacija AcDisplay, ka­tere delovanje je pod našim nad­zorom. Med nastavitvami najde­mo opcijo, da zaklenjeni zaslon deluje le ob dolocenih urah, iz­beremo lahko nacin odklepanja zaslona in obvestila ter aplikaci­je, ki bodo na njem prikazane. Podobno funkcionalnost ponuja Always On AMOLED ., ki v osnovi ni prava zamenjava za zaklenjeni zaslon, ampak le apli­kacija, ki se uspešno pretvar­ja. Ce želimo na (skoraj) zakle­njenem zaslonu vedno imeti in­formacijo o casu ter na njem ta­koj prebrati prejeta opozorila in obvestila, nam Always On rad ustreže. Pripomocek je name­njen predvsem starejšim napra­vam z zaslonom OLED, ki nima­jo vgrajenega nacina stalnega prikaza informacij. Zaklenjeni zaslon Start . se zgleduje po Microsoftovem iz­delku Next Lock Screen. Njegov cilj je, da na zaklenjenem zaslo­nu prikaže cim vec stvari in upo­rabniku prihrani nadležno od­klepanje. Med posebnostmi, ki jih prikazuje, so rezultati sple­tnih iskanj, lebdeci pripomocki, bližnjice do aplikacij in celo za­bavni kviz, s katerim preženemo dolgcas. Hi Locker . je tipicna zame­njava za zaklenjeni zaslon, ki na ekranu prikaže uro, vreme, obve­stila, koledar in podobno. Od tek­mecev se razlikuje po hudomu­šnem tonu, toplih pozdravih, sa­modejni menjavi ozadja in pod­poro bralniku prstnih odtisov. Za konec predstavljamo pro­gramski pripomocek KLCK Kus­tom Lock Screen Maker .. Ta je namenjen uporabnikom, ki niso zadovoljni ne s privzetim nacinom zaklepanja telefona ne s programskimi alternativami s tržnice Google Play. Aplikacija je sicer urejevalnik na zacetku pra­znega zaklenjenega zaslona, na katerega po želji dodamo poleg obicajnih gradnikov, lastnih gra­ficnih elementov in ozadja še te­lovadne informacije programa Google Fit, glasbeni predvajal­nik, novice RSS in samodejna opravila cudodelnika Tasker.. P MOBILNO NOVO NA IPHONU Naš izbor na iPhonu Jure Forstneric . Edhita. Odlicen, enostaven a zmogljiv odprtokodni urejevalnik be­sedil, med drugim podpira tudi prikaz Markdowna. . Microsoft SharePoint. Obvezna aplikacija za vse, ki v službi uporablja­jo Microsoftov sistem SharePoint in potrebujejo dostop do njega tudi prek naprave iOS. . Wake-On-Lan. Enostavna apli­kacija za zbujanje racunalnikov prek mreže – seveda lahko pogoste napra­ve tudi shranimo za hitrejši dostop. . iPowerShell V.5. Zmogljiva apli­kacija, ki ponuja tako pregled obsto­jecih PowerShell skript kot dostop do strežnikov in referencni seznam uka­zov. . Buddy – Easy Budgeting. Iz­redno pregledna aplikacija, s katero ustvarimo financni nacrt in spremlja­mo našo vsakodnevno porabo. . iTranslate Lingo. Odlicni iTran­slate Lingo ponudi hiter in interakti­ven nacin za ucenje nekaterih vecjih svetovnih jezikov. . Fuzion – Portrait Mode Editor. Odlicna aplikacija za ustvarjanje ne­navadnih umetniških portretov. Med zanimivimi funkcijami ponuja dvoj­no ekspozituro, seveda je na voljo tudi veliko razlicnih filtrov. . Gear Calculator. Enostavna apli­kacija za izracun razmerja kolesarskih prestav, z njo lahko hitro primerjamo razlicne kombinacije zobnikov. . Trailforks. Navigacijska aplikaci­ja, namenjena predvsem gorskim ko­lesarjem, ki pokaže tudi agresivnost poti (torej pricakovane lažje in tež­je odseke). .. GetFit: Calorie Counter & Diet. Aplikacija, v kateri si lahko se­stavimo dieto, hkrati pa beležimo, ko­liko kalorij zaužijemo cez dan. .. Mushroom Book. Prijetna apli­kacija za vse nabiralce gob, ki nudi pomoc pri prepoznavanju gob ter opi­se in podatke, dosegljive tudi brez spletne povezave. .. Student Meal App – Prehrana. Uradna aplikacija Študentske organi­zacije Slovenije za iskanje in ocenje­vanje restavracij, ki ponujajo subven­cionirano študentsko prehrano. .. Ocene gostiln. Pregledna aplika­cija, v kateri lahko išcemo gostilne po Sloveniji, tudi glede na našo lokacijo, in hitro preverimo njihovo oceno. .. Dolphin Web Browser. Eden iz­med starejših brskalnikov za iOS je v zadnji razlicici dobil tudi podpo­ro za vecje zaslone telefonov iPho­ne X in XS. .. Antenna Client for Reddit. Še eden izmed odjemalcev za priljublje­no spletišce Reddit, med drugim po­nuja tudi možnost omejitve pri preno­su podatkov. .. Asphalt 9: Legends. Graficno iz­redno dodelana arkadna igra dirka­nja superšportnih avtomobilov, ponu­ja tudi dirke prek spleta. .. Harry Potter: Hogwarts My­stery. Avantura, postavljena v prilju­bljeni svet Harryja Potterja. V njej se potikamo po gradu Hogwarts, se uci­mo carovnij in odkrivamo skrivnosti. .. Lemmings: The Official Game. Nekoc izredno priljubljena igra samo­morilskih Lemmingov je prišla tudi na iOS v tej, prenovljeni razlicici. .. Dragon Ball Z: Dokkan Battle. Igra v izredno priljubljenem svetu ani­meja Dragon Ball Z. V njej se bomo s svojo ekipo borcev spopadli z najra­zlicnejšimi nasprotniki. .. Old School RuneScape. Legen­darna spletna igra RuneScape je na voljo tudi na napravah iOS. Upora­bljamo lahko isti racun, kot na racu­nalniku. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA IPHONU MOBILNO . . . . . Ustvarjanje glasbe Applove mobilne naprave so kot nalašc za ustvarjanje. Poleg fotografij in video posnetkov je z njimi mogoce ustvarjati tudi kakovostno glasbo. Odvisno od okusa in koncnega cilja se opremimo z namensko programsko opremo ter zacnemo graditi novo glasbeno kariero. Cetudi iz te ne bo nic, se bomo spotoma zabavali kot še nikoli prej. Boris Šavc obilni žepni studio Auxy . je zagotovo prvi pro­gramski izdelek na po­drocju ustvarjanja glasbe, ki ga pri tovrstnem pregledu ne sme­mo spregledati. Gre za pripomo­cek, s katerim ustvarjamo ritem in zvocno podlago. Medtem ko se drugi sorodni programi trudi­jo postopek ustvarjanja spreme­niti, ga želi Auxy poenostaviti. To mu v veliki meri uspeva in rezul­tat je program, ki je zacetnikom prijazen, a ponuja dovolj globi­ne za zahtevne znalce. Koncne izdelke Auxy deli z oblacno sto­ritvijo SoundCloud ali jih izvo­zi v datoteke WAV za kasnejšo obdelavo. Sicer brezplacen pro­gram naprednejše usluge ponuja v obliki mesecne narocnine v vi­šini petih evrov. KORG je med bolj znani­mi proizvajalci fizicnih glasbil, ki se je popolnoma predal tudi ustvarjanju digitalnih glasbenih skrinjic. KORG Gadget . ni po­ceni, zanj hocejo dvaindvajset evrov, a je na voljo tudi v neke vrste preizkusni razlicici LE. Vi­soko ceno program upravici s številnimi zmožnostmi. Gadget je polnokrvna zvocna postaja s podporo MIDI, sekvencerjem, z elektronskimi klaviaturami, ure­jevalnikom ritma in še kaj bi se našlo. Zanimiv pristop k ustvarjanju glasbe predstavi program Lo­opy HD . (4,5 EUR), ki se je proslavil v ameriških pogovorno­zabavnih TV-oddajah. S prepro­stim uporabniškim vmesnikom posnamemo 6, 9 ali 12 zvocnih posnetkov, ki se nato socasno zvrstijo. Snemanje poteka prek vgrajenega mikrofona ali z upo­rabo drugih aplikacij, kakršni sta AudioCopy in AudioBus. Pre­prosta uporaba, neopazna zaka­snitev in nepricakovani rezultati navdušijo. Chordana Composer . (3,5 EUR) je aplikacija starejšega da­tuma, ki je v zlatih casih osvaja­la nagrade po vsem svetu. Navi­dezne klaviature so bile predsta­vljene celo v eni izmed Applovih reklam. Kljub osivelemu vmesni­ku je program zabaven še danes, z njim preženemo dolgcas in se zlahka naucimo igranja klavirja, ce se ga še nismo. Ucenje igranja glasbil je osno­va še zadnjega predstavljenega programa, to je Applov brezplac­ni Garage Band ., ki so ga v preteklosti kot del ustvarjalnega procesa uporabljala znana ime­na, Rihanna, Oasis in drugi. Ga­ražna glasbena skupina je zbir­ka navideznih glasbil, od klavir­ja, bobnov do violine, s katerimi lahko v kratkem casu ustvarimo poslušanja vredne pesmi.. M Mobilne zavarovalnice Zavarovalnica Triglav Najvecja slovenska zavaroval­nica se je v mobilni svet pogna­la najodlocneje. Po skromnej­ših in locenih zacetkih je ustva­rila aplikacijo i.Triglav, ki pred­stavlja združeno pot do informa­cij in njihovih storitev. Z njo lah­ko upravljamo svoje zavarovalne police, popuste, ugodnosti, pre­verimo stanje sredstev in odku­pno vrednost po posamezni po­lici, njeno ciljno stanje ter stanje privarcevanih sredstev življenj­skih zavarovanj. Aplikacija omo­goca tudi celoten pregled placil zavarovalnih premij in zavaro­valnih pogojev, skratka ogromno stvari, za katere je bilo treba v preteklosti obiskati poslovalnico ali poklicati zastopnika. Za zašci­to podatkov je poskrbljeno s šte­vilcno kodo ali z branjem prstne­ga odtisa oziroma roženice. Ko beseda tece o Zavarovalnici Triglav, ne moremo mimo norije, ki jo je povzrocila njihova mobil­na aplikacija Drajv. Gre za zani­miv programski izdelek, ki prek telefona sledi naši vožnji. Ce smo varen voznik, vozimo po omeji­tvah, ne zaviramo sunkovito ter ne polagamo ovinkov, bomo na koncu vožnje nagrajeni z ugo­dno oceno, s katero je mogoce v enem letu pridobiti do 25 odstot­kov popusta na avtomobilsko za­varovanje. Aplikacija je lep pri­mer, kako z dobro izvedeno ide­jo izkoristiti tehnološke možnosti pametnega telefona in ucvrstiti lastno blagovno znamko na ne­vsiljiv nacin. Generali zavarovalnica Aplikacija Generali zavaroval­nice je tipicen poslovni izdelek, kjer ne manjkajo seznami poslo­valnic in telefonskih številk, vpis zavarovalne police, priklic asi­stence in pomoci na cesti, prijava škode, hramba dokumentov in še kaj bi se našlo. Aplikacijo Moj Generali razvijalci redno nad­grajujejo in jo opremljajo z do­datnimi tehnologijami, ki streže­jo uporabniku. Tako je seznamu poslovalnic dodan Googlov ze­mljevid, ki strankam kaže pot do njih, telefonske številke so pove­zane s privzeto klicno aplikacijo, klik na elektronski naslov odpre poštni odjemalec in podobno. Edina resnejša graja poleg man­ka domišljije v podobi dodatnih zmožnosti leti na ažurne in aktu­alne novice, ki so bile v casu na­šega testiranja bolj redke in pre­cej stare. GRAWE zavarovalnica Po inovativnem pristopu in spodobni mobilni predstavni­ci smo bili nad programom za­varovalnice GRAWE negativ­no preseneceni. GRAWE je apli­kacija zastarelega videza, ki po­nuja prijavo premoženjske ško­de, iskanje najbližjih posloval­nic, cenilnih mest in pooblašce­nih servisov. Med bolj uporabni­mi je informativni izracun za ne­zgodno zavarovanje, ki nam lah­ko prinese poseben 35-odstot­ni popust pri sklenitvi. Skromna ponudba programa se zakljuci z nagradno igro, ki trenutno mami z robotskim sesalnikom. Pri­merjaje zmožnosti, ki jih ponu­jajo tekmeci, smo nad trenutnim stanjem programa GRAWE razo­carani. Merkur zavarovalnica Merkur zavarovalnica je pri snovanju lastne mobilne aplika­cije ubrala doslej neviden pristop. Aplikacija Merkur s tekmeci ne tekmuje z navajanjem ponudbe, s krajšanjem poti do zavarovalne police ali z elektronskim prijavlja­njem škode, temvec želi konku­renco premagati z željo po zdra­vem življenjskem slogu uporab­nikov. Ob pomoci partnerjev so pripravili pestro paleto ponudb in popustov na podrocju športa, fi­tnesa, velnesa in na splošno zdra­vega preživljanja prostega casa. Imetnikom aplikacije ponujajo tudi posebno obravnavo pri re­zervacijah hotelov, ki so del njiho­vega programa zvestobe. Adriatic Slovenica, zavarovalna družba Podobno skromni so pri za­varovalnici Adriatic Slovenica, kjer želijo z mobilnim progra­mom ASfalt prispevati pred­vsem k varnejši vožnji ter boljši pretocnosti prometa na sloven­skih cestah. V ta namen njihova aplikacija, ki temelji na prika­zovanju informacij o razmerah na cesti v Sloveniji, uporabniku omogoca, da v vsakem trenutku preveri informacije o nacrtovani poti in se izogne zastojem zara­di prometnih nesrec, okvarjenih vozil, del na cestišcu ali neugo­dnih vremenskih razmer. Poleg pomoci na cestah zna program tako v Sloveniji kot v tujini poi­skati parkiran avto. Ce ima upo­rabnik vklopljen prenos podat­kov, zadostuje, da voznik pred odhodom oznaci lokacijo par­kiranega vozila, in nato kasne­je avto brez težav najde. Ko se znajde v težavah zaradi okva­re vozila, prometne nesrece ali samo zagate, kot so, na primer, izgubljeni kljuc, mu aplikacija ASfalt omogoca hiter klic Avto asistence AS tudi iz tujine. Za vecjo varnost voznikov je zava­rovalnica novi aplikaciji dodala še koristne napotke, kako rav­nati v primeru prometne nesre­ce in okvare vozila, kako posto­pati ob težavah v tujini in po­dobno. Pri Adriaticu obljublja­jo, da bodo aplikacijo na podla­gi predlogov dopolnili vsaj dva­krat letno. Zavarovalnica Sava Kot zadnjo omenimo še zava­rovalnico Sava, ki prave mobilne aplikacije niti nima. Na mobilnih tržnicah sicer najdemo progra­me za izracun zavarovalne pre­mije, podpis dokumentov in na­laganje slik, a so programski iz­delki namenjeni zgolj zaposle­nim z ustreznim uporabniškim imenom in geslom. Ce sodimo po videzu obstojecih programov, ki že nekaj casa niso bili preno­vljeni, so za odsotnost pravega izdelka, namenjenega strankam, krivi razvijalci, ki jih v podjetju mogoce primanjkuje.. Po pregledu aplikacij slo­venskih trgovin smo to­krat preverili, kaj so nam na mobilnem podrocju pripravile zavarovalnice. Pametni telefoni so na­mrec nadvse primerni, da skrajšajo pot stranke do zavarovalne police ali zastopnika. Tehnologijo so razvijalci od zavaro­valnice do zavarovalnice drugace zaposlili. Kako se pristopi razlikujejo, si oglejmo v naslednjih vr­sticah. Boris Šavc . Zavarovalnica Triglav se ponaša s sodobno aplikacijo, ki predstavlja hiter dostop do vecine informacij in njihovih storitev. . Moj Generali je solidna mobilna aplikacija, ki na zaslon dostavi natanko tisto, kar od nje pricakujemo. . GRAWE zavarovalnica ima na mobilnih tržnicah program, ki ji ne more biti v ponos. . Zavarovalnica Sava aplikacije za konc­nega uporabnika na mobilnih tržnicah nima. . Merkur ni obicajna zavarovalniška aplika­cija, temvec po besedah ustvarjalcev mo­bilni kažipot k zdravemu življenju. . Adriatic ponuja osamljeno aplikacijo AS­falt, ki temelji na prikazu razmer na slo­venskih cestah. FOKUS ŠIROKI MONITORJI ŠIROKI MONITORJI FOKUS X X april 2019 31 30 april 2019 Privošcimo si širši pogled! Racunalniški monitorji so naša okna v digitalne svetove, tako profesionalne in službene kot prostocasne, bolj zabavne. Kot pri marsicem pa proizvajalci tudi tu prestavljajo meje – tokrat smo si ogledali najširše primerke. Jure Forstneric ekoc je eden izmed Monitorjevih sode­lavcev dejal, da je edini razlog, da bi kdo na pisalni mizi imel dva mo­nitorja, pomanjkanje prosto­ra za tri. Veliko število monitor­jev je za racunalnicarje enostav­no »seksi«. Vec prostora za vse, kar pocnemo, vec oken, vec od­prtih programov, boljši pregled nad dogajanjem. Tehnika pa gre seveda naprej in tako lah­ko danes svoja dva monitor­ja ali vec zamenjamo tudi za enega, ki ponuja primerljivo površino in locljivost. Tokrat smo se tako lotili podrocja t. i. »ultra širokih« monitorjev. Gre za modele, ki ponujajo razmerje stra­nic 21 : 9. Najdejo se celo še širši primerki, a so res redki in dragi. Že teh ul­tra širokih modelov je na trgu razmeroma malo, vsako podjetje ponuja le nekaj modelov. Doda­tna težava pri nas je tudi zaloga, ki jo imajo distribu­terji, zato smo naredili bolj pre­gled kot pa vecji primerjalni pre­izkus (na test, žal, nismo dobi­li monitorjev znamk LG, Iiyama, Samsung ali igricarskega Alien­ware, ki sicer spada pod Dell). Zanimivo je seveda vprašanje oziroma izbira med vec manj­šimi monitorji in enim vecjim. V primerjavo smo vzeli dve kla­sicni diagonali pri teh širokih, konkretno 38 in 34 palcev, ob bok jima postavili dva klasic­na razmerja 16 : 9 in diagona­le 27 palcev, zraven pa še tri naj­bolj razširjene diagonale 24 pal­cev. Te štiri možnosti so med se­boj nekako primerljive, seveda pa imamo kup drugih kombina­cij, tudi denimo enega res velike­ga z majhnim. No, konkretne podatke si lah­ko ogledate v tabeli, med temi možnostmi nam najvec uporab­ne površine (izražene v pikah) ponudita dva 27-palcna mode­la. Sledijo trije 24-palcni, takoj za petami jim je 38-palcni mo­del, zadnji pa je seveda 34-palc­nik. Kombinacija vec monitorjev nam to dodatno površino pri na­mizni postavitvi (torej ko so mo­nitorji postavljeni eden ob dru­gega) prinese le v širino. Ce k tem racunu dodamo še ceno, bomo najvecjo površi­no za svoj denar dobili pri treh 24-palcnih. Tu smo v racun sicer vzeli tri klasicne pisarniške mo­nitorje nekoliko višjega ranga, a prehod k dvema 27-palcnima nam prinese 18 odstotkov vec površine za 36-odstotni dvig v ceni. Opcija le enega predstavlja še vecji dvig v ceni ob hkratnem zmanjšanju delovne površine. Prednosti in slabosti A zgodba seveda ni tako pre­prosta. Kombinacija vec moni­torjev je sicer bolj smiselna s pov­sem financnega vidika, a ima en velik monitor tudi ocitne pred­nosti. Najvecja je po našem mne­nju manjkanje vmesnih robov. Okna lahko poljubno prestavlja­mo po njegovi površini, ne da se pri tem lomila cez vec centime­trov široke robove dveh ali treh monitorjev. To je velika prednost pri programih, ki smo jih vaje­ni uporabljati v celozaslonskem nacinu, saj ti ne podpirajo raz­tegovanja cez dva monitorja (ali vec). A cetudi bi to bilo mogoce, bi robovi še toliko resneje motili izkušnjo. Pri pisarniški rabi je ta­kih programov sicer manj, najo­citnejša primera sta racunalniška igra in ogled videa, a tudi mon­taža videa in zvoka je pri vecjih monitorjih zelo olajšana. Naslednja prednost le enega monitorja je enostavnejše upra­vljanje, tako fizicno kot pro­gramsko. Delovno okolje imamo cistejše, manj je kablov, en moni­tor na pisalni mizi zasede manj­ši del površine. Hkrati tudi odpa­de vprašanje, kako jih bomo vec sploh prikljucili na graficno kar­tico – pri prenosnikih obicajno ni druge izbire kot en velik zaslon. Pri digitalnem upravljanju pa mi­slimo na nastavitev le enega mo­nitorja – manj je dela z izdelavo profila, manj z morebitnimi do­datnimi nastavitvami, barve so po vsej površini enake, svetlost nastavljamo le na enem mestu. Sami smo vajeni uporabe vec monitorjev, a moramo priznati, da se nam je v casu testa zdela uporaba le enega, vecjega, eno­stavnejša in udobnejša. Pri igrah je pomislekov manj, saj vecina iger ne podpira mo­žnosti nastavitve vec monitor­jev, tiste, ki to ponujajo, pa zah­tevajo tudi kar nekaj ukvarjanja z graficnimi nastavitvami, da ni prevec popacenja na robovih. Za tiste, ki svoje igranje sicer odda­jajo prek spleta (streaming) je morda smiselno velikemu glav­nemu monitorju dodati še ka­kega manjšega, ki upravlja osta­le programe (OBS za oddajanje, kak Discord za pogovor itd.). Med temi možnostmi je od­locitev seveda prepušcena upo­rabnike. Tistim, ki bi sicer radi vec delovne površine, a je zanje pomembna tudi cena, je najlaž­je priporociti vec manjših (in ce­nejših) monitorjev. Izjema pa so uporabniki prenosnikov, saj ima­jo ti obicajno na voljo le en vme­snik, v zadnjih letih HDMI, kar pomeni, da bo vecji monitor pri­vzeta izbira. Tisti, ki so pripra­vljeni poseci po dražji rešitvi, pa bodo z enim širokim lahko zelo zadovoljni. Kar se tice podprtosti locljivo­sti pri graficnih karticah novejših racunalnikov ne bi smelo biti po­mislekov, saj gre za locljivosti, ki so nižje od vse bolj razširjene 4K (3840 × 2160 pik). Druga zgod­ba so racunalniške igre, saj to, da kartica podpira neko locljivost, še ne pomeni, da lahko pri taki locljivosti poganja tudi igre 3D. Za tiste, ki razmišljajo o naku­pu igricarskega širokega moni­torja, velja preveriti, kako dobro se graficna kartica obnese pri dani locljivosti, torej koliko slik na sekundo lahko pricakujemo v svojih najbolj priljubljenih igrah. Nekatere igre so graficno manj zahtevne, druge bolj, seveda pa na to mocno vplivajo tudi grafic­ne nastavitve. V splošnem pri teh locljivostih priporocamo karti­ce v rangu Nvidijine nove GeFor­ce RTX 2060, kot receno, pa je to odvisno od razlicnih dejavnikov. Nekoliko manj zahtevni bodo brez težav zadovoljni tudi z iz­redno priljubljeno predhodni­co, torej modelom GTX 1060, ali pa AMD Radeonom RX 580, obe sta cenejši od tristo evrov. Seve­da pa velja preveriti tudi, ali naše priljubljene igre sploh podpirajo konkretno locljivost monitorja. Pri novejših ne bi smelo biti te­žav, pri starejših pa bi jih že lah­ko imeli. Preizkus Ogledali smo si pet razlicnih monitorjev, tri poslovne (Dello­va U3818DW in U3419W ter Fu­jitsujev B34-9 UE) ter dva igri­carska (Acerjev Predator X34 in AOC Agon AG352QCX). Diago­nale vseh so zelo podobne, Del­lov U3818DW ponuja 38 palcev, AOC 35 palcev, ostali trije pa vsi 34. Oba igricarska modela sta bolj agresivno oblikovana, Dello­va sta sivinsko zadržana, Fujitsu pa je živahnejše, bele barve. AOC je tu malo poseben, saj ponuja šest osvetljenih trakov na zadnji strani, ki jim lahko s programsko opremo tudi spremenimo barve (ali pa jih seveda ugasnemo). Fizicno so vsi zelo kakovostno izdelani, vsi ponujajo dovolj tr­dna stojala, kar je pri teh dimen­zijah še posebej pomembno, saj so morebitni tresljaji na robovih še toliko bolj ocitni in moteci. Se­veda imajo vsi tudi klasicno mo­žnost montaže na druga stojala ali okvirje prek standarda VESA. Obstojeca stojala sicer vsa ponu­jajo možnost dviga in spusta ter nagiba v vertikalni in horizon­talni smeri (torej vrtenje). Zara­di širin pa teh zaslonom ne mo­remo zavrteti za devetdeset sto­pinj, torej v pokoncno lego, kot je to klasika pri manjših pisarniških monitorjih. Oba Dellova modela imata napajalnik vgrajen v sam zaslon, ostali imajo zunanje. Prav vsi so tudi ukrivljeni, kar je marsikoga sicer presenetilo, a je po našem mnenju izredno ko­ristno. Pri televizorjih so ukrivlje­ni monitorji kar hitro poniknili, a so prednosti take oblike pri ra­cunalniškem monitorju bistve­no vecje (oziroma je manj slabo­sti). Najpomembnejša razlika v primerjavi s televizorji je ta, da sedimo za racunalniškim zaslo­nom bistveno bliže. To pomeni, da je razlika v razdalji med naši­mi ocmi in središcem ali pa med robom monitorja, relativno gle­dano, obcutno vecja kot pri te­levizorju. Povedano drugace, pri širokem monitorju je popacenj proti robu vec kot pri televizorju. Ker pa sedimo za racunalni­škim zaslonom vecinoma sami, je lahko ta tudi bistveno bolj ukrivljen kot televizor. Idealno bi seveda bilo, da je vsaka toc­ka monitorja povsem enako od­daljena od naših oci, torej naj bi bil zaslon rahlo konkaven (torej ukrivljen tako v širino kot tudi v višino), a tudi ti ukrivljeni se zelo dobro odnesejo. V tabeli smo med drugim za­beležili tudi ukrivljenost vsake­ga izmed monitorjev. Številka pomeni polmer kroga, na kate­rega bi »pasal« tak zaslon, izra­žen v milimetrih. Manjša številka torej pomeni vecjo ukrivljenost in obratno. Ce bi res želeli dose­ci idealno postavitev (torej da bi bila oddaljenost oci od monitorja enaka po vsej širini), bi se morali usesti ravno na to razdaljo – pri Acerjevem Predatorju X34 na 3,8 metra, recimo. To sicer ni najbolj primerno, kar pomeni, da bi lah­ko bili vsi monitorji tudi še bolj ukrivljeni. Iz tega sicer izhaja, da so manjši monitorji bolj ukrivlje­ni, saj sedimo bliže njih. Najmanj ukrivljen je sicer ravno omenjeni Acer, a moramo poudariti, da so razlike v praksi bistveno manjše, kot se zdi glede na podani pol­mer, pravzaprav jih opazimo šele ob postavitvi enega monitorja ob drugega. Pred leti smo se pogosto je­zili, ko so proizvajalci na moni­torje dodajali tipke, obcutljive na dotik. Te so po našem mne­nju nadležne za uporabo, a so tu na vseh monitorjih ostale le fi­zicne tipke. Seveda te potrebu­jemo bolj redko (predvsem ob prvi postavitvi), a vseeno. Tu je zanimiva AOCjeva rešitev, saj dobimo manjšo nadzorno plo­šcico, ki se na monitor prikljuci preko MiniUSBja in skrbi za eno­stavnejšo upravljanje. Locljivosti seveda rastejo z daljšanjem diagonal in tu je ra­zred zase Agon AG352QCX pro­izvajalca AOC, ki glede na svo­jo diagonalo ponudi razmeroma zadržano locljivost. Sicer pri tem zaostaja za ostalimi, a je to gle­de na namembnost in ceno pov­sem razumljivo. Ko pravimo, da je glede na namembnost to razu­mljivo, mislimo na dejstvo, da se bo graficna kartica pri tej nižji lo­cljivosti manj »napenjala« oziro­ma bomo lažje dosegli vecje šte­vilo slik na sekundo. Druga plat tega je tudi vecja hitrost osveževanja, saj se lah­ko AOC osvežuje s frekvenco do 200 Hz, Acerjev Predator X34 pa gre do 100 Hz. V okvirju lah­ko sicer preberete o tehnologijah FreeSync in G-Sync. Omenimo, da ima AOC prvo, Acer pa dru­go. Odzivni cas 4 ms je pri obeh enak, to je solidno, a so na voljo igricarski monitorji tudi z le 1 ms odzivnega casa. Pri vmesnikih ni posebnih pre­senecenj – vsi ponujajo vsaj en vhod HDMI in en DisplayPort, vsi imajo vgrajen tudi USB-raz­delilnik in celo zvocnike (ce jih prikljucimo preko HDMI, seve­da). Zvocniki so zelo smiselni za take monitorje, saj so zaradi svo­je velikosti kar pripravni tudi za ogled filmov. Najbolje se sicer obnesejo pri Dellovih modelih, a za bolj zahtevne vseeno priporo­camo uporabo locenih, zunanjih zvocnikov. Imajo pa vsi tudi kla­sicni, 3,5-milimetrski zvocni iz­hod. Fujitsu in oba Della sicer po­nujajo tudi dodatni vhod HDMI, kar utegne priti prav v kombi­naciji s funkcijo Picture in Pictu­re. Gre za to, da monitor hkra­ti prikljucimo na dva racunalni­ka in nastavimo sliko enega zno­traj slike drugega. Pohvalimo pa lahko model AOC, ki poleg ome­njenih vhodov ponuja še starejša DVI in VGA. Oba sta sicer mocno omeje­na po locljivostih, ki jih ponuja­ta (Dual-Link DVI gre do 2560 × 1600), a sta koristna ravno za­radi prej omenjene možnosti sli­ke v sliki ali pa pri starejših ra­cunalnikih, ki jih le obcasno pri­klopimo (recimo strežnikih ali kaj podobnega). Zelo koristno možnost pa ponujata oba Dello­va modela, saj ima izhod USB­-C kar do 95 W izhodne elektric­ne moci, kar pomeni, da lahko preko njiju napajamo tudi pre­nosnik. Kot vedno smo preizkusili tudi kakovost slike. Najprej na­pravimo kalibracijo, nato preve­rimo barvno natancnost, kot za­dnje pa še enakomernost osve­tlitve. Za to uporabljamo kali­brator podjetja x-Rite, konkre­tno model i1 Pro, s priloženo programsko opremo. Po barvah že vec let opažamo, da danes tako rekoc ni vec slabih mode­lov. Tudi ti so se vsi odlicno od­rezali z zelo natancnim barva­mi. Kalibrator je pokazal malen­kost vecje odstopanje le pri Fu­jitsujevem modelu, a tudi ta za­služi odlicno oceno. Barvno natancnost se sicer meri v sredini monitorja, a smo vseeno preverili, kako se odrežejo proti robovom, a ni bilo bistvenih odstopanj. Nekaj vec razlik pa je bilo pri enakomernosti osvetlitve. Sicer so vsi zelo dobri, le model AOC je imel manj enakomerno osvetlitev. Najmocnejša je v spo­dnjem srednjem delu, proti vrhu in stranicam pa malenkost upa­da. Nezahtevni uporabniki tega sicer ne bodo opazili, sploh pa tega ni videti pri igrah. Vidni koti so pri vseh kar dobri, malenkost slabši je spet le model AOC, a so tudi tu razlike razmeroma majh­ne, sploh ker zaslon gledamo ve­cinoma z istega mesta. Ti ultra široki monitorji so odlicna rešitev tako za igricar­je kot za tiste, ki potrebujejo vec delovnega prostora, a si ne želi­jo na mizi imeti dva monitorja ali celo tri. Hkrati so tudi edina smi­selna rešitev za uporabnike pre­nosnikov, saj so ti nakveckrat omejeni z le enim izhodom za grafiko oziroma video. Še najve­cji minus teh naprav je razmero­ma visoka cena, a tudi te se po­casi znižujejo. . N . Acer Predator X34 . AOC Agon AG352QCX tehnologijah FreeSync in G-Sync smo pri Monitorju sicer že pi­sali (clanek Igranje brez anomalij, maj 2016), a vseeno ve­lja ponoviti glavne znacilnosti. V osnovi gre za tehnologiji, ki uskladita hitrost izrisovanja slike na racunalniškem monitorju s hitro­stjo, ki jo za izris uporablja graficna kartica. Ti dve hitrosti po navadi nista usklajeni, sploh ker hitrost graficne kar­tice ves cas niha glede na dogajanje v igri. Pri igrah se to kaže v obliki trganja, opaznega predvsem pri ravnih crtah. Težava je v tem, da zaslon med risanjem slike od graficne kartice dobi ukaz za izris naslednje – v tem primeru preneha izrisovati prvo in takoj preide na drugo. To nekoli­ko omili starejša funkcija V-Sync, a je zelo omejena pri frekvencah. Problema sta se lotila tako Nvidia kot AMD, prva s tehnologijo G­-Sync, drugi pa s FreeSync. Nvidijina tehnologija je zaprta, potrebuje nekaj namenske elektronike, vgrajene v monitor, proizvajalci morajo za njeno uporabo Nvidii tudi nekaj malega placevati. FreeSync pa je odpr­tokoden in brezplacen za uporabo, to se pozna tudi pri tržnem deležu, saj je pred nekaj leti prehitel Nvidio. Velja omeniti, da je Nvidia pri svojih novejših kartic (GTX serije 10, torej 1060, 1070, itd., ter RTX serije 20) prek gonilnika tudi omogoci­la podporo za standard AMD FreeSync, a deluje le na redkih FreeSync monitorjih. TEHNOLOGIJE FreeSync, G-Sync, potrebujem kaj od tega? O . Danes sta kljucna vmesnika DisplayPort in HDMI, zelo pogost pa je tudi razdelilnik USB. . Dell U3419W . Dell U3818DW . Fujitsu B34-9 UE . Barvna odstopanja, ki smo jih izmerili s kalibratorjem. Vse kar je manj od 5, po mnenju proizvajalca x-Rite velja za dobro. . Acer Predator X34 . AOC Agon AG352QCX . Fujitsu B34-9 UE . Dell U3419W . Dell U3818DW 38" 34" . . Dell U3818DW Dell U3419W Zaslonska geometrija S tremi manjšimi monitorji do­bimo najvec delovnega prostora za svoj denar, a ima izbira le ene­ga ultra-širokega monitorja tudi svoje prednosti. 27" 27" . 27-palcni monitor 27-palcni monitor 24" 24" 24" . . 24-palcni monitor 24-palcni monitor 24-palcni monitor Dell U3818DW Dell U3419W 2 × 27-palcni 3 × 24-palcni skupna diagonala (palcev) 38 34 47 43 razmerje skupne površine 21:9 21:9 32:9 48:9 skupna locljivost 3840 × 1600 3440 × 1440 5120 × 1440 5760 × 1080 skupna površina (v pikah) 6.144.000 4.953.600 7.372.800 6.220.800 skupna površina (v cm2) 3.224 2.757 4.005 4.687 skupna cena 1195 941 870 640 . . . . Acer Predator X34 AOC Agon AG352QCX Dell U3419W Dell U3818DW Fujitsu B34-9 UE diagonala (palci) 34 35 34 38 34 tip matrike IPS MVA IPS IPS IPS locljivost (pik) 3440 × 1440 2560 × 1080 3440 × 1440 3840 × 1600 3440 × 1440 pik na palec (DPI) 110 79 110 109 110 odzivni cas (ms) 4 4 5 5 5 frekvenca (Hz) 100 200 60 60 60 polmer ukrivljenosti 3,8 m 2 m 1,9 m 2,3 m 1,9 m vmesniki DP, HDMI, USB Hub, audio izhod DP, HDMI, DVI, VGA, USB Hub, audio izhod DP, 2 × HDMI, USB Hub, 3,5 mm audio izhod DP, 2 × HDMI, USB Hub, 3,5 mm audio izhod DP, 2 × HDMI, USB Hub, 3,5 mm audio izhod FreeSync/G-Sync G-Sync FreeSync / / / vgrajeni zvocniki 2 × 7 W 2 × 5 W 2 × 9 W 2 × 9 W 2 × 3 W napajalnik zunanji zunanji notranji notranji zunanji prodaja www.diss.si www.elkotex.si www.avtera.si www.avtera.si www.fujitsu.com/si/ cena (EUR) 1.214 EUR 640 EUR 941 EUR 1.195 EUR 921 EUR za Velikost, locljivost, kakovost slike. Cena glede na velikost, frekvenca osveževanja, FreeSync, vmesniki. Velikost, locljivost, kakovost slike, izhodno napajanje preko USB-C. Velikost, locljivost, kakovost slike, izhodno napajanje preko USB-C. Velikost, locljivost. proti Cena, hitrost osveževanja. Neenakomerna osvetlitev, razmeroma nizka locljivost glede na velikost. Cena. Cena. Cena. NAJBOLJŠI 36 april 2019 april 2019 37 APRIL 2019 V hajpu je prihodnost V teh dneh je Elon Musk predstavil Teslin prihajajoci avtomobil, imenovan preprosto »Model Y«. Na prodaj bo nekje v letu 2020. Morda. Jure Forstneric ganili ste – že zdaj lah­ko rezerviramo mesto v cakalni vrsti za nakup, za okoli 2.500 dolarjev. Tesla se gre take rezervacije že kar dol­go casa, tako pri prejšnjih mo­delih kot pri drugih njihovih bo­docih (potencialnih?) proizvo­dih. Imam, denimo, znanca, ki je povsem resno razmišljal, da bi placal okoli tisoc evrov za to, da bi se postavil v vrsto za Teslino prihajajoco streho, narejeno iz soncnih celic. Podobno se dogaja tudi na po­drocju zabavne elektronike ozi­roma konkretneje mobilnih te­lefonov. Že konec februarja smo lahko, denimo, pri slovenskih mobilnih operaterjih prednaro­cili prihajajoci Huaweijev tele­fon P30 Pro. Telefon, ki ne obsta­ja. Telefon, ki bo luc sveta ugle­dal 26. marca. Telefon, o kate­rem uradno ne vemo nic. Ne po­znamo specifikacij (no, lahko jih kar dobro uganemo – enak bo kot lanski Mate 20 Pro, le »lep­ši«), ne vemo pa, kako bo telefon videti (pac – »lepši«). A kupimo ga lahko že mesec pred uradno predstavitvijo! Ne­katera podjetja temu recejo celo slepo prednarocilo. Ne glede na to, da ne gre za kakšno res redko robo, proizvajalec pa nima ravno hudih težav z dobavo. Tesla ima vsaj dobro opisane oziroma po­znane težave z izdelavo oziroma dobavo svojih modelov, zato tam še nekako vidim smisel, da se clovek postavi v vrsto, sploh ker placa le majhen del koncne cene (in se lahko tudi premisli). Razlog za tako taktiko je seve­da preprost – želja proizvajalca, da proda cim vec naprav. Res je, dalo bi se pocakati, imeti nekaj tednov oglasnih akcij in upati, da se uporabniki odlocijo za nakup. A bistvo navdušenosti nad pri­hajajocim produktom, nad t. i. hypom, je ravno v tem, da še ne vemo, kaj tocno pride – navdu­šeni smo nad potencialom. In v tem je kljuc – podjetja nas mora­jo sredi tega hajpa ujeti in prepri­cati, da damo denar od sebe. Ker ko je neka naprava tudi dejansko na voljo, se hitro najde kup tistih izgovorov v stilu: »Saj bi, ampak ...« Podjetja se ob tem »ampak« zgrozijo približno tako kot mo­ški, ko od partnerice sliši: »Mora­va se pogovoriti.« Osebno nisem navdušen nad prednarocili, sploh pa ne tako dalec vnaprej, da niti ne veš, kaj tocno boš sploh dobil. Kakšen bo telefon, kaj bo imel, kaj mu bo manjkalo. A obstaja, vsaj zame, tudi ena velika izjema. Redno namrec kupim kako racunalni­ško igro vnaprej, preden je sploh koncana. Ne govorim o predna­rocilih kakih znanih iger (pri di­gitalnih dobrinah je prednaroci­lo sploh višek neumnosti), tem­vec o tem, da »kupiš« še nedo­koncano igro in lahko igraš nje­ne beta razlicice. To pomeni, da lahko igraš igro tudi leto ali vec, preden je dejansko koncana, hkrati pa podpreš razvijalca in mu s tem pomagaš, da dejansko konca svoj projekt. V splošnem gre za majhne, t. i. indy projekte, s katerimi imam bolj ali manj dobre izkušnje. Ne samo, da lahko igram takoj (kljub nekoliko bolj pogostim hrošcem), ampak obenem podpiram neko­ga, cigar delo cenim, in upam, da mu uspe. A ogromnim mednaro­dnim podjetjem res ne mislim pla­cevati za obljube in »potencial«.. U s Podjetja se ob tem »ampak« zgrozijo približno tako, kot moški, ko od partnerice sliši, da »se morava pogovoriti«. MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > PRENOSNI RACUNALNIKI Lenovo Thinkpad X1 Extreme Lenovo se je odlicni Thinkpad Carbon X1 odlocil nadgraditi z modelom, ki ima 15-palcni zaslon. Da bo še bolj »ekstremen«, so mu dodali še graficno kartico nVidia. 36 PRENOSNI RACUNALNIKI HP 17 Novi prenosnik serije HP 17 meri na domace, nekoliko manj zahtevne uporabnike. Kot nakazuje oznaka, gre za sedemnajstpalcni model iz njihove vstopne serije. 38 NAJBOLJŠI PRENOSNI RACUNALNIKI PRENOSNI RACUNALNIKI NAJBOLJŠI > > 38 april 2019 april 2019 39 ? Ocenjevanje prenosnikov Pri preizkusu vse prenosne racunalnike, ki jih je ta hip mogoce dobiti na sloven­skem trgu, razvršcamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Pri prenosnikih ocenjujemo: zgradbo in opremo, kakovost in locljivost zaslona, kakovost tipkovnice in sledilne plošcice, hitrost delovanja, cas trajanja akumula­torja, velikost in maso prenosnika, ceno in garancijske pogoje. Ocenjevani parametri so pri razlicnih kategorijah razlicno obteženi (npr. pri ce­nejših prenosnikih igra cena vecjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih). Ocene so od­visne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spreme­njenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 52  PRENOSNIH RACUNALNIKOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki   23 lahkih • 14 cenejših • 15 dražjih. Ekstremno Lenovo se je odlicni Thinkpad Carbon X1 odlocil nadgraditi z modelom, ki ima 15-palcni zaslon. Da bo še bolj »ekstremen«, so mu dodali še graficno kartico nVidia. . Lenovo Thinkpad X1 Extre­me. Prenosniki iz serije Thinkpad uživajo kar velik ugled, sploh ma­lenkost dražji modeli imajo med zahtevnejšimi poslovnimi upo­rabniki veliko zvestih kupcev. Za­dnja leta so se bolj robatim mode­lom zaceli pridruževati tudi tanj­ši, lažji prenosniki, ki pa še vedno ponujajo odlicno fizicno kakovost in trpežnost. Gre predvsem za modele z oznako X1 (odlicni X1 Carbon, hibridni X1 Yoga), tej li­niji se pridružuje tudi novi Thin­kpad X1 Extreme. Gre za prenosnik, ki se tru­di ponuditi cim bolj uravnoveše­no izkušnjo. V kakovostno, a še vedno razmeroma lahko in tan­ko ohišje so tako poleg vrhunske strojne zasnove dodali tudi dis­kretno graficno kartico podjetja Nvidia. Hkrati uporablja bolj kla­sicni, petnajstpalcni zaslon na­mesto manjšega, štirinajstpalc­nega, ki je sicer bolj pogost pri lahkih in tankih prenosnikih. Zaslon pri preizkušenem mo­delu uporablja matriko IPS, lo­cljivost je klasicnih 1920 × 1080, dodana je matirana pre­vleka, ki poskrbi za malo odbo­jev. Podoben model si lahko si­cer omislimo tudi z zaslonom na dotik in celo z zaslonom loclji­vosti 4K. Kot je trend pri dražjih prenosnikih, je tudi tu rob okoli zaslona zelo majhen, zaslon pa se lahko odpre do 180 stopinj, torej povsem ravno na mizi. Osrcje prenosnika predstavlja Intelov i7-8850H, torej šestje­drni procesor najvišjega ranga, zraven je šestnajst GB pomnil­nika. Podatke bomo shranje­vali na Samsungov SSD veliko­sti 512 GB. V nasprotju z drugi­mi prenosniki te družine so tu k integrirani Intelovi UHD Graphi­cs 630 dodali še diskretno Nvi­dijino GeForce GTX 1050Ti. Gre za razlicico Max-Q Design te si­cer kar solidne graficne kartice, kar pomeni, da je nekje med 10 in 15 odstotki manj zmogljiva, a hkrati tudi porabi manj energije. Poleg boljše vzdržljivosti aku­mulatorja to omogoca tudi tiš­je delovanje, k temu pripomo­rejo tudi gonilniki, ki naj bi po­skrbeli, da glasnost ne preseže 40 dB. Med našim preizkusom grafike (s programom 3DMark) se je kartica še kar dobro odne­sla, zato bo primerna tudi za kak Fortnite, tudi glasnost ni pretira­na (ceprav med igranjem vseeno slišimo ventilator). Racunalnik je sicer strojno vec kot dovolj hi­ter in odziven. Slabše pa se ob­nese pri avtonomiji, vsaj v pri­merjavi z drugimi modeli te dru­žine, a to niti ne preseneca, seve­da pa je mocno odvisno od naše­ga dela. Tipkovnica prenosnika je odlicna, to je sicer standard pri prenosnikih Thinkpad. Tip­ke so rahlo vbocene in ponuja­jo zelo dober odziv, na sredini je tudi krmilna palicica, nad sledil­no plošcico pa so tri fizicne tip­ke. Tipkovnica je tudi osvetljena od zadaj, na voljo sta dve stopnji moci. Kot zanimivost omenimo, da ima spletna kamera tudi fi­zicni drsnik, s katerim jo lahko zakrijemo. Na desni strani je si­cer tudi bralnik prstnih odtisov. Pri vmesnikih ni presenecenj, na voljo sta dva USB-C, en USB klasicne oblike, za izvoz videa je poleg HDMI na voljo tudi Mini DisplayPort. Dodan je tudi bral­nik kartic SD, ni pa klasicnega omrežnega vmesnika. Novi Thinkpad X1 Extreme je odlicen vsestranski prenosnik, katerega edina resna hiba je vi­soka cena. Po našem mnenju bo vecina uporabnikov sicer bolj zadovoljna z modelom Carbon, saj zamenja zmo­gljivejšo grafiko izvedenke Extreme za varcnejše delo­vanje in nižjo ceno. Jure Forstneric . HP Elitebook 745 G5. Serija prenosnikov proizvajalca HP Eli­tebook je bila tradicionalno na­menjena poslovnim uporabni­kom. Iz trpežnih, tudi malenkost debelejših so se v zadnjih letih prelevili v nekoliko tanjše, tudi stilsko naprednejše modele. Tak je tudi novi 745 G5 – gre za lep, tanek prenosnik z aluminijastim ohišjem v licni srebrni barvi. V razredu lahkih oziroma tankih prenosnikov sicer ni med najlaž­jimi ali najtanjšimi, a vseeno po­nuja dobro razmerje med mera­mi in uporabnostjo. Diagonala zaslona meri 14 palcev, njegova locljivost je kla­sicna FullHD (1920 × 1080 pik). Pohvalimo lahko matirano pre­vleko. Ta model prenosnika je si­cer na voljo tudi v kombinaciji z zaslonom, obcutljivim na dotik, v tem primeru uporablja svetle­co prevleko. Tipkovnica je zelo dobra, ponuja prijeten odziv in dober obcutek med tipkanjem, hkrati je tudi osvetljena od zadaj. Na sredini je tudi modra krmilna palicica, nad sledilno plošcico pa sta dve fizicni tipki. Dobra je tudi zvocniška izkušnja, vsaj glede na kompaktnost ohišja. Nabor vmesnikov je soliden, poleg enega vmesnika USB­-C sta na vsaki strani še po en klasicni USB (3.0). Mo­goce nekoliko presenetljivo najdemo na strani tudi klasicni omrežni vmesnik, kar je vsekakor pohvalno. Za izvoz videa je na voljo HDMI, zraven je še bralnik kartic SD, vgrajena je tudi reža za kartico SIM za morebitni prenos podatkov prek mobilnega omrež­ja. To je bilo vcasih izredno popu­larno pri poslovnih prenosnikih, danes pa je že bolj redkost. Tako kot drugi tokrat preizku­šeni HP tudi ta Elitebook upora­blja procesor AMD, konkretno model R7-2700U. Gre za pribli­žen ekvivalent Intelovim proce­sorjem i7, torej zgornji zmoglji­vostni razred, crka »U« pa ozna­cuje, da gre vseeno za energij­sko nekoliko varcnejši model. Procesor ima štiri jedra in vecni­tno tehnologijo (sistem tako vidi osem jeder). Vgrajenih je 8 GB pomnilnika, kar je solidno, ce­prav se ne bi branili še kakega vec. Podatke bomo shranjevali na pogon SSD, velik 256 GB. Za grafiko skrbi integrirana Radeon Vega 10, ki je dovolj zmogljiva tudi za kake manj zahtevne igre. Skupaj gre za dobro strojno zasnovo, zaradi katere je preno­snik zelo odziven, vseeno pa se ba njem ne bomo lotili najzah­tevnejših opravil. Glede na na­membnost pa bi si mogoce želeli nekoliko boljšo avtonomijo – do­bre štiri ure sicer ni slabo, a prav dobro tudi ne. Je pa res, da je naš preizkus razmeroma agresi­ven, pri obicajni rabi lahko pri­cakujemo tudi kako uro vec. Novi Elitebook 745 G5 po­nuja dobro razmerje med zmo­gljivostjo in prenosljivostjo, hkrati pa je tudi cena zelo ra­zumna. Preizkušeni mo­del velja ravno okoli ti­soc evrov, na voljo je pa tudi zmogljivejša alternativa, ki dvigne kolicino pomnilnika na 16 GB, podvoji pa tudi velikost pogona SSD. Tako opremljen prenosnik stane dobrih 1200 evrov. Za tiste malenkost zahtevnejše je po na­šem mnenju boljša izbira. Jure Forstneric . HP 17-ca0009nm. Novi pre­nosnik HP 17-ca0009nm meri na domace, nekoliko manj zah­tevne uporabnike. Kot nakazuje oznaka, gre za sedemnajstpalcni model iz njihove vstopne serije. Prenosnik svojo velikost še kar dobro skrije, saj niti ni predebel, ohišje iz bele plastike pa tudi ni pretežko. Tipkovnica je presenetlji­vo solidna, pri prenosnikih tega razreda smo sicer vajeni slabših. Ta se kar dobro odne­se, ponuja dober povratni odziv in prijetno tipkarsko izkušnjo. Sledilna plošcica je dovolj velika in natancna, pod njo sta dve fizicni tipki. Vgrajena sta dva zvocnika bolj povprec­ne kakovosti. Zaslon ni svetlec, žal je pa njego­va locljivost glede na ve­likost nekoliko nižja, kot bi si želeli. Ponuja namrec 1600 × 900 pik, kar je pac da­vek nizke cene tega racunalni­ka, a vseeno bi si želeli locljivost FullHD. V uporabi je matrika TN, barve so dovolj dobre, vidni koti pa zgolj povprecni. Strojna zasnova je zanimiva, saj je v uporabi procesor AMD iz družine Ryzen. Gre za procesor R3-2200U, ki so ga na trg spla­vili pred približno letom dni. Procesor je približno primerljiv z Intelovim modelom iz serije i3 (pri AMD niso nakljucno svojim procesorjem namenili številk 3, 5 in 7), torej gre za razmeroma varcen model. Ima dve jedri, nje­gov takt se z 2,5 GHz po potre­bi dvigne do 3,4 GHz, nominal­na termalna ovojnica je 15 vatov. Procesor se kar dobro obne­se, ponuja dovolj zmogljivosti ob majhni porabi energije. Žal pa ima ta prenosnik le 4 GB po­mnilnika, kar je res ozko grlo na skoraj vsakem koraku. Po našem mnenju je danes 8 GB higienski minimum, saj lahko že sam sple­tni brskalnik zase odvzame tistih 4 GB. Operacijski sistem in tistih nekaj pomembnejših programov bomo namestili na pogon SSD, velik 128 GB, za ostalo pa je na voljo še klasicni HDD 1 TB. Za grafiko poskrbi vgrajena karti­ca AMD Radeon Vega Mobile graphics – gre za integrirano re­šitev, ki ni primerna za zahtev­nejše igre. Najvecja prednost tega preno­snika je njegova cena, saj bomo zanj odšteli manj kot 500 evrov, seveda z namešcenimi Windows 10 Home. Prenosnik bo najpri­mernejši za nezahtevne doma­ce uporabnike, ki ne uporablja­jo veliko programov hkrati, ve­lik zaslon pa bo primeren tudi za ogled kakega filma. Zanimi­vo, da ima prenosnik vgrajeno tudi opticno enoto, za tiste, ki še kdaj pogledajo kak DVD. Varcna zasnova pa pomeni, da kljub ve­likosti zaslona zdrži kar solidne štiri ure in pol z uporabo akumu­latorja – vec, ce smo bolj varcne sorte in izklopimo brezžicno po­vezavo (recimo med ogledom filma). Jure Forstneric LENOVO Thinkpad X1 Extreme Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1463 Vecpredstavnostni indeks SYSMark 2014 (Media Creati­on): 1822 Trajanje delovanja: 3 ur 38 minut Mere: 36 × 25 × 1,8 cm, 1,7 kg Znacilnosti: Intel Core i7-8850H, 2,6 GHz, 16 GB RAM, 512 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Bluetooth Zaslon: 15,6-palcni, 1920 × 1080 pik Operacijski sistem: Windows 10 Pro Cena: 2.480 EUR Prodaja: www.alterna.si, www.mikropis.si, www.diss.si X Mere in teža, kakovost izdelave, zmogljivost. Z Cena. ZGRADBA IN OPREMA 10 VELIKOST IN TEŽA 4 HP 17-ca0009nm HP Elitebook 745 G5 Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1035 Vecpredstavnostni indeks SYSMark 2014 (Media Creati­on): 839 Trajanje delovanja: 4 ur 28 minut Mere: 41,5 × 27 × 2,5 cm, 2,45 kg Znacilnosti: AMD Ryzen R3-2200U, 2,5 GHz, 4 GB RAM, 128 GB SSD + 1 TB HDD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Blu­etooth Zaslon: 17,3-palcni, 1600 × 900 pik Operacijski sistem: Windows 10 Home Cena: 471 EUR Prodaja: www.diss.si. X Cena, vzdržljivost akumulatorja. Z Locljivost zaslona, kolicina pomnil­nika. ZGRADBA IN OPREMA 6 Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1310 Vecpredstavnostni indeks SYSMark 2014 (Media Creati­on): 1260 Trajanje delovanja: 4 ur 11 minut Mere: 32 × 23 × 1,8 cm, 1,5 kg Znacilnosti: AMD Ryzen R7-2700U, 2,2 GHz, 8 GB RAM, 256 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Bluetooth Zaslon: 14-palcni, 1920 × 1080 pik Operacijski sistem: Windows 10 Pro Cena: 1.006 EUR Prodaja: www.diss.si. X Mere in teža, kakovost izdelave, cena. Z Vzdržljivost akumulatorja. ZGRADBA IN OPREMA 9 VELIKOST IN TEŽA 2 VELIKOST IN TEŽA 7 DOSJE PAYPAL MAFIA PAYPAL MAFIA DOSJE P P 40 april 2019 april 2019 41 Sopranovi iz Silicijeve doline akopak v njihovem pri­meru ne gre za zlocin­sko organizacijo, ki bi konkurenci lomila kolena ali zahtevala denarce za zašcito. Nasprotno, obiska te mafije na kakšnem techie pikniku je mar­sikdo sila vesel. Že vec let so na­mrec dalec najvplivnejša kli­ka vlagateljev v visokotehnolo­ška podjetja, mnoga so osnovali sami, njihovo sled pa je moc naj­ti po vsej Silicijevi dolini. Njeni clani so ustanovitelji podjetij Lin­kedIn, Tesla Motors, YouTube, Yelp, Palantir Technologies ter mnogih drugih zvenecih imen. Med mafiozi je vsaj šest mili­jarderjev, v veliki vecini investi­torjev: Elon Musk je bil najve­cji delnicar PayPala, Luke No­sek je bil med ustanovitelji, Ke­ith Rabois, Reid Hoffman in Ken Howery pa so vsi zasedali vodil­ne položaje. A najpomembnej­ši med njimi je gotovo genial­ni financnik Peter Thiel, ki je bil med ustanovitelji njihovega ma­ticnega podjetja in je znan kot boter te mafije. Ob njih je še ne­kaj zvenecih imen, denimo razsi­pni, a genialni producent in inve­stitor David Sacks, Andrew Mc­Cormack, ki je s Thielom ustano­vil financno podjetje Clarium Ca­pital, danes pa se ukvarja z go­stinstvom, Ali Jawed Karim, ki je ustanovil YouTube. Verjetno dru­gi najpomembnejši »gangster« pa je Max Levchin, ki je s Thie­lom na delovnem zajtrku sko­val idejo za program, namenjen mobilnemu placevanju. Ko se jima je pridružil še Nosek, so leta 1998 ustanovili podjetje Confini­ty, ki je ta program izdalo. Ime­noval se je PayPal. Vendar se njihova zgodba v re­snici zacne šele leto kasneje, ko so se združili z Muskovim pod­jetjem za placevanje X.com in se preimenovali v PayPal. Že od zacetka so podjetje gradili na te­melju osebnih mrež, saj so želeli zgraditi organizacijo, v kateri bi se vsi pocutili povezane in cenje­ne. Vendar pa pri njihovem siste­mu rekrutiranja ni šlo le za nova­cenje sposobnih znancev. Thiel je povedal, da za sodelavce niso hoteli prijateljev, ampak ljudi, s katerimi bi lahko to prek skupne­ga podjetja postali. Tako je velik del PayPal mafije študentov stan­fordske univerze, kjer se je šolal Levchin, ali pa tiste iz Illinoisa, ki jo je obiskoval Thiel. V splošnem so vsi po vrsti visoko inteligen­tni, nacitani, tekmovalni deloho­liki, ki so bili med šolanjem do­bri v matematiki. Cudaki, skrat­ka, ki so se raje predajali delu kot pa druženju ali – bognedaj! – ko­šarki. Thiel sam je povedal, kako so poiskali genije, ki jih vedno pozorni tekmeci niso prepozna­li: »Ce je Google najemal ljudi z doktoratom, smo mi tiste, ki so se doktorat vpisali, pa ga kasne­je opustili. Gre za razliko v tem­peramentu.« Mafija v akciji Zaradi tega ujemanja so stike ohranili tudi po tem, ko je leta 2002 eBay kupil njihovo matic­no podjetje. Tedaj je namrec novi lastnik zamenjal nacin vodenja in ga pretvoril v precej bolj tipic­no korporacijskega, zaradi ce­sar je PayPal v nekaj letih zapu­stilo kar 38 posameznikov od petdesetih, ki so ga ustanovili. Mladi, inteligentni in progresiv­ni uslužbenci pac niso prenesli nove korporativne kulture, ki je bila na silo vnesena v podjetje. Ob odhodu iz PayPala so bili vsi zelo dobro izplacani, vendar pa – to se je kasneje izkazalo za kljuc­no – s temi sredstvi niso ustano­vili skupnega podjetja, ampak so se razpršili po vsej tehnološki sceni. Oprijel se jih je tudi duh v ZDA tako romantiziranega odpa­dništva, ki izhaja iz casa, ko jih je eBay pregnal oziroma ko so se z odhodom uprli osovraženi kor­poraciji. Ljudje, ki so veljali za od­ljudne, cudaške piflarje so posta­li novi zlati decki, prek njih pa je postala modna tudi odklonskost od države, mainstreama in uve­ljavljenih poslovnih – pa tudi po­liticnih – norm. Takoj za tem, ko je Thiel unov­cil svoje izplacilo iz PayPala, je osnoval investicijsko družbo Cla­rium Capital, vanjo pa pritegnil še McCormacka in Howeryja. Po­stali so prvi zunanji vlagatelji v Facebook, ki je bil tedaj še v po­vojih, in privabili še Hoffmana. Ta je ocitno prepoznal potencial družabnih omrežij, saj je kmalu za tem ustanovil LinkedIn, v po­sel pa je kot investitorje pritegnil še Thiela in Raboisa. Tudi Elon Musk se je obrnil na prijatelje iz PayPala, ko se je po treh neuspe­šnih poskusih izgradnje cenovno ucinkovite rakete njegov SpaceX znašel v težavah in so druge inve­sticije v ta program zacele pešati. Vendar pa ni bila le medse­bojna naklonjenost tista, ki jih je držala skupaj, marvec tudi eko­nomska klima. Na prelomu sto­letja so le redki prepoznali do­bickonosnost, ki jo prinašajo in­vesticije v potrošniško tehnologi­jo, predvsem pa v startup podje­tja. Ker so bili mafijaši med red­kimi, ki so vanje vlagali, so s tem sooblikovali tudi njihovo podo­bo, njihovo filozofijo. V razlicna podjetja so po malem – v nare­kovajih, seveda, saj je bilo v igri še vedno na stotine tisocev do­larjev – vlagali že od leta 1995. Leta 2003, ko so pridobili sred­stva od prodaje PayPala, pa so zaceli skupno vlagati v desetine, po letu 2010 pa v stotine podje­tij in startupov. Clani mafije so ustanovili vec investicijskih pod­jetij in hedge fundacij, njihovi clani sedijo v upravnih odborih bank. Poleg tega so strokovnja­ki izracunali, da je v kar tretjini primerov investicija posamezne­ga clana te mafije za seboj prite­gnila vložek še vsaj enega. Ker so se ti pajdaši dobro razumeli in si medsebojno zaupali, so lahko pri mnogih projektih sodelovali, na­mesto da bi si skakali v zelje. Fantovski klub Vendar pa je nacin delovanja PayPal Mafije požel tudi vec ocit­kov. Ne le moralisticnih na racun njihovih razsipnih zabav z, na primer, Snoop Dogom kot vecer­no zabavo ali pa življenjskim slo­gom, ki vkljucuje butlerja in pol milijona zelencev vredno cestno raketo. Niti ne zaradi obtožb spolnega nadlegovanja na delov­nem mestu v vsaj dveh primerih – enkrat moških, drugic pa žen­sk v vec startup podjetjih. Glav­ni ocitek na njihov racun je na­mrec sistematicna diskriminaci­ja žensk na vodilnih položajih v njihovih podjetjih. Po dostopnih podatkih je takšnih v vseh njiho­vih podjetjih le okoli 13 odstot­kov, v številko pa so zajeti tudi startupi, v katere investirajo. Ko je bil Thiel - sicer odkriti homo­seksualec - še v PayPalu bolj ali manj prisiljen zaposliti sodelav­ko, ta ob njem ni zdržala vec kot pol leta. Pred tem je izdal esej o tem, kako je ženska enakoprav­nost škodljiva za demokracijo. Pri tem pa je posebej problema­ticen vpliv takšne mentalitete na celotno kulturo Silicijeve doli­ne. Tudi zaradi tega je danes tam tako malo žensk zaposlenih v ra­zvoju potrošniškega programja. Drugi vidik pa je privilegira­nost tega kroga. Ceprav se imajo za avtsajderje, vsi po vrsti priha­jajo iz premožnega okolja, kon­cali so prestižne študije na ugle­dnih fakultetah. Tako so si odprli vrata, ki mnogim drugim za ve­komaj ostanejo zaprta – ne zara­di lastne sposobnosti, marvec le zaradi ugleda obiskovane uni­verze. Tam po vecini niso pripa­dali nobeni bratovšcini ali špor­tnemu moštvu, a jih je ravno to povezalo in naredilo iz njih ek­skluziven klub. Njihova premožnost jim je omogocila bolj tvegane naložbe. Resda je Thiel s pol milijona do­larjev postal prvi zunanji Face­bookov vlagatelj, vendar pa si je ta denar lahko privošcil tudi iz­gubiti. Ce se ne bi prijelo to, bi se pa kaj drugega – clovek je bil vi­zionar v toliko, da je prepoznal potencial potrošniške tehnolo­gije. Recimo Yelp, ki ga je usta­novil Levchin, se je ob pomo­ci mafije prejel ravno toliko, da ga je z lepim dobickom odku­pil Apple, potem pa je bolj kot ne propadel. Z denarjem je lah­ko delati denar, pravijo, ta vi­dik pa na trop ljudi, ki se ima za progresivne genije, mece luc konservativnega oportunizma. Omerta? Ne, povezovanje! Za tako velik vpliv PayPal ma­fije je bila kljucnega pomena ravno njihova razpršitev po od­hodu iz maticnega podjetja. Ce­prav se to sliši kontraintuitivno, saj so bili že dobro uigrana eki­pa, ravno z locenim delovanjem tkejo še gostejšo mrežo zvez in poznanstev, ki je postala gra­dnik njihovega uspeha. Zanje je tipicno, da hkrati delajo pri vec projektih. Tipicni PayPal mafijaš bo v le nekaj mesecih investiral v nekaj podjetij, v pajdaševem delal kot svetovalec, tretjega pa bo tacas ustanavljal sam. Pogosto za kra­tek cas gostujejo drug pri dru­gem, da bi se njihove mreže še bolj prepredle, hkrati pa se po njih pretakajo ideje, informaci­je in znanja. Njihovo sodelovanje je zato še najbolj podobno znan­stvenikom, ki delajo na nekem projektu, saj je takšna dinami­ka v laboratorijskem okolju do­sti pogostejša kot v poslovnem. V korporativnem svetu namrec vlada kultura dela, ki temelji na strogi hierarhiji in zaprtih celi­cah brez prave komunikacije z drugimi deli celote. Mrežna or­ganizacija, kot jo gradijo mafija­ši iz Silicijeve doline, pa je viso­ko pretocna in temelji na medse­bojnem zaupanju ter poznavanju sposobnosti vsakega clana. Zara­di tega je bistveno bolj ustvarjal­na, na kratek rok pa tudi ucinko­vita. Ko je cilj dosežen, tim raz­pade, njegovi clani pa se osredo­tocijo na nove dosežke. Morda je prav to nauk zgodbe o PayPal mafiji. Ceprav sta v po­slovnem svetu vedno v ospredju tekmovalnost in stroga pirami­dalna, prakticno totalitarna orga­nizacija, je vodoravno, mrežno, sodelovalno organiziranje lahko mocnejše. Bolj fluidno je in di­namicno, bolj prilagodljivo situ­acijam, ki zahtevajo hiter odziv, skrbi pa tudi za ostale clane krde­la, ce se znajdejo v težavah. Celo Elon Musk, ki velja za vizionarja bodocnosti, bi prav lahko bil le še eden propadli sanjac, ce ga kole­gi v kriznih trenutkih ne bi pod­prli. Kot kaže, se lahko, ceprav propada moc držav in se rahlja­jo medcloveške vezi, slehernik še vedno zanese vsaj na mafijo!. K Organizirani kriminal ima dolocena pravila – gangsterji pogosto prihajajo iz enakega okolja, so medsebojno mocno, skoraj družinsko povezani in venomer držijo skupaj. Zanje ne veljajo obicajna družbena pravila, njihova prisotnost pa zahteva strahospoštovanje. Na koncu koncev pa gre vedno tudi za osebe moškega spola. Tako se je tudi skupine približno dvajsetih moških, bivših visokih uslužbencev PayPala, prijel naziv PayPal Mafia. Gregor Stamejcic s Mrežna organizacija, kot jo gradijo mafijaši iz Silicijeve doline, je visoko pretocna in temelji na medsebojnem zaupanju ter poznavanju sposobnosti vsakega clana. . Na znameniti fotografiji, objavljeni v reviji Fortune, trinajst vplivnih bogatašev pozira oblecenih v mafijaše. Slika je popularizirala ime, ki si ga je ta krog poslovnežev nadel: PayPal Mafia. s Ljudje, ki so veljali za odljudne, cudaške piflarje so postali novi zlati decki DOSJE RAZVOJ GLASBE RAZVOJ GLASBE DOSJE P P 42 april 2019 april 2019 43 Glasba nekoc in danes igitalna tehnologija je za glasbo pravzaprav prelomna, vendar ne to­liko zaradi novonastalih inštru­mentov, ampak predvsem zaradi tega, ker je glasbena produkcija postala dostopna skorajda vsa­kemu od nas. Delovne postaje za digitalni zvok (DAW), kot, de­nimo, Avid Pro Tools ali Applov Logic Pro, so nadobudnežem in profesionalcem prinesle ne­koc nepojmljive možnosti pilje­nja zvoka. Tako rekoc na koni­ci prsta imamo za celoten orke­ster inštrumentov, glasbe, zvo­kov, »samplov«. Beatlesi so svojo mojstrovino Sgt. Pepper‘s Lonely Hearts Club Band pred pol stole­tja posneli na napravo, ki je lo­ceno snemala štiri zvocne zapi­se. Danes povprecni DAW z lah­koto prepleta približno sto zvoc­nih zapisov, vsakemu od njih pa je moc spreminjati ton in vi­šino zvoka ter dodati nešteto razlicnih efektov. Kljucnega po­mena pri njih je, da so to lahko tudi razmeroma majhni progra­mi, ki sedejo na vsak prenosnik in tako omogocajo glasbeni iz­raz tako rekoc vsakomur, ki je racunalniško pismen in ga to za­nima. Na drugi strani spektra so seveda namensko zgrajeni kolo­si, integrirani s kopico sintesaj­zerjev, ritem mašin in podobne­ga, ki sedijo v osrcju studia ka­kšnega Kanya ali Marka Ronso­na. Eden od kljucnih dejavnikov tega prehoda z analogne ali ele­ktronske glasbe – v smislu sinte­sajzerjev in podobnega – na ra­cunalniško je format MIDI, in­dustrijski standard, ki so ga leta 1981 sprejela nekatera japon­ska podjetja, denimo Yamaha, Korg, Roland in podobna, da bi omogocila povezavo med svoji­mi inštrumenti. MIDI se je pri­jel, kmalu se je prenesel v racu­nalništvo, še danes pa omogoca povezovanje najrazlicnejših ko­sov opreme. Posledica dostopnosti te teh­nologije je višja kakovost glasbe­nega zapisa. Izpiljenost posame­znih pesmi gre namrec tako da­lec, da je zacela poslušalce mo­titi, saj skoraj nimajo vec pove­zave z avtorjevo kreativnostjo in s tehnicnim znanjem. Vse niti ima danes v rokah producent, ki lahko iz še tako povprecnega muzikanta naredi svetovno zvez­do. Vendar tudi za ta odpor ob­staja rešitev – vecina tovrstnih programov ponuja opcijo huma­nize, ki bo v popoln racunalniški zapis vnesla drobcene napake, ki naredijo skladbo bolj, no, clo­veško. Price smo tudi velikemu porastu v neodvisni produkci­ji. Mnogi glasbeniki – ali pa vsaj zanesenjaki –, ki prej niso ime­li možnosti izdelati svoje kom­pozicije, jo zdaj lahko. Ne glede na to, ali gre za najstniške me­talce, ki hrupno bobnijo v lokal­ni garaži, ali pa naslednjo Beyon­ce, ki želi svoje vokalne zmožno­sti predstaviti svetu. Z roko v roki s produkcijo gre namrec tudi dis­tribucija glasbe. Distribucija Ta je namrec postala tako vsa­kodnevna in vseobsegajoca, da jo zaradi tega že skoraj tež­ko opazimo. Že res, da je radio pred kakšnim stoletjem prine­sel glasbo v vsak dom, vendar pa nam današnji glasbeni po­nudniki, kot je Spotify, ter sple­tni kanali, kjer je dosti muzi­ke – denimo YouTube ali Vimeo –, omogocajo, da zvocno spre­mljavo svojih življenj ustvarjamo sami. Nekoc je bila glasbena di­stribucija tudi izjemen logistic­ni podvig, zdaj pa ti servisi prej omenjenim garažnim metalcem omogocajo, da svoje umotvore naložijo na te strani in jih tako ponudijo svetovnemu obcinstvu. Še vec, z lahkoto se prek spleta tudi promovirajo, poišcejo svoje obcinstvo. Gary Barlow, glasbe­ni producent, nekoc pa clan an­gleške fantovske skupine Take That, se spominja, kako so med koncerti z odra trosili kartice, ki jih je lahko obcinstvo izpolnilo in jim jih poslalo po pošti. Z nji­mi so zbrali osebne podatke obi­skovalcev in njihove naslove, ko pa so jih cez nekaj mesecev ime­li približno 400.000, so vsem po­slali svoj novi »singel«. Ta je takoj postal uspešnica, zaradi cesar so dobili še vec obcinstva, še vec sti­kov, še vec koncertov in še vec denarcev. Zdaj pa je dovolj ka­kšna objava na Facebooku, mor­da nekaj zapisov na blogu ali fo­rumu, kjer se srecujejo podob­no misleci, in trume vrstnikov se bodo valile na koncerte, si na racunalnike in telefone pretaka­le najnovejše stvaritve neke sku­pine in tako naprej. Edina resna prepreka na poti do slave je le izredna kolicina ostalih umetni­kov, ki razmišljajo (in pocnejo) podobno. Zaradi tega se je znotraj glas­bene industrije, ki je dokaj oko­stenela tvorba iz nekih drugih casov, zacelo porajati vprašanje delitve dobicka med ustvarjal­ci. Obicajna delitev denarce vrže v bazen, ki si ga ustvarjalci nato razdelijo, kar je model pro rata. Sodobna tehnologija pa omogo­ca jasen prikaz poslušanosti za vsakega od tisocev glasbenikov, prek tega pa tudi zelo tocno po­razdelitev sredstev. Še vec, ta­kšen uporabniški user-centric model bi preprecil spletne golju­fije, kot je, denimo, tako imeno­vana Bolgarska prevara. Nepridi­pravi so namrec nasneli množico 35-sekundnih posnetkov, jih na­ložili na Spotify, uredili v playli­ste, nato pa jih dneve skupaj »po­slušali« s približno 1200 lažnimi profili. To jim je prineslo lep do­bicek prek izplacanih odstotkov. V raziskavi, ki je pokrila vso Skandinavijo, so ugotovili, da veliko vecino umetnikov preko Spotifya v nekem trenutku po­sluša le pešcica ljudi. Dobrih de­set odstotkov je takšnih, ki jih v vsakem trenutku posluša nekaj ducatov ljudi, le 0,4 odstotka pa pritegne levji delež poslušalcev. Zaradi te razdelitve trpijo glas­beniki, ki ustvarjajo znotraj manj priljubljenih žanrov ali pa se ukvarjajo z neodvisno produk­cijo. Uporabniški model pa bi skoraj prepolovil sredstva, ki jih dobi vrh piramide, ter jih razpo­redil med vec manjših avtorjev. Revolucija »Sodobna glasba« je pomeni­la muziko, narejeno z racunal­nikom, že pred dvema desetle­tjema ali vec. Futuristicne zvo­ke so zgodnji sintesajzerji proi­zvajali že nekje pred drugo sve­tovno vojno. Danes od tega poj­ma pricakujemo kaj vec. Denimo glasbo, ki jo je napisal racunal­nik sam. Pred slabima dvema le­toma je Sony na vec platformah lansiral pesmici Daddy‘s Car in Mr. Shadow. Prva je lahkotna po­pevka, ki nekoliko spominja na skupino The Beatles, druga pa je nekoliko bolj jazz, blues, mogo­ce folk orientirana. Trik je v tem, da ju je pripravil FlowMachine, umetna inteligenca, ki analizira podatkovno zbirko pesmi, nato pa sledi njihovim vzorcem v do­locenem glasbenem slogu. Ven­dar pa ima za zdaj še vedno za­dnjo besedo clovek, v tem pri­meru francoski komponist Be­noit Carré, ki je pesmici uredil in napisal besedilo. Umetna inteli­genca pac še ni dovolj ustvarjal­na za kaj takšnega, ceprav že do­volj dobro prepoznava glasbene vzorce. Lani pa je umetnik adaptiv­ne glasbe Robert Thomas, ki je med drugim ustvarjal za igro Second Life in film Inception, na koncertni dvorani Walta Disne­yja uprizoril avdiovizualni per­formans WDCH Dreams. Na njej? Da, umetnik Refik Anadol je na zgradbo projiciral svoje vizuali­je, Thomas pa jih je pospremil z glasbo. Zanjo je pripravil algorit­me za globoko ucenje, ki so pre­brskali na stotine terabajtov po­datkov losangeleške filharmo­nije, fragmente razlicnih kom­pozicij pa so nato uporabili na še nikoli slišane nacine. Tako je umetna pamet razstavila sklad­bo Mahlerja, na primer, in ji do­dala izmišljeno pasažo, izpeljano iz Stravinskega. Thomas je pred nekaj meseci s skupino Massi­ve Attack pripravil tudi zanimi­vo brezplacno aplikacijo za iOS. Fantom Mezzanine mojstrovino te skupine pretvori v spreminja­joce se, interaktivno doživetje, kjer se je moc igrati z bobni, vo­kali, videom in ustvarjati lastne remikse plošce na podlagi izvor­nih zvocnih zapisov.. D Glasba je stara skoraj toliko kot cloveštvo. Odkar ljudje govorimo, tudi prepevamo, torej melodicno, ritmicno izgovarjamo besede. Tudi razlicna glasbila uporabljamo že iz pradavnine, razlicni bobni in pišcali pa so še danes del glasbenega vsakdanjika. Razvoj in inovacija sta v glasbo vnesla marsikaj, od novih nacinov petja, prek vedno novih glasbil do ojacevalcev in nosilcev zvoka. Muzika nas dandanes spremlja povsod. Poglejmo torej, kam jo pelje razvoj. Gregor Stamejcic DOSJE KITAJSKA KITAJSKA DOSJE P P 44 april 2019 april 2019 45 Vzpon Kitajske itajska je velika država z veliko prebivalci. Tre­tja najvecja država na svetu z najvec ljudmi in drugim najvecjim gospodarstvom je ve­lesila že samo zaradi omenjene­ga. Toda na podrocju tehnologi­je ima Kitajska še vecji vpliv, kot bi sklepali zgolj iz povprecne sta­tistike. Kitajska je dalec najvecji proizvajalec številnih strateško pomembnih kovin in mineralov, brez katerih ni elektronike. V za­dnjem casu pa svojo prevlado prestavlja še stopnicko više na le­stvici. Kitajska podjetja vodijo pri razvoju in postavitvi moderne in­frastrukture za telekomunikacije ter modernih tehnologij za avto­matizacijo. Redke zemlje so kitajske zemlje Moderni cipi so resda silici­jevi, a v njih je še kopica drugih elementov. Skupina 17 elemen­tov v periodnem sistemu se ime­nuje »redke zemlje«, svoje ime pa so dobili zaradi razpršenosti. Zaradi svojih edinstvenih ma­gnetnih in elektricnih lastnosti so nujno potrebni v elektronskih napravah, Kitajska pa ima nad njihovo proizvodnjo skoraj mo­nopol. Do sredine preteklega stoletja so jih, v bistveno manjših kolici­nah, pridobivali iz najdišc v Indi­ji in Braziliji, kasneje pa v Južni Afriki in ZDA. V 80. letih so zace­li te elemente v velikanskem ob­segu pridobivati Kitajci, ki ima­jo še danes 90-odstotni tržni de­lež. Kitajske zaloge so seveda ve­like, a ne tako nesorazmerno ve­like, kot je njihova proizvodnja. Z nizko ceno in ohlapnimi okolj­skimi standardi so namrec v 90. letih s trga skoraj v celoti izrinili preostale proizvajalce iz Avstrali­je, Brazilije, Južne Afrike in ZDA. Kitajska se je z ZDA pred de­setimi leti zapletla v spor zara­di redkih zemelj, saj so ugotovi­li, da lahko z omejitvami izvo­za teh elementov, potem ko so uspešno zavladali na trgu, za­sledujejo strateške interese. Ki­tajska je vse od leta 2006 moc­no obdavcevala prodajo redkih zemelj in dolocala kvote za iz­voz. Leta 2010 so izvozne kvote zmanjšali za 40 odstotkov, zaradi cesar so cene na svetovnem trgu eksplodirale. Posamezni elemen­ti so se podražili tudi za 40-krat. Leta 2011 nekaterih kovin, deni­mo cerija in prazeodima, na trgu skoraj ni bilo mogoce dobiti. K visokim cenam in nestabilnosti trga je pripomogla tudi muha­vost kitajskih oblasti, ki so izvoz redkih zemelj uporabljale kot ge­ostrateško orožje. Ko sta se Kitaj­ska in Japonska leta 2010 zaple­tli v diplomatski spor zaradi trka kitajske ribiške in japonske pa­truljne ladje, je Kitajska za dva meseca nehala izvažati redke ze­mlje na Japonsko. Cene so pole­tele v nebo. V letu 2011 so podiv­jale tudi cene delnic rudnikov in podjetij, ki so se ukvarjala s pri­dobivanjem teh kovin. Zaradi nevzdržne situaci­je na trgu, s katerega je Kitajska predhodno z dampingom izri­nila druge proizvajalce, so ZDA, Evropska unija in Japonska vlo­žile pritožbo pri Svetovni trgovi­ni organizaciji (WTO). Kitajsko so obtoževali kršitve pravil WTO, ki razen za posebej navedene iz­delke prepovedujejo izstopne da­jatve in izvozne kvote. Kitajska se je branila, da to pocne zaradi varovanja okolja in ljudi. Prido­bivanje redkih zemelj je res uma­zan in okoljsko sporen postopek, a kitajski argumenti tedaj WTO niso prepricali. Omejitve pri pri­dobivanju bi bile dopustne, dis­kriminacija pri prodaji že izko­panih in precišcenih elementov pa ne. WTO je leta 2014 razsodil proti Kitajski, ki je sprostila pro­izvodnjo in prodajo, tako da so cene upadle na predkrizne ravni. V letih 2011–2014 je nekaj ameriških in evropskih podjetij zbralo denar in se lotilo ponov­ne aktivacije ostalih najdišc rud z redkimi zemljami. Toda ko so cene leta 2015 vnovic upadle, je šlo veliko teh podjetij v stecaj, tudi odprti kop Mountain Pass v Kaliforniji, ki je bil v 80. letih naj­vecji proizvajalec redkih zemelj. Kitajska je vnovic zarožljala z redkimi zemljami lani. Aprila 2018 je kitajsko ministrstvo za industrijo in informacijsko teh­nologijo povecalo kvoto za izkop v prvem polletju 2018 za 40 od­stotkov. V resnici se proizvo­dnja ni povecala, temvec je ad­ministrativni ukrep zgolj lega­liziral številne nezakonite kope in rudnike, katerih nadzor je Ki­tajska mocno okrepila. Poleg konsolidacije trga velikih kitaj­skih proizvajalcev, ki jih je zdaj šest, je vecji nadzor eden izmed razlogov za vnovicno rast cen redkih zemelj, ki se je zacela leta 2017. Oktobra lani pa je Kitajska sporocila, da bo v drugem pol­letju kvota zmanjšana. Pojavi­la so se porocila, da bo proizvo­dnja znašala le 45.000 ton ali najmanj po letu 2013, kar je pre­strašilo industrijo po vsem svetu. Teden dni pozneje so z ministr­stva sporocili, da gre za admini­strativni ukrep, ker je bila kvota za prvo polletje zaradi zamude vecja (60 odstotkov letne). Sku­pna kvota v letu 2018 pa je osta­la pri 120.000 tonah. Zaradi najnovejših carin in grozece trgovinske vojne je ponovno mogoce, da Kitajska uporabi monopol na trgu redkih zemelj za svoje interese, cesar se proizvajalci elektronike mocno bojijo. Ne gre pa le za redke ze­mlje. Britansko geološko združe­nje je leta 2015 ocenilo, da je Ki­tajska glavni proizvajalec 23 ele­mentov izmed 41, ki so nujno po­trebni za moderno gospodarstvo in življenjski slog. Tehnologija Kitajska ima jasne nacrte tudi na tehnološkem podrocju. Leta 2013 je kitajski predsednik Ši Džinping napovedal iniciativo En pas ena cesta (BRI) oziroma novo svilno pot. V sklopu te inici­ative investirajo v vec kot 70 dr­žav v Aziji, Afriki in Evropi. Inici­ativa vkljucuje tudi obsežno gra­dnjo železniških prog, na katerih Kitajska sproti polaga tudi optic­ne kable. To je kljucnega pome­na za šest držav brez dostopa do morja (in s tem podmorskih op­ticnih kablov) v osrednji Aziji. Kitajska na tem podrocju, ki je bilo še ne nedavno v ruski in­teresni sferi, pospešeno gradi te­lekomunikacijsko infrastruktu­ro. Leta 2006 je ZTE zacel graditi afganistansko opticno omrežje, Huawei pa tadžikistansko. Kitaj­ska in Rusija skupaj gradita naj­daljše kopensko opticno omrež­je TEA (Trans-Europe Asia), ki bo povezovalo Zahodno Evro­po in Kitajsko prek Rusije. Pred­nost te povezave je dolžina, ki je bistveno manjša od podmorskih kablov, zato so zakasnitve manj­še. Med Londonom in Hongkon­gom bo signal po TEA potoval 190 milisekund, po cezpacifi­škem podmorskem kablu 320 milisekund, po cezindijskem pa 300 milisekund. Podobnih pro­jektov je še vec, denimo TASIM (Trans Eurasian Information Su­perhighway) in DREAM (Diver­se Route for European and Asian Markets). Promet med Evropo in Kitajsko bo v prihodnosti cedalje bolj potoval po kopenskih optic­nih kablih. Novi kabli imajo pomembne geopoliticne posledice. Promet iz Evrope do Japonske danes po­tuje bodisi po kablu SEA-ME­-WE3 pod Sredozemskim mor­jem, skozi Sueški prekop, Indij­ski ocean in kitajske vode bodi­si pod Atlantikom, prek ZDA in pod Pacifikom. Direktna kopen­ska povezava po Evraziji bo Ru­siji, Kitajski in ostalim državam omogocila povsem odrezati ZDA od svojih komunikacij, tako geo­grafsko kot infrastrukturno. Do­gajanje na podmorskih kablih, tudi v Indijskem oceanu, je na­mrec bistveno manj pod nadzo­rom kakor kopenski kabli. Pod­vodno prisluškovanje ali prestre­zanje prometa na obalnih toc­kah (SEA-ME-WE3 jih ima 39) ni znanstvena fantastika in se je že dogajalo. Na kopnem tuje drža­ve tega seveda ne morejo poceti. Mobilna omrežja nove ali kitajske generacije Kot kaže, bo letos vendarle na­pocil cas za mobilno omrežje 5G. Standard je bil dokoncno sprejet junija lani, letos pa so tudi veliki proizvajalci mobilnih telefonov zaceli v novih modelih podpirati 5G. Lani je bila to Motorola, letos LG, Samsung in seveda kitajski Huawei. Do konca leta se bo se­znam nedvomno še dopolnil. Potrebujemo pa še infrastruk­turo, sicer nam vsi moderni tele­foni ne bodo nic koristili. Prvi so omrežje postavili in zagnali v že­pnem Katarju, letos pa prihaja v nekatera ameriška mesta, zbudi­li so se tudi Korejci. Evropa in Ki­tajska bosta sledili do konca leta 2020. Zagon omrežja zahteva postavitev ali nadgraditev infra­strukture, kjer je kljucno vpraša­nje, kdo bo to pocel. Najbolje so na ta podvig pripravljena kitaj­ska podjetja, predvsem Huawei. Opticni kabli so skrita hrbte­nica omrežij 5G, saj se nanje pri­kljucuje oprema. Lastnik kabla doloca, priklop katere opreme bo dovolil. Pricakovani sklep je, da bo Kitajska na svoje kable do­voljevala priklop le svoje opre­me, torej bo gradila 5G tudi v ve­cjem delu Azije. Kitajska je v svoji 13. petlet­ki (2016–2020) 5G oznacila kot strateško industrijo in novo po­drocje rasti. Prvikrat v zgodovi­ni ima priložnost, da na podrocju telekomunikacij vodi in ne sledi. Evropa je v 90. letih prva uvedla 2G, Japonska deset let pozne­je 3G in ZDA leta 2011 4G. Peta generacija pa na Kitajsko priha­ja brez zamude. Kitajska podjetja imajo prvikrat resno možnost, da namesto ponavljavcev posta­nejo inovatorji. Vlada nadzira vse tri velike operaterje – China Mobile, Chi­na Telecom in China Unicom. Gradnja omrežja 5G v Pekingu, Šanghaju in Šendženu tako po­teka po partijskem dekretu. Raz­iskave so se zacele že leta 2013, leta 2016 pa prvi preizkusi. Med­tem ko v ostalih državah investi­cije v 5G sledijo ekonomskim za­konitostim, je na Kitajskem to politicni projekt, podobno kot je bil vcasih vesoljski program v ZDA in Sovjetski zvezi. Ni pa nacionalni ponos edini razlog za mocno podporo 5G. Ki­tajska pricakuje tudi gospodarske in družbene ucinke. Kitajska aka­demija za informacijsko in tele­komunikacijsko tehnologijo (CA­ICT) je izracunala, da bo 5G do leta 2030 na Kitajskem ustvaril osem milijonov delovnih mest. Kdor bo prvi postavil ustrezno infrastrukturo, jo bo zlahka pro­dajal po vsem svetu. Ker bo 5G omogocil internet stvari (IoT), s tem pa tudi pametne domove, pametne mesta in pametna vozi­la, Kitajska pricakuje, da bo s 5G laže upravljati mesta in ljudi. Pomembna razlika v primer­javi z ZDA bo v hitrosti postavi­tve omrežja, ceprav sta obe dr­žavi skoraj enako veliki. Kitajski operaterji bodo vecidel upora­bljali del spektra blizu 3G in 4G, zato bodo lahko uporabljali iste bazne postaje z ustrezno nad­gradnjo. V ZDA bodo uporabljali višje frekvence, zato bodo potre­bovali tri- do štirikrat vec baznih postaj kakor za 4G. In tudi pokri­tost s 4G je na Kitajskem za veli­kostni razred boljša kot v ZDA. Kitajska inteligenca Umetna inteligenca je po­drocje, kjer imajo ZDA in del­no Evropa še vedno vodilni po­ložaj. Najvec visokotehnoloških podjetij in raziskav na tem po­drocju naredijo v ZDA, podjetja so v razvoju še vedno pred kitaj­sko konkurenco. Strojno ucenje, nevronske mreže, humanoidni roboti so v Silicijevi dolini dlje kot drugod. Toda v drugem aspektu umetne inteligence Ki­tajska prepricljivo vodi – to je v uporabi za nadzor. Samodejno prepoznavanje obrazov v množi­ci je na Kitajskem že rutina. Apri­la lani so na koncertu s 60.000 obiskovalci prepoznali in areti­rali iskanega posameznika, kar ni niti edini niti prvi tovrstni pri­mer. V državi je vec kot 200 mili­jonov nadzornih kamer (CCTV). To tehnologijo uporabljajo tudi za iskanje izgubljenih otrok in starejših, preprecevanje kri­minala, samodejni nadzor in ka­znovanje v prometu, preverjanje identitete v bolnišnicah, nadzor v javnem prometu, pri prever­janju potnikov na letališcih, pri­javi v hotelih itn. Kitajska vzpo­stavlja tudi velikanski sistem družbene bonitetne ocene, ki bo scasoma pokrival vse državlja­ne. Sistem so zaceli uvajati leta 2014. Umetna inteligenca spre­mlja obnašanje ljudi ter beleži vse njihove prestopke: od prec­kanja ceste pri rdeci luci ali vo­denju psa brez povodca do ne­placevanja davkov ali širjenja neresnicnih novic. Od vsega je odvisna ocena posameznika, kar mu lahko onemogoci nakup letalskih vozovnic, pridobitev dolocenega delovnega mesta ali druge sankcije, ce je prenizka. Samo lani so 23 milijonom ljudi onemogocili nakup vozovnic za hitre vlake ali letala, ker so imeli prenizko oceno. Kitajska se zaveda, da je po­treben tudi razvoj umetne inte­ligence. Pred poldrugim letom je predsednik Ši Džinping pred­stavil smel nacrt za gospodar­ski razvoj, v katerem je kot kljuc­ne tehnologije za transforma­cijo Kitajske v napredno gospo­darsko velesilo izpostavil prav umetno inteligenco, internet in big data. Do leta 2030 želi Kitaj­ska postati vodilni sila na podro­cju umetne inteligence, zato bo v prihodnjem desetletju vanjo vlo­žila 1000 milijard dolarjev. Leta 2017 so zagnali Razvojni nacrt za umetno inteligenco nove ge­neracije, ki že kaže rezultate. Svetovna organizacija za inte­lektualno lastnino (WIPO) je ja­nuarja predstavila izsledke študi­je o razvoju umetne inteligence. Najvecji portfelj patentov imajo še vedno ameriška podjetja (IBM 8920, Microsoft 5930) in japon­ski konglomerati. Po drugi stra­ni pa je med 20 najboljšimi uni­verzami in inštituti, ki razvija­jo umetno inteligenco, kar 17 ki­tajskih (merjeno po patentih). Še posebej Kitajska raziskuje strojno in globoko ucenje. Da prehaja umetna inteligen­ca iz laboratorijev v prakso, kaže tudi spremenjeno razmerje med številom znanstvenih clankov in patentov. Leta 2010 je znašalo 8 : 1, zdaj je le še 3 : 1. Vecino pa­tentov prijavijo podjetja – med 30 organizacijami z najvec pa­tenti je 26 podjetij, poleg njih pa 4 univerze. Najvec patentov pri­javijo japonska, ameriška in ki­tajska podjetja. Kitajska povecu­je število prijavljenih patentov za 70 odstotkov vsako leto. Prihodnost je zdaj Kitajska ima tudi svoje pro­bleme, s katerimi se bo mora­la soociti. Velikost države je tudi slabost, nizka kupna moc prebi­valstva (v povprecju) ter razra­hljani okoljski standardi in pro­blemi z onesnaženostjo so lah­ko prepreka pri tehnološkem ra­zvoju. Kitajski razvoj, ceprav se pove­cuje število zahtevnih delovnih mest z visoko dodano vredno­stjo, še vedno v veliki meri teme­lji na poceni delovni sili. Na pri­mer, na Kitajskem je ogromno mladih ljudi, ki delajo kot ozna­cevalci podatkov (data labelers). Za trening umetne inteligence potrebujemo kakovostne podat­ke, zato vas Google vcasih vpra­ša, na kateri fotografiji je prehod za pešce, semafor, avtobus ali hi­drant. Kakor nekateri v Foxcon­nu za 2–3 dolarje na uro v pre­dolgih delavnikih sestavljajo pa­metne telefone, tako drugi cele dneve oznacujejo fotografije (podobno kot v Afriki: Cloveški roboti, Monitor 12/2018). Zaslu­žek je majhen, a za kitajske raz­mere povsem primerljiv s placo obicajnih delavcev. Kitajska ima zadosti ravno dovolj izobraže­nih ljudi in primerno nizek stan­dard, da si lahko privošci gradi­ti svojo tehnološko premoc s ce­lim spektrom del: od najzahtev­nejših z najvišjo dodano vredno­stjo do najslabše placanih. Ne trdimo, da bo Kitajska v bližnji prihodnosti zasencila ZDA, Evropo in Japonsko kot tra­dicionalna razvojna središca vi­sokih tehnologij. Ima pa politic­no voljo in ustrezne pogoje, da se pri nekaterih tehnologijah ucvr­sti kot vodilna. Trenutno se zdi, da bo 5G prva tehnologija, kjer bo moral svet budno spremljati in slediti Kitajski namesto obra­tno. Huawei ima že vec kot 25 pogodb za dobavo opreme za 5G in je dobavil že vec kot 10.000 baznih postaj, so sporocili ko­nec leta 2018. Danes je ta števil­ka bržkone še vecja. Skeptikom zaradi domnevne­ga kitajskega vohunjenja pa od­vrnimo, da vsaj od Snowdno­vih razkritij vemo, da kibernet­ski napadi in prisluškovanje niso neznanka prav nobeni resni dr­žavi.. K Ko govorimo o mobilnih omrežjih, umetni inteligenci in drugih novih tehnologijah, obicajno pomislimo na Silicijevo dolino, toda tej pregovorno zibelki visoke tehnologije in inovacij za ovratnik diha najbolj poseljena država na svetu. Kitajska obvladuje proizvodnjo kljucnih elementov, vlaga milijarde v infrastrukturo in vodi pri razvoju številnih novih tehnologij. Matej Huš . Ko je Kitajska v letu 2011 omejila izvoz redkih zemelj, so cene eksplodirale. Slika: Molycorp. . Redke zemlje danes pridobiva in izvaža v glavnem Kitajska. edemnajst kemijskih elementov – vseh pet­najst lantanoidov, skandij in itrij – imenujemo redke zemlje. V nasprotju z imenom niso pre­tirano redke, so pa zelo razpršene. Medtem ko je ceri­ja kot najpogostejšega predstavnika v Zemljini skorji v povprecju 66 ppm (delcev na milijon), kar je vec kot, na primer, bakra, je zelo malo mest, kjer bi bil dovolj skoncentriran za rentabilno pridobivanje. Rud in naha­jališc, iz katerih bi jih lahko pridobivali, je malo. Redke zemlje imajo številne edinstvene elektricne in magnetne lastnosti, zaradi katerih je njihova uporaba v moderni elektroniki nenadomestljiva. Neodim uporablja­mo v magnetnih za zvocnike in diske, lantan v lecah, itrij, terbij in evropij pri izdelavi racunalniških zaslonov itd. Glavna proizvajalka Kitajska je leta 2017 pridobi­la 105.000 ton redkih zemelj, Avstralija 20.000, Rusija pa 3.000 ton. Trenutno znaša kitajski tržni delež okrog 80 odstotkov, a je pri posameznih redkih zemljah seve­da vecji. Poleg tega ima Kitajska vecino obratov za ra­finacijo rud in dejansko pridobivanje redkih zemelj ter je lastnik rudnikov tudi v drugih državah (npr. Mounta­in Passa v Kaliforniji), kar delež dvigne nad 90 odstot­kov. Ameriško racunsko sodišce je leta 2010 v raziska­vi ocenilo, da bi vzpostavitev in zagon ustrezne infra­strukture za pridobivanje redkih zemelj v ZDA trajala poldrugo desetletje. REDKA ZEMLJA Kaj in od kod so redke zemlje S a prve strani zahodnih casnikov se je kitajski tehnološki gi­gant Huawei prebil decembra, ko so v Kanadi aretirali ustano­viteljevo hcer in financno direktorico Meng Wanzhou. Ostati je morala v Kanadi, kjer sodišce odloca o izrocitvi ZDA. Tam ji želijo soditi zaradi domnevnih kršitev sankcij proti Iranu, ki mu je Huawei prek po­družnic prodajal racunalniške izdelke z ameriškimi komponentami. Že pred tem so zahodne države sumnicavo gledale Huawei. Leta 2017 so ZDA, Avstralija in Nova Zelandija svojim podjetjem prepove­dale, da bi pri postavljanju mobilnih omrežij 5G uporabljala Huaweije­vo opremo. Kanada se še odloca, a jo veže sporazum o spodbujanju in zašciti investicij s Kitajsko. Velika Britanija, kot peta clanica obvešceval­nega konzorcija Petero oci, bo odlocitev sprejela aprila letos. Nemcija pa ne bo a priori izlocila Huaweija (ali kateregakoli drugega) v gradnji omrežij 5G, so sporocili iz Berlina. Kaže, da bo Hauwei v EU pod bu­dnim nadzorom, a bo imel dostop do trga. Japonska je lani decembra prepovedala nakup Huaweijeve telekomu­nikacijske opreme. Na ravni vladnih služb in sistemov strateškega po­mena so ZDA že avgusta 2018 prepovedale uporabe Huaweijeve opre­me in proizvajalca ZTE. V vseh primerih gre za strah, da ima kitajska oprema zaradi domnevne povezave podjetij z vladajoco Komunisticno partijo vohunske in prisluškovalne sposobnosti. MOBILNI GIGANT Strah pred Huaweijem N . Kitajska v nacrtovanem mestu Šiongan preizkuša samovozece avtomobile, ki komunicirajo prek 5G. Slika: CGTN . Število prijavljenih patentov na podrocju umetne inteligence. Legenda: WIPO (World Intellectual Property Organization). EPO (European Patent Office) Slika: WIPO Technology Trends 2019. Bloombergova paranoja Zaskrbljenost nad kitajskimi nameni pa vcasih preraste vse okvire in se spremeni v paranojo. Oktobra lani je Bloomberg objavil odmeven in izcrpen clanek o strežnikih podjetja Super Micro Computer, ki jih upora­blja vec deset ameriških podjetij, tudi Apple in Amazon. Bloomberg je tr­dil, da naj bi bili na maticnih plošcah kitajski prisluškovalni cipi. Zacel se je lov na te cipe, ki pa jih v naslednjih tednih ni našel nihce. Ceprav je Bloomberg vztrajal, da je zgodba verodostojna, ker so jo preverili pri vec virih (sedemnajst naj bi jih bilo), so odzivi strank Super Micro Compu­terja, ameriške in kitajske vlade, potrdili, da gre za raco. Kitajska na ma­ticne plošce ni množicno vgrajevala prisluškovalnih cipov. Zgodba tako predstavlja enega najvecjih madežev v Bloombergovi zgodovini. . Kitajski razvoj temelji tudi na poceni delovni sili, ki oznacuje fotografije za trening umetne inteligence. Slika: Huizhong Wu/Motherboard. NOVE TEHNOLOGIJE INTERNETNI GIGANTI INTERNETNI GIGANTI NOVE TEHNOLOGIJE O O 48 april 2019 april 2019 49 Življenje brez velikih pet prejšnji številki smo po­drobno pogledali, kako podrobno Google spre­mlja naše navade in kaj vse bele­ži o nas (Veliki brat v žepu, Moni­tor 03/19). Izsledki raziskave, ki so jo opravili na ameriški univer­zi Vanderbilt, so srh vzbujajoci. Google ali Apple vesta o nas vec kot mi sami. V resnici moramo biti pošteni in povedati, da je bil Google pac prikladna tarca raz­iskave, ker nas v svojem ekosis­temu objema tako z mobilnimi telefoni (z izjemo uporabnikov iPhona) kakor na internetu. Ena­ke aspiracije imajo cisto vsi teh­nološki velikani, zato bi bilo kri­vicno izpostaviti Google kot edi­nega vohljaca. Bi šlo brez? Kakšno bi bilo vi­deti naše internetno življenje, ce bi se odrekli Googlu? Kaj pa, ce bi se odpovedali celotni petor­ki velikih, torej Googlu, Micro­softu, Facebooku, Amazonu in Applu? Kako velika imena so to, razkrije že najpriljubljenejši slo­venski urejevalnik besedil, v ka­terem nastaja to besedilo. Med pisanjem sem ugotovil, da njiho­vih imen niti v sklonu ne podcr­ta (razen za Amazon). Kakor so postali del našega besedišca, so postali del našega internetnega vsakdana. Eksperiment, kako bi bil vide­ti mesec brez petih velikanov, so prvi izvedli na Gizmodu (»Good­bye Big Five«), ko je Kashmir Hill kar šest tednov enega za drugim izklapljala velikane. Ker je to po­cela v ZDA, kjer so ljudje še bolj povezani s tehnologijo, je bil izid resnicno klavrn. Americani na­mrec storitve tehnoloških velika­nov uporabljajo tudi pri vožnji z avtomobilom (pametni razve­drilni in navigacijski sistem), do­macem poslušanju glasbe in gle­danju filmov, nakupovanju itd. Pri nas ljudje še poslušamo ra­dio, a je popoln rez od velike pe­torke vseeno izziv. Na tem mestu moram prizna­ti, da si mesecnega posta od mo­derne tehnologije pac nisem mo­gel privošciti, ker v službi upo­rabljamo Microsoftove operacij­ske sisteme ter Outlookovo ele­ktronsko pošto, ker sta pri znan­stvenoraziskovalnem delu Goo­gle in Google Scholar nujna so­govornika in ker bi daljši mrk od elektronske pošte poskrbel za precej nejevoljnih obrazov (tudi šefov). Sem pa en teden, izvzem­ši osem ur službenih obveznosti, živel brez velike petorke povsod drugod. Mobilni telefon Odklop od petih velikanov je tudi tehnicni izziv. Še najlaže gre to pri pametnih telefonih, kjer je rešitev zelo preprosta. Pametni telefon je treba ugasniti in dati v predal, saj druge alternative skoraj ni. Celo novi BlackBerryji imajo Android. Poslovil sem se od svoje androidne Motorole in v domacem predalu izbrskal sta­ro Nokio 3310 ter jo usposobil. To sicer ni neposredno Googlova krivda, a vrnitev v preteklost ni enostavna. Najprej je bilo treba najti polnilnik (da, pred USB so bili casi nešteto prikljuckov), po­tem pa razmisliti o logistiki, ker sem imel samo enega. Bo doma ali v službi? Kdaj in kje bom pol­nil telefon? Kaj pa, ce ga poza­bim? Na koncu sem polnilnik odnesel v službo in poskrbel, da sem telefon v osmih ur napolnil. Naslednji izziv je bil aktivacija, saj je imel pametni telefon micro SIM, v staro Nokio pa seveda sede kartica v prvotni velikosti. K sreci sem že od pamtiveka pri istem operaterju, kar velja tudi kartico, ki sem jo v teh letih od­rezal na micro velikost, a k sreci obdržal plasticni ostanek. Tako je z malo previdnosti kartica sedla v telefon, ki je kmalu zažvrgolel z znacilno Nokijino melodijo. Da bi prenesel sporocila, fo­tografije in drugo vecpredstav­nostno vsebino, nisem niti upal – pa tudi potrebe ni bilo. Toda imenik bi bilo lepo imeti. Moder­ni telefoni imajo imenik shranjen lokalno in v oblaku, kar je pri­rocno, ko ga menjamo – za dru­gi pametni telefon. Ce pa presto­pimo na nepametnega, imenika seveda ni. K sreci tudi moderni Android omogoca kopiranje sti­kov (vsaj telefonskih številk) na kartico SIM, tako da je stara No­kia zmogla prikazovati, kdo me klice. Saj ne da bi bilo to zelo po­membno, je pa koristno, ko gre­do v klici v drugi smeri. Minili so casi, ko sem še znal kakšno tele­fonsko številko na pamet. Teden dni življenja z neumnim telefonom niti bil tako naporen, kot sem bil pricakoval. Pred po­skusom sem zavestno razmišljal, kolikokrat pogledam na telefon. Vreme, prosta kolesa v sistemu BicikeLJ, novice na MMC RTV, elektronska pošta ali zgolj zabija­nje casa med cakanjem. V resni­ci teden dni pozneje nisem imel kakšnih hudih pretresov. Vreme lahko preverim doma, službeno elektronsko pošto sem pac bral v službi, teden dni brez Gmai­la pa v resnici hitro mine. Z ne­odzivnostjo na zasebno pošto sem sicer nekolikanj jezil svoje prijatelje, a ce bi želel trajno opu­stiti Google, bi izbral kakšnega drugega ponudnika. ProtonMail je zelo primeren kandidat za vse, ki imajo radi zasebnost in ne že­lijo imeti opravka z vohljajocimi ameriškimi podjetji. Racunalnik Zagotovo se je najtežje odre­ci peterici velikanov na osebnem racunalniku. Ce imamo Applov racunalnik, smo po vseh uradnih poteh obsojeni na Applov ekosi­stem in rešitve ni. Obstajajo na­cini za namestitev Linuxa nanje, a ti presegajo znanje povprecne­ga uporabnika in okvir tega clan­ka. Postopek sicer ni zelo zaple­ten, odgovor pa najdete na Goo­glu. Ce ste se Googlu odpovedali, poznajo odgovore tudi drugi br­skalniki, denimo Ask.com. Na PC lahko poganjamo Li­nux, kar je prvi pogoj za odstra­nitev Microsofta. Kdor ne želi packati po svojem racunalniku, ce na njem tece Windows, lahko uporabi zagonski CD z Linuxom (live CD), jaz pa sem vzel starejši prenosni racunalnik, na katerem (v glavnem zaradi starosti) tece Linuxova distribucija Lubuntu, ki je nekakšen oklešcen Ubuntu. Naslednji korak je poskrbe­ti, da racunalnik ne bo komuni­ciral s strežniki velike peterice. Lubuntu resda nima namešcene nesnage, ki bi sama klicala nao­koli, ceprav to ni samoumevno. Ob namešcanju priljubljene dis­tribucije Ubuntu 18.04 LTS ima­mo namrec na izbiro možnost z razvijalcem Canonical deliti nekatere podatke. To odstrtje je bistveno manj invazivno kakor Microsoftova analitika v Win­dows 10, a vseeno obstaja. Ka­korkoli, pravi izziv je brskanje po spletu. Ni namrec dovolj, da se zavestno odlocimo, da ne bomo obiskovali domen velike peteri­ce. Vsi so pohrustali cel kup dru­gih podjetij in razvili številne druge storitve, ki prav tako so­dijo pod njihovo okrilje. Le kot primer: WhatsApp je Faceboo­kov, Skype Microsoftov, Dropbox pa uporablja Amazonovo infra­strukturo. Zato sem predelal kratko skrip­to, ki so jo prvotno uporabili pri Gizmodovem eksperimentu in jo najdemo na GitHubu (glej okvir). Z njo sem v Linuxov požarni zid iptables vnesel pravila, ki zavra­cajo ves promet z naslovov IP, za katere vemo, da pripadajo Micro­softu, Googlu, Facebooku, Ama­zonu ali Applu. Rezultat je bil – neuporaben racunalnik. Ker skripta omogoca blokado posa­meznih podjetij, sem lahko pre­veril, kako mocno se pozna odso­tnost posameznega podjetja. Amazon Na prvi pogled bi pricakoval, da blokada Amazona ne bo moc­no vidna. V Sloveniji nakupova­nje na Amazonu pac še ni tako samoumevno in pogosto kakor v ZDA, v sobah pa tudi nimamo Echa, Kindla, ali narocnine na Amazon Prime. V ZDA na Ama­zon odpade 50 odstotkov vseh nakupov, pri nas pa seveda manj. Toda – Amazon je postavil AWS (Amazon Web Services), kjer domuje na tisoce spletnih strani in storitev. To pomeni, da si z njegovo blokado onemogo­cimo strani, za katere tega sploh ne bi pricakovali. Gizmodo, Motherboard, GitHub in Airbnb so primeri žrtev. Ker uporabljajo CDN (glej okvir), jih lahko manj striktna blokada spregleda. A dvoma ni, vse to so Amazono­vi najemniki. Celo aplikacija za varno šifrirano komuniciranje Signal umre, ce ugasnemo Ama­zon. Vpliv njegove blokade na brskanje je ogromen in neprica­kovan. Težko vnaprej napovemo, katera spletna stran ne bo dosto­pna. Google Naslednji trd oreh je Google, ki že dolgo ni vec le iskalnik, temvec ima tudi našo (upam, da zgolj) zasebno elektronsko pošto, koledar, dokumente, ze­mljevide, imenik telefonskih šte­vilk itd. Vecine teh storitev nisem imel niti možnosti pogrešati, ker jih na starem nepametnem tele­fonu pac ni. Na racunalniku mi je najbolj manjkal iskalnik Goo­gle, medtem ko se z brskalnikom Firefox živi brez težav. Kljub in­tenzivnemu iskanju nisem na­šel spodobnega nadomestka za Google. Bing, Yahoo in Duck­DuckGo so bili vsi nedostopni, ker gostujejo na Microsoftovih ali Amazonovih strežnikih. V Sloveniji se da brez zemlje­vida cisto lepo preživeti, Google Calendar pa nadomestita bele­žnica in svincnik ali zgolj skon­centrirano razmišljanje. Pri­znam, pomagala sta mi prego­vorna nedružabnost in sicer­šnje izogibanje sestankom. Še najvecja težava je elektronska pošta, ki je en teden pac stala neprebrana. Tudi alternative po definiciji ni – kar ljudje pošljejo na Gmail, pac moram pogledati tam, dokler jih ne navadim poši­ljati kam drugam. Zanimiv stranski ucinek je, da ogromno spletnih strani de­luje malo drugace. Integrira­nih Googlovih zemljevidov ni, analiticni piškotki in s tem stra­ni se nalagajo v nedogled (in se nikoli ne naložijo), Dropbox uporablja Google za preveri­tev, ali je uporabnik clovek in ne stroj (in zato ob blokadi ne do­voli vpisa). Facebook Facebook nima tako širokega nabora storitev kakor Google, a je kljub temu presenetljivo širo­ko razpredel svoje lovke po in­ternetu. Poleg istoimenske ma­ticne storitve pod njegovo okrilje sodijo še WhatsApp, Instagram, Facebook Messenger pa tudi pri nas redkeje uporabljeni Oculus, Onavo itd. Izkazalo se je, da se zgolj z blokado Facebooka sple­tna izkušnja ni kaj dosti spreme­nila. Nekatere strani so se na­lagale dlje, vsem so manjkali vkljucki za deljenje na družbenih omrežjih, kakšnih vecjih pretre­sov pa ni bilo. Gledanja v Facebook in Insta­gram se clovek res hitro odvadi, sploh ce ima dovolj drugih opra­vil. Kontaktiranje prek WhatsA­ppa in Messengerja so zamenja­li smsi (Viber prav tako odpade zaradi Amazonovega AWS). Pri­znam, pri blokadi Facebooka ni­sem bil tako temeljit, da bi pred­hodno deaktiviral ali kar izbrisal svoj racun – predvsem ker sem vedel, da bo tedna slej ko prej konec. Apple Pri izkljucitvi Appla iz svojega življenja je vpliv zelo odvisen od tega, s katerega pola prihajate. Kdor uporablja iPhone in Mace, bo imel precej preglavic. Ne le da se bo moral odpovedati tem napravam, izgubil bo tudi vrsto uporabnih orodij, od imenika ali iTunes dalje, ter seveda dostop do oblaka iCloud. Kdor upora­blja Android telefon in racunal­nik z Windows ali Linuxom, bo od vseh petih blokad Applovo cutil najmanj. Ker sodim v zadnjo skupino, blokade Appla skorajda nisem opazil. Applova spletna ni bila dostopna, FaceTima ali iClou­da ne uporabljam, drugih Applo­vih naprav pa nimam. Pri brska­nju po spletu nisem opazil nobe­nih vecjih lukenj in nedostopnih strani. Microsoft Za konec je ostal še Micro­soft. Najocitnejša pomanjklji­vost je manko Skypa in Xboxove­ga omrežja, umrejo tudi spletni urejevalniki dokumentov (Office 365). Izginejo tudi LinkedIn, Gi­tHub in kopica strani, ki domuje­jo na Azuru. Ta je sicer manj raz­širjen kot Amazonov AWS, a se vseeno opazi. Lahko pa se zgodi, da Micro­soft uporabljamo tudi, ko to naj­manj pricakujemo. Veliko ban­komatov ima namešceno eno od razlicic Windows (Tudi ban­komat je racunalnik, Monitor 09/15), Windows poganja racu­nalnike, ki krmilijo zaslone na le­tališcih in železniških postajah, celo na kakšni blagajni jih naj­demo. Tej pasivni uporabi pac ne moremo uiti. Celo marsikate­ra spletna stran še vedno ždi na strežnikih, ki jih poganja Micro­softova programska oprema. Tega ne vemo a priori in zato ne moremo prepreciti. Ostale naprave Ker je kovaceva kobila vedno bosa, ostalih pametnih naprav sploh nimam. Avtomobil imam tako star, da na registrski tabli­ci sploh nima modrega pasu s simbolom Evropske unije, to­rej ni govora o kakšni asistenci ali pametnem racunalniku. Tudi skoraj dve desetletji star radio je iz casov, ko je bil Google še zgolj zamisel. Bilo pa bi drugace, ce bi imel kakšen modernejši avtomobil, po možnosti iz trenutnega dese­tletja. Dražji modeli imajo raz­vedrilne sisteme, vkljucno z ra­diem, ki so jih izdelali Microsoft, Apple ali kdo drug. V takem pri­meru bi bil obsojen na vožnjo v tišini, tako pa sem lahko neovi­rano poslušal modrosti Mihe Ša­leherja in žametni glas Nataše Štefe. V svojem poskusu je Gizmodo ugotavljal, da imajo tudi doma precej spremenjen ritem. Izklop velikanov je pomenil odsotnost Spotifyja, izginotje Netflixa in Amazon Videa. Ceprav, na pri­mer, Netflix v Sloveniji imamo, si upam trditi, tudi iz pogovorov s prijatelji in sodelavci, da je pri nas bistveno manj razširjen ka­kor v ZDA. Tudi raznih pametnih zvocnikov in mikrofonov iz Ama­zona, pametnih termostatov za hiše, pametnih ur in merilnikov utripa ter podobno je pri nas pre­cej manj. Na tem podrocju me je odrekanje najmanj oziroma tako rekoc nic prizadelo. Kaj pa za zmeraj? Preživeti en teden dni brez na­prav in storitev velike peterice ni enostavno, je pa lažje, kot sem si predstavljal. Pomemben ra­zlog je bila casovna omejenost, saj sem vedel, da gre le za teden dni. Tako nisem bil prisiljen is­kati alternativ, ampak sem pre­prosto pocakal. Dropbox in Box Sync se pac nista sinhronizirala, Skypa nisem uporabljal, brez iz­obraževalnih posnetkov na You­Tubu je bilo zlaganje perila dol­gocasnejše. In seveda neneh­no pricakovanja, katera spletna stran bo blokirana, ker uporablja kak del blokirane infrastrukture: CNet se bo odprl takoj, Slashdot se bo nalagal v nedogled (a od­prl), Skype pac ne. Še najvecji iz­ziv je predstavljalo iskanje infor­macij, ker je Google res prikla­den sogovornik. Saj veste, najprej bereš neko spletno stran in se domisliš, da bi poiskal še neki drug pojem. Goo­gle pogosto že po treh, štirih cr­kah pravilno predlaga besedo, vcasih celotno frazo. Temu pri­merni so tudi zadetki pri iskanji – najveckrat zelo uporabni. Kon­kurencni iskalniki, ki jasno vedo tudi manj o meni, so slabši. Goo­gle, na primer, že iz crk OJ pre­dlaga Ojstrico in tudi prvi zade­tek je na stran hribi.net. Prilju­bljena alternativa za zasebno­stno osvešcene je DuckDuckGo, ki pa domuje v Amazonovih po­datkovnih centrih in ni bil do­stopen. Binga jasno tudi ni bilo. Ostane Ask.com, kjer je poveza­va do hribi.net šele šesta. Podob­no velja za vse iskalne termine. Za stalno se veliki peterici ne bi odpovedal. V resnici je žalo­stno dejstvo, da se jim sploh ne moremo. Apple in Facebook lah­ko blokiramo brez vecjih pretre­sov, brez Googla si res otežimo življenje, Microsofta v resnic­nem življenju in Amazona v sple­tnem življenju pa niti tehnicno ne moremo blokirati. Obvladujeta tako velik del infrastrukture, da brez njiju ne gre. Še najlepši del poskusa je bilo življenje brez pa­metnega telefona. Priznam, prikladnost in udo­bje v tem primeru pretehtata po­misleke glede zbiranja podatkov in varovanja zasebnosti. A svet ni crno-bel. Tako kot pri Faceboo­ku nista edini možnosti nanj na­ložiti vse osebne podatke in fo­tografije ter jih odpreti vsako­mur ali ga sploh ne uporablja­ti, je pri vseh storitvah mogoce najti srednjo pot. Nic ni narobe, ce imamo svoj elektronski naslov za domaco uporabo pri Googlu, nakupovalni profil na Amazo­nu in ce uporabljamo Facebook za komuniciranje s prijatelji in z znanci. Zavedati pa se moramo, ceprav verjetno nismo dovolj za­nimivi, da bi se nas kdo podrob­no lotil, vsaj v brezosebni obliki podjetja spremljajo in skladišcijo, kar le lahko.. V Na internetu resda obiskujemo razlicne spletne strani na razlicnih domenah, a v resnici nam življenje kroji peterica velikanov. Google, Microsoft, Facebook, Amazon in Apple obvladujejo vec, kot smo pripravljeni priznati. Imamo jih na telefonu, vecina uporablja njihove operacijske sisteme, internet brez dostopa do njihove infrastrukture je zgolj pogojno uporaben. Pogledali smo, kakšno bi bilo življenje brez njih. Za nestrpne: bistveno težje. Matej Huš . Tudi moderni Androidi znajo prekopirati stike na kartico SIM, da jih lahko prenesemo na drug telefon brez interneta. dgovorov, zakaj bi kdo že­lel živeti (tudi na interne­tu) brez peterice omenje­nih podjetij, je lahko vec. Niso vsi skrb za zasebnost, povsem spreje­mljiv razlog je tudi na nacelni ravni. Vsa podjetja imajo namrec na svo­ji vesti številne zavržene prakse ali hude incidente. Amazon je znan po slabih pogojih dela, nizkem placilu in ustrahovanju delavcev, ki ponekod sploh ne upa­jo na stranišce, temvec imajo pri sebi plastenko. Amazon si ni podredil le vec kot 50 odstotkov ameriške trgo­vine, temvec z AWS in EC2 ogromen del interneta in številne spletne stra­ni. Na teh podrocjih ima Amazon de­jansko monopol. Kar se tice zaseb­nosti, pa Amazon ni tako zelo na ta­peti kot Facebook, a ne pozabimo, da je lani maja Alexa snemala pogo­vor in ga poslala nakljucnemu clove­ku v lastnikovem imeniku. O Facebooku ne gre izgubljati be­sed. Lanski škandali, kjer je bila afe­ra Cambridge Analytica le vrh ledene gore, pricajo, da se podjetje ne usta­vi pred nicemer. Cilj je zbrati vse po­datke o vseh in to cim bolje unovci­ti. Storitev, ki jo za to nudi, je sicer prikladna, prakticna in s pozitivnimi efekti, a raziskave so že pokazale, da redna in pretirana uporaba Faceboo­ka negativno vpliva na razpoloženje. Google je imel svoj cas slogan Ne bodi zloben (Don‘t be evil), a je pred leti izginil. Zlobni jeziki so tedaj de­jali, da Google že ve, zakaj se je to zgodilo. Lani se je Googlu primeril fi­asko z racuni Google+, kjer so raz­krili osebne podatke pol milijarde uporabnikov. Vemo tudi, da je Goo­gle beležil lokacijo uporabnikov An­droida, tudi ko so to izkljucili. Dodaj­mo še družbene pretrese, saj so se lani v podjetju soocili s hudimi pro­testi zaposlenih proti seksizmu. Apple je najveckrat na tapeti za­radi izmikanja placilu davkov, ce­prav to pocno prav vsi tehnološki velikani. Hkrati njegove naprave se­stavljajo na Kitajskem v slabih de­lovnih pogojih in za obupno placi­lo, zaradi cesar so ga preiskovale že številne nevladne organizacije. Microsoft se je v zadnjih letih pre­senetljivo popravil, a je v zacetku ti­socletja bil hude bitke z varuhi kon­kurence. Toda tedanje globe in zave­danje, da ne morejo ali smejo posta­ti monopolist na nobenem podrocju, so poskrbeli, da je današnji Micro­soft pravzaprav najmanj vsiljiv od velike peterice. INCIDENTI Vsi z maslom na glavi O . Mark Zuckerberg je moral lani pricati pred ameriškim Kongresom zaradi afere Cambridge Analytica. Slika: Jim Watson/AFP. Koliko jih je Peterica velikanov domuje na skupaj vec kot 70 milijonih naslovov IP. V primerjavi s štirimi milijardami vseh naslovov IPv4 (že nekaj let so vsi podeljeni) se to sicer sliši malo, a vecino jih imajo odjemalci. Anali­za prometa, ki ga ustvarjamo ob normalni uporabi elektronskih naprav, je precej bolj povedna. Ocenjeno cez palec vsak drugi paketek, ki ga po­šljemo v internet, roma do enega izmed omenjene peterice. Gizmodov eksperiment je ocenil, da jih je 60 odstotkov, ker Americani še intenziv­neje uporabljajo storitve peterice. . Število naslovov IP, na katerih domuje velika peterica. Podatki: Gizmodo, Goodbye Big Five. i trivialno ugotoviti, kateri naslovi IP poleg teh na lastnih domenah pripadajo veliki pete­rici. Uporabljena Gizmodova skripta izkorišca številke avtonomnih sistemov (Autonomous System Numbers), ki pripadajo omenjenim podjetjem. Avtonomni sistem (AS) je set usmerjevalnikov s sku­pno politiko usmerjanja, ki sodi pod eno tehnicno ad­ministracijo, uporablja en protokol in je navzven viden kot enotna entiteta. Po prvotni definiciji so bile to ve­cje entitete, denimo posamezni ponudniki dostopa do interneta ali zelo velike organizacije, danes pa je defi­nicija manj striktna. Vsak AS ima svojo številko, ki mu jo dodeli regionalni registrar. Z AS si je Dhruv Mehrotra pomagal identificirati, ka­teri naslovi IP pripadajo petim velikanom. Toda ce to naredimo, se bo še vedno naložil GitHub, ceprav je nje­gov lastnik Microsoft. Podobno velja za cel kup drugih strani, ki, na primer, domujejo na Amazon Web Servi­ces (AWS). Kaj se dogaja? Razlog so CDN (content delivery network), zaradi katerih internet deluje tako hitro. Popularnih spletnih strani nam cesto ne strežejo maticni strežniki, temvec dobimo shranjeno aktualno verzijo od kakšnega po­sredniškega strežnika. CDN danes skrbijo za velik del interneta in ne nudijo le spletnih strani, temvec tudi objekte na njih (vecpredstavnostne vsebine, datoteke za prenos, aplikacije, streaming itd.). S tem se ukvarja­jo velika podjetja, denimo Akamai, Cloudflare, Racks­pace in številna druga. Strani, ki nam jih na primer servira Akamaijev CDN, enostavni filter ne bo blokiral, zato ima Gizmodova skripta fašisticno možnost (--fascist), kjer blokiramo tudi vse CDN. To po eni strani pomeni, da bomo zago­tovo blokirali tudi vse vsebine, ki nam jih velika peter­ka streže prek CDN, po drugi strani pa bomo blokira­li cel kup nedolžnih strani. Ce blokiramo CDN, postane internet resnicno neuporaben. NASLOVI IP Kaj pripada veliki peterici N . Najpogostejši prizor med brskanjem po spletu, ko blokiramo tudi CDN. . Del kode skripte za blokado velike peterice na MacOS (predelava za Linux je trivialna). ajenostavnejša rešitev na osebnem racunalniku je, da na ravni vgrajenih požarnih zidov ali usmerjevalnih tabel blokira­mo ves promet z naslovov IP, ki pri­padajo peterici. Ker nismo prvi s tem problemom, lahko pokukamo na Git­Hub. Za Gizmodo je Dhruv Mehrotra spisal kratko skripto, ki blokira stra­ni peterice. In, da, GitHub je od lani v Microsoftovi lasti. . MacOS. Z GitHuba (GMG-Spe­cial-Projects-Desk/GoodbyeBigFive) lahko prenesemo skripto in jo zaže­nemo, pa bo v Macov filter paketkov PF dodala ustrezna pravila. Na vo­ljo imamo dve možnosti – normalno blokado, kjer onemogocimo njihove spletne strani, in fašisticno možnost (tako so jo poimenovali), kjer bloki­ramo tudi vse CDN. Ta možnost re­snicno v celoti zatre peterico, a ima hkrati tudi veliko lažnih pozitivnih rezultatov. . Linux. Na Linuxu omenje­no skripto zlahka predelamo tako, da pravila za blokade vpi­šemo v iptables. Ukaz za bloka­do paketkov z nekega naslova (npr. 255.255.255.255) je sudo iptables -I INPUT -s 255.255.255.255 -j DROP, cemur moramo ustrezno prilagoditi vrstice, ki se v skripti zacnejo s pfctl. Rezultat je enak. . Windows. Kdor uporablja Win­dows, je verjetno že navajen, da je treba kakšno stvar urediti malo na­okoli. Ceprav nove verzije Windows 10 celo omogocajo namestitev lu­pine bash, je treba malo motoviliti. Na Linuxu poženemo skripto in iz­pis preusmerimo v datoteko, da do­bimo seznam vseh naslovov IP. Prva ideja je datoteka HOSTS, a ta omo­goca blokado (v resnici preusmeri­tev, a dobro vemo, da jo vsi upora­bljamo za blokade) domen. Upora­biti bo treba Windows Firewall, do katerega pridemo z ukazom wf.msc. Problem je, da je ta namenjen kli­kajocim ljudem, zato lahko pri na­stavljanju naslovov IP vpisujemo le vsakega posebej ali zvezne ma­ske podomrežja (subnet mask), npr. /16 ali /24. Skripta pa generira vec kot 30.000 razlicnih naslovov. Reši­tev je zavita. V graficnem vmesniku Windows Firewall je treba najprej ustvariti genericno pravilo za blo­kado vsega, potem pa lahko v ure­jevalniku besedil spišemo ukaz za Command Prompt, ki uredi obsto­jece pravilo (novega ne more do­dati) in mu vnese naslove IP: netsh advfirewall firewall set rule name = »EXAMPLE« new remoteip = »255.255.255.255«. Najbrž gre tudi enostavneje. TEHNICNO OZADJE Kako sami izklopite veliko peterico na osebnem racunalniku N . Ko poženemo skripto, blokira vec kot 30.000 blokov naslovov. . Na Windows moramo pravila naklikati, pri cemer ne moremo enostavno vpisati nepovezanih naslovov IP. s Vpliv blokade Amazona na brskanje je ogromen. Težko vnaprej napovemo, katera stran bo nedostopna. o odpremo brskalnik in vanj vtipkamo www.monitor.si, se nam cez kakšno sekundo odpre znana spletna naše revije. Toda v tem casu se je zgodilo precej spraševanja in pogovarjanja. Br­skalnik mora najprej ugotoviti, kateremu naslovu IP ustreza ta dome­na (ta korak lahko preskocimo, ce vtipkamo neposredno IP). Brskalnik najprej preveri, ali ima IP za to domeno v svojem predpomnilniku, si­cer vpraša predpomnilnik na ravni operacijskega sistema ali naš lokalni usmerjevalnik. Šele ce nikjer ne najde dovolj svežega podatka, se poza­nima pri ponudniku dostopa do interneta, ki ima tudi svoje kopije. Šele ce nic od tega ne deluje, pošlje zahtevek za razrešitev strežnikom DNS, ki razrešijo naslov. Nato brskalnik vzpostavi povezavo TCP s strežnikom na ugotovlje­nem naslovu IP. Povezava se vzpostavi šele po tristopenjskem rokova­nju (three-way handshake). Brskalnik na odjemalcu pošlje paketek SYN (synchronize), strežnik odgovori ACK (acknowledge), kakor mu potem odgovori še odjemalec. Povezava je vzpostavljena. Šele zdaj se zacne prenašati vsebina spletne strani. Brskalnik najvec­krat pošlje zahtevek GET z dodatnimi informacijami (podatki o brskal­niku in racunalniku, vsebina dolocenih piškotkov, zahtevek po ohranja­nju povezave TCP aktivne itd.). Strežnik zahtevek prejme, pošlje v ob­delavo (request handler) in pripravi odziv v ustreznem formatu (HTML, XML, JSON …). Strežnik nato pošlje odgovor (npr. HTTP) z vsemi zahte­vanimi informacijami, ki jih brskalnik prejme in prikaže. Stran se je na­ložila. KAKO DELUJE INTERNET Kaj se zgodi, ko vtipkamo spletni naslov K s Windows poganja tudi bankomate, zaslone na letališcih itd. Tej pasivni uporabi ne moremo uiti. . V belem okvirju bi moral stati Googlov zemljevid, a je seveda blokiran. Veliko spletnih strani izgubi del funkcionalnosti in se nalaga v nedogled, ce ni Googla. e imamo doma vec naprav, ki se povezujejo v internet, deni­mo pametni televizor, pametne termostate, vec osebnih in pre­nosnih racunalnikov ter pametne telefone, je smiselno bloka­do izvesti centralno. Pomislili bi, da zadostuje ustrezno nastaviti doma­ci usmerjevalnik ali modem, a to ne pomaga, ce naprave fizicno odne­semo drugam, kar s prenosnimi napravami seveda pocnemo. Rešitev je postavitev lastnega VPN. Vcasih bi rekli, da potrebujemo kakšen star racunalnik, ki ga vklopi­mo v domaci usmerjevalnik in na katerega namestimo najbolj oklešce­no razlicico Linuxa. To še vedno drži, lahko pa uporabimo kar Raspber­ry Pi z Linuxom, nanj namestimo OpenVPN in VyprVPN (navodila so, na primer, tu: https://thepi.io/how-to-use-your-raspberry-pi-as-a-vpn-rou­ter/), nastavimo uporabniško ime in geslo za prijavo, pa imamo svoj VPN. Ce se poigramo z iptables (glej drugi okvir), lahko poskrbimo, da skozi tak VPN ne potuje promet do velike peterke. Potem moramo zgolj vsako napravo prepricati, da se z interne­tom povezuje prek VPN. Na MacOS lahko uporabimo Tunnelblick za OpenVPN, na iOS je to kar OpenVPN, prav tako na Windows. Tako na­stavljene naprave bodo od koderkoli najprej komunicirale z našim Ra­spberryjem Pi, ki jim ne bo dovolil kontaktirati Googla, Appla, Faceboo­ka, Microsofta ali Amazona. VPN Izklop na vseh napravah C s Google pogosto že po treh, štirih crkah pravilno predlaga besedo, vcasih celotno frazo. IZ TUJEGA TISKA INSTAGRAM TV INSTAGRAM TV IZ TUJEGA TISKA 2 2 54 april 2019 april 2019 55 Instagramov komunikacijski šum Priljubljeni aplikaciji za deljenje fotografij se je zataknilo pri IGTV, sestrskem izdelku za deljenje kratkih filmov. Instagramovo maticno družbo (Facebook) mineva potrpljenje, saj IGTV ne izpolnjuje pricakovanj: Nekdo naj že usposobi ta presneti gumb za predvajanje! Nicole LaPorte za KC Ifeanyi, Fast Company ada bi, da dvignete roke tisti, ki ste že slišali za IGTV,« je rekla Ashley Yuki. Dvojna nevarnost Produktna vodja IGTV Ashley Yuki predstavlja novo vrsto še­fov pri Facebooku, ki se ukvar­jajo tako s poslom kot samim iz­delkom. Ashley Yuki, 31-letna vodja, zadolžena za aplikacijo IGTV, Instagramovo video platfor­mo, je v bistro Rosaline, sti­snjen med modne butike in pre­cenjene lepotilne salone v Zaho­dnem Hollywoodu, opremljen po »instagramsko«, ce si lahko izposodimo pojem, ki ga upora­bljajo Instagramovi sodelavci, ko opisujejo umirjeno umetniško navdahnjeno estetiko, znacilno za to aplikacijo za deljenje foto­grafij, povabila majhno skupino digitalnih urednikov in ustvarjal­cev vsebin, starih malo cez dvaj­set let. Vprašala jih je, kdo je že slišal za IGTV, in vsi so dvignili roke. Yukijeva, za katero je znacilna prekipevajoca energija pomoc­nice v otroškem taboru, ni mogla skriti olajšanja. »Odlicno. Vsi ste dvignili roke. A kdo med vami IGTV tudi dejansko uporablja?« Zacutila je, da zbrani od strahu omahujejo, zato jih je pomirila: »Lahko ste iskreni, ne boste kaznovani.« V zraku ni bilo veliko rok, Yu­kijevi pa ni zamrl nasmešek, temvec je zbrane pomirila, da jih bo poskušala navdušiti za aplika­cijo in jo bodo želeli takoj preiz­kusiti. IGTV je Instagramov poskus, ki se je zacel junija lani, da bi po­stal vec kot le aplikacija, po ka­teri pobrskaš, ko si vzameš pre­dah, in si ogledaš fotografije ter video posnetke svojih prijateljev. Želi postati nekaj, kar bi upora­bljali, ko se udobno namestimo na kavcu po opravljenem delu. IGTV podobno kot Youtube, ki ga poskuša posnemati, ustvarjalcem omogoca, da na kanal naloži­jo deset minut dolge posnetke – vplivneži in najbolj priljubljeni uporabniki pa imajo možnost po­kazati do 60 minut dolge filme. A v nasprotju z Youtubom mo­rajo biti vse vsebine za IGTV po­snete in predvajane v vertikal­nem formatu oziroma glede na to, kako ljudje držijo telefon. Ta sprememba navad predstavlja tveganje, ki se ga Instagram za­veda: »V vsej zgodovini cloveštva video posnetkov nismo niti sne­mali niti predvajali na ta nacin,« je Yukijeva razložila zbranim. (To drži z eno izjemo, in sicer si je že Snapchat prizadeval uvesti takšno navado, pri cemer je imel omejen uspeh, vendar ne za tako dolg program, ki se lahko primer­ja s televizijskim.) IGTV se zdi logicen korak na­prej v Instagramovi evoluciji. Njegova milijarda uporabnikov si že tako in tako na platformi ogleda veliko vec video posnet­kov kot pred letom ali dvema in je pritegnila velik razred ustvar­jalnih vplivnežev in rad bi, da bi ta ostal cim bolj ekskluziven. Ce­prav Instagram od vplivnežev nima neposrednega zaslužka, ti privabljajo obcinstvo na platfor­mo in pripomorejo, da sodeluje na njej. Poleg tega bi v casu, ko oglaševalski denar odteka s kla­sicne televizije, nov video izde­lek z možnostjo oglaševanja lah­ko premamil tržnike, ki imajo In­stagram že tako in tako radi in se vedno bolj izogibajo Youtubu. A da bi IGTV Instagram (in Facebook) lahko odpeljal v pri­hodnost, mora ohraniti Insta­gramov doslej neomadeževa­ni sloves ponudnika neustavlji­vo oboževanih in toplo spreje­tih izdelkov: video posnetkov, neposrednih sporocil, pohitre­nih in video posnetkov, podob­nih formatu GIF, nekvadratnih fotografih in zgodb. Le dva me­seca po tistem, ko je Instagram leta 2016 predstavil svoj format Zgodbe (Stories), je družba do­segla mejo sto milijonov upo­rabnikov. (Snapchat, ki je zacel s formatom zgodb, je sto milijo­nov uporabnikov pridobil v pol­drugem letu po uvedbi tega for­mata.) Instagram noce govori­ti o konkretnih številkah, vendar je število ogledov na IGTV razo­caranje. Nekateri posnetki imajo nekaj deset tisoc ogledov, a kaj je to proti Youtubovim posnetkom, ki so predvajani vecmilijonkrat. Šefi vztrajajo, da je IGTV še ne­dokoncano delo. Ustvarjalci, bla­govne znamke in financni anali­tiki sicer ne govorijo o polomu, vendar so v zadregi, kako ga opi­sati: veliko je obetal, izpolnil pa za zdaj veliko manj. Zadrega z IGTV, ki so ga pred­stavili junija lani, se dogaja v zelo neprimernem casu za Fa­cebook, ki je Instagram sicer ku­pil že leta 2012. Konec septem­bra sta soustanovitelja Instagra­ma Kevin Systrom in Mike Kri­eger nenadoma napovedala, da zapušcata družbo, kjer sta si­cer uživala neobicajno veliko neodvisnost. Ob njunem odho­du se je govorilo in pisalo, da se je njun status spremenil in da sta se morala bojevati za zeleno luc za IGTV, saj naj bi nekaj Facebo­okovih šefov nasprotovalo preu­smerjanju pozornosti z ne ravno uspešne Facebookove video plat­forme Watch. Za prihodnost tako Instagra­ma kot Facebooka bo zelo po­membno, kako se bosta Yukijeva in njen nadrejeni, Adam Mosse­ri – ki je iz produktnega vodja In­stagrama napredoval v vodja ce­lotne storitve –, lotila pomanjklji­vosti IGTV. Instagramov status »najpomembnejše vizualne plat­forme za vse, mlajše od 30 let«, kot se je izrazila Gabrielle Ros­setti, podpredsednica za strate­gije in inovacije pri Havas Me­dii, je za Facebook neprecenljiv, saj se najvecje družbeno omrežje na svetu trdo bojuje, da bi zadr­žalo mlajše uporabnike. Facebo­okova rast pri oglasih se je upo­casnila (Instagramova pa je po­skocila v nebo) in maticna druž­ba se poleg tega sooca s strožjim nadzorom zaradi varnosti in na­cina zbiranja podatkov ter vpliva na družbo. Pred tremi leti je Fa­cebookov direktor Mark Zucker­berg izjavil, da bo ta družba po­stala pomembna predvsem zara­di video posnetkov, in je za izvir­ne vsebine, s katerimi bi podprla ta nacrt, nameraval zapraviti mi­lijardo dolarjev. IGTV upraviceno velja za naj­boljši poskus Facebooka, da bi ubral ustrezno pot pri dol­gih video posnetkih in tako pri­dobil vecji delež svetovnega vi­deo oglaševalskega trga, katere­ga vrednost dosega 170 milijard dolarjev. Ce bi Instagram postal prva izbira med družbenimi in zabavnimi platformami, bi Face­book pridobil gonilo svoje rasti, ki bi družbo reševalo med kri­zami. A najprej mora doseci, da bodo ljudje sploh vedeli za IGTV. Sedli smo in se vprašali: »No, torej, kaj bi lahko bil naslednji veliki korak za Instagram?« Krieger se spominja, kako se je rodil IGTV. Bilo je oktobra 2017 in s Systromom sta sestavila se­znam. »Predstavljala sva si, ka­kšna bi lahko bila prihodnost. Bilo je zabavno.« Med predlogi je bila tudi televiziji podobna upo­rabniška izkušnja naslednje ge­neracije. Preskok se je glede na Insta­gramov uspeh z zgodbami zdel kot naravno nadaljevanje. Po po­datkih Jamesa Whatleyja, ki se pri Ogilvy U. K. ukvarja s strate­gijo, je Facebook agenciji posre­doval podatek, da uporabniki In­stagrama 40 odstotkov svojega casa namenijo zgodbam. A posa­mezni segmenti v Zgodbah lah­ko trajajo najvec 15 sekund. In­stagramova storitev Live, ki so jo uvedli novembra 2016, je prav tako dokazala ustreznost kon­cepta: uporabniki so si preno­se v živo pogosto vnovic ogleda­li. IGTV je bilo sprva le delovno ime, vendar se je obdržalo. Bistvo IGTV resda spominja na Googlov kanal Youtube, ven­dar sta Krieger in Systrom žele­la, da bi bilo to tudi vse, v cemer bi si bila podobna. Oprla sta se na vertikalni video in si prizade­vala za cim preprostejšo upora­bo, ki bi poleg tega pripomogla k obcutku zasebnosti. Ko upo­rabnik vkljuci IGTV (na gumb­ku desno od Instagramovega lo­gotipa), se nemudoma zavrti ce­lozaslonski posnetek. Z enim sa­mim drsom se zacne predvajati naslednji posnetek. Za iskanje po posnetkih je na voljo enovrsticni prikaz. Uporabnikom se torej ni treba vracati na uvodni meni. Decembra 2017 je bila nared interna predstavitev poskusne­ga delovanja, februarja lani pa sestavljena ekipa. Štiri mesece pozneje je bila uradna predstavi­tev IGTV na razkošnem dogodku v San Franciscu s prepecencem z avokadom, postajami za snema­nje selfijev in posnetki na IGTV, ki sta jih ustvarila Kim Karda­shian in lepotni vplivnež Man­ny Gutierrez, predvajali pa so jih na ogromnih zaslonih v por­tretnem nacinu. Zanimivo je, da so posnetkom morali spremeniti format nekaj minut pred dogod­kom, potem ko so med tehnic­no zmešnjavo izbrisali datoteke, in tako je prišlo do enourne za­mude. Viri pravijo, da je na vso predstavitev IGTV vplivalo »po­liticno sranje« med Facebookom in Instagramom. Krieger priznava, da je bil ra­zvojni cas za IGTV neobicajno kratek. »Lahko vam povem, kaj se je zalomilo v Zgodbah in kaj je bilo odlicno pri IGTV,« je za­cel. »Pri Zgodbah smo bili po­leg pri cisto vsaki odlocitvi, kar je pomenilo, da smo bili vklju­ceni v vsako najmanjšo podrob­nost.« A pogosto pomeni, ko sta se Krieger in Systrom ukvarjala s cim drugim, so razvijalci mo­rali cakati na njun odgovor. So­ustanovitelji so med razvijanjem IGTV naredili korak nazaj, da bi ekipa delala samostojneje. Dru­gi dejavnik, ki je pripomogel k hitrosti, je bil Systromov oceto­vski dopust. »Ce ga je kdo želel poklicati, je moralo biti nekaj res pomembnega,« je med smehom pojasnil Krieger. Kljub porocilom o napeto­sti med vodstvom Instagrama in njihovimi Facebookovimi go­spodarji je bil Krieger velikodu­šen, ko je razlagal o vlogi, ki jo je Facebook imel pri ustvarja­nju IGTV. Ceprav se ta ne naza­dnje za pozornost kosa s Facebo­okovim Watch, se je ekipa IGTV vsak teden sestajala s Fidji Simo, Facebookovo podpredsednico za video, kjer so morali med dru­gim povedati, ali kaj od tega, kar so se naucili, še posebej izstopa. Poleg tega je Facebookova video infrastruktura svetovnega for­mata samo cakala na spojitev v IGTV, je poudaril Krieger. Ko je IGTV zaživel, so se poja­vile težave. Vsebine so se izbolj­šale in premaknile od nizko ka­kovostnih doma narejenih po­snetkov najstnikov v njihovih so­bah na blešcave inserte z Mer­cedesovim logotipom. (Še huje, septembra so odkrili nazorne po­snetke zlorabe otrok, ki jih je al­goritem priporocal uporabni­kom za ogled. Instagram se je opravicil in jih odstranil, ni pa onemogocil uporabnikov, ki so jih posredovali.) Ker ni bilo se­znama posnetkov ali funkcij za zbirke, je bilo premikanje po aplikaciji zahtevno. Krieger se ni zdrznil, ko sem ga spomnil na težave, temvec se je nasmehnil in mi zaupal še eno tegobo. Kmalu po predstavi­tvi IGTV mu je žena rekla: »Tista mala pasica, ki se pojavi na vrhu Instagrama, ko nekdo, ki mu sle­diš, objavi video na IGTV. Niko­li ne tapnem nanjo.« Odgovoril ji je, da je to ocitno treba popra­viti. Priznal je, da se bo treba še ubadati s prisotnostjo IGTV na Instagramu in jo bolje domisli­ti, in to velja tako za vir novic kot za Zgodbe in uporabniške profi­le. »To so težave razlicice 0.5, niti še ne 1.0, saj se še ucimo,« je pri­znal. »Gre predvsem za to, kako storitev vkljuciti v preostali sis­tem.« Kljub temu so njega in Sy­stroma dva tedna po najinem po­govoru umaknili od projekta. Facebook smo nekoc pozna­li predvsem zaradi delitve vlog na vrhu: ljudje, zadolženi za produkte, so bili Zuckerberg, Systrom in Krieger, za poslovno plat pa so skrbeli drugi, na pri­mer direktorica operative Sheryl Sandberg. Produktna vodja IGTV As­hley Yuki je predstavnica nove­ga vala šefov v družbi, takšne­ga z izkušnjami in disciplino, po­dobno kot Simova, njena kole­gica pri Facebookovem Watchu. Yuki je študirala poslovno admi­nistracijo in inženirstvo na visoki šoli Wharton in se pri Faceboo­ku, kjer se je zaposlila leta 2013, ukvarjala z oglaševanjem in upravljanjem produktov. Pri In­stagramu, za katerega je zadol­žena zadnja leta, je med drugim vodila ekipo za oglaševanje, raz­vila strategijo, kako unovcevati Zgodbe, in ima zasluge za zace­tek podpore nekvadratnim for­matom na Instagramu. »Pogosto pa poskrbim za dru­gacen vidik,« je dodala Yukijeva. »S poslom sem povezana druga­ce kot veliko moških. Verjetno nakupujem vec od marsikatere­ga moškega. Lahko, da gre samo za stereotip, a v mojem primeru drži.« Yukijeva med tedenskimi se­stanki Facebookovih produktnih vodij preucuje, kako dela San­dbergova; to je zanjo vodenje v akciji in pod njegovim vplivom se ji je okrepila samozavest, zla­sti ko mora reševati spolna ne­ravnovesja v tehnologiji. Zara­di svojega zornega kota je izje­mno dragocena za Instagram in njeno navdušenje nad slavnimi ljudmi in modnimi znamkami, ki so pripomogli k njegovi rasti, je pristno. Kot mimogrede je na­štela svoje priljubljene vlogerje, ki pišejo o modi in nohtih, prav tako je na tekocem z najnovejšo vadbo Taylor Hill, manekenko Victoria's Secret, ki posnetke ob­javlja na svojem kanalu na IGTV. Podobno kot Krieger tudi Yu­kijeva nima težav z izpostavlja­njem težav IGTV, vendar je nje­na prva naloga uporabnikom pomagati najti posnetke, ki jim bodo všec. »Iskreno povedano, bi se lahko veliko bolj potrudili pri izpostavljanju vsebin in to poce­li ustrezneje,« je priznala. Potem bi bilo treba tudi zagotoviti, da bi aplikacija uporabnika v primer­nem trenutku opozorila na pravi video zanj. »Lahko bi ga opozori­la, ko si niti slucajno ne bi mogel vzeti cas za ogled daljšega po­snetka.« IGTV bi opozorila lah­ko pošiljal zvecer, ko bi se upo­rabnik odklopil in se želel spro­stiti z necim, kar traja vec kot ne­kaj sekund. Uvedba IGTV kot locene apli­kacije (poleg aplikacije znotraj Instagrama) je bila prvotni od­govor na zmedo z ogledovanjem ali drsenjem, ki jo je povzrocil IGTV. Yukijeva je bila preprica­na, da bodo uporabniki prepro­sto tapnili in pristali v aplikaci­ji oziroma na IGTV. A po anali­zah je postalo jasno, da si je lo­ceno aplikacijo najvec uporabni­kov posnelo takoj po njeni uved­bi, kasneje pa se jih je za to odlo­cilo vse manj. Še preden je Adam Mosseri oktobra napredoval in so ga po­stavili na celo Instagrama, je eki­pa Yukijeve zacela uvajati po­pravke IGTV. Pasica, ki se je Kri­egerjevi ženi zdela premajhna, je zdaj vecja in vkljucuje tudi kra­tek predogled izpostavljenega videa. Cim vec podatkov o tem, kaj ljudje gledajo, zbere Insta­gram, tem kakovostnejši posnet­ki se prebijejo na vidno mesto v seznamu Zate. Mosseri se je za­vezal, da bodo s tem nadaljevali in v izboljšave IGTV vložili še vec casa in truda. Yukijeva stavi na ucinek vztrajnika, kot to pogosto poime­nuje Jeff Bezos, in sicer naj bi pri IGTV morali vložiti veliko truda v zagon, a se bo scasoma po na­celu vztrajnika širil sam od sebe. Meni, da bodo posnetki postaja­li boljši, ce mu bo uspelo poglo­biti povezavo med ustvarjalci in obcinstvom. Temu bo brskanje po IGTV prešlo v navado in vse se bo lepo izteklo. »Naša naloga je ugotoviti, kam postaviti petri­jevko, da se bo eksperiment po­srecil.« Obuditev IGTV se je zace­la z ustvarjalci, zato jim Yukije­va dvori na dogodkih, kot je bil že omenjeni v bistroju Rosaline. Takrat sta bili med gosti Jayden Bartels, 13-letna plesalka, pevka in športnica z vzdevkom Misslay­denB, in Paula Galindo, znana tudi kot Pautips, kolumbijska le­potna gurujka. »Na Facebookov profil lahko naložite le 60-sekun­dne posnetke,« je Galindova po­jasnila po dogodku, »na IGTV pa lahko pokažem podrobnosti, kako mešati licila in povem pro­izvajalcem, da uporabljam njiho­ve izdelke.« Drugi ustvarjalci se morajo bolj truditi, da pritegnejo pozor­nost. Navodila za licenje, na pri­mer, obicajno temeljijo na grafic­nih prekrivanjih s horizontalnim razmerjem med višino in širino, da pokažejo podrobnosti izdel­ka, ki ga nanašajo. »Obstaja ne­kaj pravil, kakšen mora biti po­snetek, ki nagovarja obcinstvo, vendar se zdaj to spreminja,« je pojasnila 23-letna lepotna vpliv­nica Eleanor Barnes, njen profil na Instagramu se ime­nuje Snitchery. Na IGTV je objavila dva posnetka, oba govorita o njenih tetovažah. Prvi je zbral vec kot pol mi­lijona ogledov, drugi manj kot 35.000. »Nihce nima po­drobnih navodil.« Številni ustvarjalci, ki so se sicer prijavili na IGTV, ga zato uporabljalo le za ob­javljanje vertikalnih rekla­mnih posnetkov za svoje ka­nale na Youtubu – kar pa se­veda ni bil Instagramov cilj. »Zakaj bi svoj cas in trud preusmeril z Youtuba, na katerem nekaj naših najvi­dnejših clanov zasluži šest­mesecno številko na mesec samo z Googlovimi oglasi?« se je vprašal Adam Wescott, partner pri skupini Select Management, ki predstavlja takšne družbene zvezdnike, kot so Gigi Gorgeous, Tyler Oakley, Jay Versace in Tré Melvin. Wescott pravi, da nobena od teh strank IGTV ne postavlja na prvo mesto kot sredstvo za ohranjanje zanimanja sledilcev, ceprav pogosto uporabljajo sam In­stagram. Celo cenejši video formati, ko se snema nepo­sredno in skoraj ni monta­že, se ne selijo na IGTV, saj v tem za zdaj ni zaslužka. Instagram je sprva nacrto­val, da bo novo storitev pozitiv­no unovceval že konec leta 2018, vendar bo produkt najprej treba dodelati. Kakorkoli že, Wescott prizna­va, da te platforme ne gre pre­prosto prezreti. »Ce bo Insta­gram nekega dne odprl pipico za oglaševanje, zakaj ne bi bili ko­rak spredaj, ce imate vire in pro­stor?« Podobni vzgibi so blagovne znamke in digitalne medije pri­pravili do tega, da so zaceli ek­sperimentirati. Podjetje Warby Parker IGTV opisuje kot platfor­mo za pripovedovanje daljših, bolj povezanih zgodb, kot jih lah­ko krpanka iz 15-sekundnih po­snetkov, je povedal njegov sodi­rektor Neil Blumenthal. Podjetje je tako ustvarilo serijo posnetkov za IGTV z naslovom #Wearing­Warby, v kateri nastopajo slav­ni ljudje, kot so aktivistka Mar­ley Dias, #1000BlackGirlBooks, blogerka, ki piše o hrani, Mol­ly Yeh in baletnik Parker Kit Hill – vsi govorijo o svojem življenju in ocalih. Blumenthal je pove­dal, da je za podjetje najzanimi­vejši navaden vir novic na Insta­gramu, sledijo mu Zgodbe in na­zadnje še IGTV, vendar je tudi z zadnjo storitvijo zadovoljen. »Z vidika poslovne strategije se ve­dno izplaca, ce si med prvimi, ki se pojavijo na neki družbeni plat­formi.« V aktivizem usmerjeno ime na podrocju digitalnih medijev Attn: je septembra lani na IGTV premierno predstavilo serijo s pomembnim varovancem, Jo­ejem Bidnom. Nekdanji ameri­ški podpredsednik je vsak teden gostitelj pogovorne oddaje z na­slovom Here‘s the Deal, ki jo na IGTV ekskluzivno predvajajo 24 ur prej, nato pa jo naložijo še na druge družbene platforme. Kot je povedal soustanovitelj Attn: Matthew Segal, dela v dobri veri, da bo Instagram v bližnji priho­dnosti zacel prinašati tudi priho­dek, pri cemer je še posebej po­udaril pridevnik bližnji. »Pripra­vljamo oddajo, ki jo financira­mo sami, ker verjamemo vanjo,« je razložil, »vendar bi radi, da bi takšne oddaje financiral Insta­gram. Ce hoceš oddajo s kakovo­stno vsebino, to stane.« Platformo caka še veliko dela, da se bo uveljavila kot ena pr­vih izbir, vendar bi lahko stori­la marsikaj, da bi to pospešila. Dolocene vrste vsebin, na pri­mer zbirke modnih fotografij, ki bi jim vertikalnost na IGTV ko­ristila, bi prinašale lahek zaslu­žek. Hollywoodski agenti upa­jo, da se bo IGTV razvil v portal za vsebine, ki bi jih sicer prodali Adult Swim ali FX, s cimer bi po­stal vpliven igralec na trgu, ce bi se le ogreli tudi oglaševalci. (Ok­tobra je Snapchat svojim odda­jam dodal dvanajst izvirnih kratkih igranih in dokumen­tarnih serij.) Instagramovi nacrti na­migujejo, kako bi se IGTV lahko razlikoval od drugih. Na septembrskem sestan­ku so zbrani analitiki raz­pravljali, da vzhajajoce di­gitalne zvezde v IGTV vidijo kraj, kjer bi lahko pokazale drugacno plat svoje ustvar­jalnosti, na primer igralka, ki bi rada postala glasbeni­ca. Instagram lahko odkri­je in usmeri gledalce k lju­dem, ki poskušajo izumiti formate, znacilne samo za IGTV. »Vsi snemajo pouc­ne videe o licenju, jaz pa že­lim biti izvirnejša,« jim je za­upala ena od ustvarjalk. No­vejši, manj prekaljeni vpliv­neži imajo tudi manj težav z vertikalnim formatom. Ver­jetno zato, ker preteklih pet do deset let niso snemali iz­kljucno horizontalnih vide­ov. Poleg tega jim ne gre to­liko za denar, ker so še novi in si želijo predvsem pozor­nosti. »Vsi poskušajo potuhtati carobni obrazec,« je razlo­žila Yukijeva. »Zato podpi­ramo vse, saj nihce ne more vedeti.« Eksperimentiranje po mili volji nikoli ni bilo zapisano v Instagramovih genih. Apli­kacijo sta od sorodne ponudbe že od nekdaj locevala velika že­lja po uspehu in obcutek za skrb­no izbiranje. Zato se zdita Insta­gram, hm, kot Instagrammy, in IGTV – vsaj za zdaj – kot šifra. Copyright Mansueto Ventures, distribucija Tribune Content Agency »R s IGTV upraviceno velja za najboljši poskus Facebooka, da bi ubral ustrezno pot pri dolgih video posnetkih. s Loceno aplikacija je bila priljubljena na zacetku, kasneje pa vedno manj. s Eksperimentiranje po mili volji nikoli ni bilo zapisano v Instagramovih genih. NASVETI VLC VLC NASVETI = = 58 april 2019 april 2019 59 Stvari, ki jih o programu VLC niste vedeli odjetje Videolan je s pro­gramom VLC Media Pla­yer zadelo žebljico na glavico. Gre za enega najbolj pri­ljubljenih programov za predva­janje video vsebin, saj deluje na tako rekoc vseh platformah, kot so Windows, Mac, Linux, Andro­id in iOS. Izjemne možnosti pri­lagajanja programa pa pome­nijo, da ima ta vedno znova ka­kšnega asa v rokavu. Program, ki je februarja postal polnole­ten (praznoval je 18 let obsto­ja), bo letos docakal nov mejnik – razlicico s številko 4 (vec o tej v okvirju). Poglejmo, kaj vse zna in zmore že zdaj. Ekstrahiranje vsebin s plošckov CD, DVD in Bluray Ce premoremo manjšo ali ve­cjo zbirko plošckov z avdio ali vi­deo vsebinami, jo lahko pred po­škodbami in izgubo zavarujemo tudi tako, da omenjene vsebine shranimo na racunalnik, od ko­der jih nato lahko tudi predva­jamo brez originalnega nosilca. VLC obvlada ekstrahiranje vse­bin s plošckov CD, DVD in Blu­ray, lotimo pa se ga po nasle­dnjem postopku. V ustrezen po­gon vstavimo opticni medij in v programu VLC poišcemo meni Odpri (Media) ter kliknemo na možnost Pretvori / Shrani (Co­vert / Save). Zatem v meniju Iz­bor predstavne vsebine (Disc Selection) kliknemo na zavi­hek Disk (Disc) ter izberemo vr­sto plošcka, katerega vsebino želimo shraniti na racunalnik. V primeru filmskih oziroma vi­deo vsebin predlagamo še izbiro možnosti Ne naloži menijev (No disc menu). Iz padajocega meni­ja izberemo še ustrezen pogon in plošcek (ce jih imamo vec) ter kliknemo na gumb Pretvori / Shrani (Convert / Save), izbe­remo lokacijo, na katero želimo shraniti vsebine, ter vse skupaj poženemo s klikom na gumb Zacni (Start). Upravljanje programa VLC prek brskalnika Za daljinsko upravljanje pro­grama VLC je primeren kateri­koli spletni brskalnik, le ustre­zno možnost moramo vklopiti v nastavitvah. Odpravimo se v raz­delek Orodja (Tools), Lastnosti (Preferences) in pod možnostjo Pokaži nastavitve (Show settin­gs), ki se nahaja na dnu razdelka Nastavitve vmesnika (Interface), kliknemo na možnost Vse (All). Zatem kliknemo na pušcico, ki razširi nabor možnosti, in poi­šcemo možnost Glavni vmesniki (Main interfaces). Nato obkljuka­mo kvadratek ob možnosti Web na desni strani, spet razširimo nabor možnosti Glavni vmesni­ki (Main interfaces) in kliknemo na možnost Tolmac Lua (Lua). V polje ob vnosu Lua HTTP vne­semo geslo, kliknemo na gumb Shrani (Save) in ponovno zaže­nemo program VLC. Za preizkus delovanja funkcije upravljanja na daljavo v naslov­no vrstico spletnega brskalni­ka vpišemo vnos localhost:8080 ter pritisnemo tipko Enter. Br­skalnik nas bo pozval k vpisu ge­sla, po njegovem vnosu pa pri­kazal upravljavski meni progra­ma VLC. Da bomo v praksi lahko uporabljali to funkcijo za upra­vljanje programa VLC, moramo poznati IP-naslov racunalnika. Nastavimo video posnetke za ozadje zaslona Ena najboljših, a hkrati tudi najmanj znanih funkcij progra­ma VLC je možnost prikazovanja video vsebin v obliki ozadja za­slona. V starejših razlicicah pro­grama je ta funkcija predvajala video na namizju za odprtimi programi in okni. V novejših raz­licicah pa se obnaša kot nekoli­ko prilagojen celozaslonski na­cin predvajanja video vsebin. Za vklop te funkcije med predvaja­njem poljubnega video posnet­ka desno kliknemo in v meni­ju Video izberemo možnost Na­stavi kot ozadje namizja (Set as wallpaper). Video se bo preklo­pil v celozaslonski nacin, a bomo kljub temu lahko dostopali do menija Start in opravilne vrsti­ce sistema Windows ter upravlja­li okna, ki bodo odprta nad pred­vajanim videom v ozadju/na na­mizju. Izdelava video stene S programom VLC lahko izde­lamo tudi video steno, kar ute­gne biti zelo posrecena izbira za lastnike projektorjev ali pa te­levizorjev z zelo dolgo diago­nalo. Program v predvajanje vi­deo posnetka v vec oknih hkra­ti prepricamo tako, da se odpra­vimo v meni Orodja (Tools), kjer poišcemo vnos Ucinki in filtri (Effects and filter) in v njem mo­žnost Filtri (Filters). Kliknemo na zavihek Slikovni ucinki (Vi­deo Effects), nato pa v razdelku Geometrija (Geometry) izbere­mo možnost Razdelitev slike na zidake (Wall). Tu nastavimo šte­vilo vrstic in stolpcev – priporo­camo zacetek z manjšimi števil­kami, saj sicer lahko VLC znatno upocasni delovanje racunalnika. Video posnetek v okno prepro­sto povlecemo (tehnika povle­ci in spusti) in tako dobimo svo­jo video steno, pri cemer lahko velikost oken poljubno spremi­njamo. Video sestavljanka Tako kot zna VLC izdela­ti video steno, zna video, ki se predvaja, spremeniti tudi v se­stavljanko. Do te zanimive igre se prebijemo po poti Orodja (To­ols) > Ucinki in filtri (Effects and Filters) > Slikovni ucinki (Vi­deo Effects) ter v razdelku Geo­metrija (Geometry) kliknemo na možnost Zaslonska sestavljanka (Puzzle game). Predvajani video se bo takoj spremenil v sesta­vljanko. Seveda lahko kliknemo na posamezen del slike in jo pre­mikamo po zaslonu. Ko okence s predvajanim video posnetkom premaknemo dovolj blizu nje­govega para, se združita. Ce se nam zdi privzeta težavnost sesta­vljanja sestavljanke prelahka ali pretežka, jo lahko spremenimo v nastavitvah – preprosto tako, da spremenimo število vrstic in stolpcev, njihov zmnožek nam bo dal število delov sestavljanke. Interaktivna povecava Funkcija Interactive Zoom nam omogoca, da v programu VLC približamo katerikoli del vi­deo posnetka. Še vec, poveca­va izbranega predela se ohra­nja med predvajanjem videa. Za vklop funkcije povecave sledi­mo poti Orodja (Tools) > Ucin­ki in filtri (Effects and Filters) > Slikovni ucinki (Video Effects) ter v razdelku Geometrija (Geomet­ry) kliknemo na možnost Inte­raktivno približanje (Interactive Zoom). Del video posnetka se bo samodejno povecal, v zgornjem levem kotu pa bo v pomanjša­nem okencu prikazan video po­snetek. V njem se nahaja tudi po­lje, ki ga lahko premikamo z mi­ško in tako izbiramo podrocje povecave, medtem ko je v spo­dnjem delu meni z nastavitva­mi povecave. Za izklop te funk­cije preprosto odstranimo križec v polju Interaktivno približanje (Interactive Zoom). Zasuk videa Program VLC samodejno za­zna, kako naj bi bil posamezen video posnetek predvajan. Zme­sti ga utegnejo le nekateri »po glavi posneti« video posnetki, predvsem tisti, zajeti z mobilni­mi telefoni. Ti utegnejo biti obr­njeni na glavo ali pa bok. Za od­pravo te pomanjkljivosti jih velja popraviti z urejevalniki videa, a zacasno rešitev pozna tudi VLC. Orientacijo video posnetka lahko hitro popravimo tako, da sledi­mo poti Orodja (Tools) > Ucinki in filtri (Effects and Filters) > Sli­kovni ucinki (Video Effects) ter v razdelku Geometrija (Geometry) kliknemo na možnost Preobliko­vanje (Transform). Iz padajoce­ga menija nato izberemo stopnjo zasuka v korakih po 90 stopinj. Video lahko zasukamo tako ver­tikalno kot horizontalno. S kli­kom na možnost Vrtenje (Rota­te) lahko uporabimo tudi kolesce za vrtenje video posnetka. Pošiljanje videa na Chromecast Napravica Google Chromecast lahko vsak televizor z vmesni­kom HDMI spremeni v pametni televizor in vecpredstavnostni predvajalnik, s katerim lahko do­stopamo do številnih pretocnih video storitev in vsebin. Ceprav VLC (še) ne premore gumba, s katerim bi sprožili predvajanje video posnetka in njegov prenos na napravico Chromecast, lahko to storimo s funkcijo Izrisovalnik (Renderer). Najprej seveda ustre­zno povežemo Chromecast s te­levizorjem, projektorjem ali ra­cunalniškim monitorjem, za­tem pa v programu VLC v meniju Predvajanje (Playback) izberemo funkcijo Izrisovalnik (Renderer). Izbira je že privzeto iz­brana in VLC bo poiskal napra­ve v našem omrežju. Pocakamo par trenutkov in znova odpremo meni Izrisovalnik (Renderer). To­krat bi morali med najdenimi na­pravami že videti Chromecast, ki ga tudi izberemo. Zaslon progra­ma na racunalniku bo postal crn, video pa se bo zacel predvajati na povezani napravi. VLC še ve­dno upravljamo tako kot prej. Ko zakljucimo predvajanje, v meni­ju Izrisovalnik (Renderer) spet izberemo možnost , da bomo lahko VLC na racunalni­ku še naprej uporabljali »po sta­rem«. Prijava na podcaste VLC Media Player ima vgraje­no tudi funkcijo za predvajanje zvocnih oddaj, t. i. podcastov. A za za to bomo potrebovali natan­cen URL-naslov oddaje, na kate­ro se želimo prijaviti. Naslovi za narocnine so pogosto objavlje­ni na spletnih straneh oddaj. Ko enkrat poznamo ta naslov, se od­pravimo v meni Pogled (View), kjer poišcemo vnos Seznam predvajanja (Playlist) in nato na dnu podrocja Internet poišcemo možnost Podcasti (Podcasts), ki jo tudi izberemo. Nato kliknemo na oznako plus poleg nje in vne­semo URL-naslov v polje po ime­nu Naroci (Subscribe). Prenos podnapisov za filme in serije Ce smo se namenili gledati film ali serijo v tujem jeziku ali pa video vsebino, ki nima pri­loženih podnapisov, nam lahko dodatek VLSub olajša is­kanje ustreznih podna­pisov. S spletnega me­sta https://addons.video­lan.org/p/1154045/ prene­semo dodatek VLSub in njegovo datoteko LUA ko­piramo v mapo Extensi­ons, kamor smo name­stili program VLC Media Player (privzeta lokacija je C:\Program Files\Vi­deoLAN\VLC\lua\exten­sions). Zapremo in ponovno za­ženemo program VLC, zatem pa kliknemo v meni Pogled (View) in izberemo možnost VLSub. Za iskanje podnapisa kliknemo na Search by name in vnesemo na­slov filma ali serije. Prikažejo se nam zadetki s podnapisi, izbra­ne pa prenesemo na racunalnik s klikom na gumb Download se­lection. Zajem slike s kamere Program VLC Media Player lahko uporabimo tudi za zajem slike s spletne kamere. Preprosto se odpravimo v meni Odpri (Me­dia), kjer izberemo možnost Od­pri napravo za zajemanje (Open Capture Device) in v nastavitvi Nacin zajemanja (Capture mode) izberemo možnost DirectShow. Iz padajocega menija v polju Ime slikovne naprave (Video de­vice name) izberemo našo sple­tno kamero, v polju Ime zvokov­ne naprave (Audio device name) pa mikrofon. Zatem velja klikni­ti še na gumb Napredne možno­sti (Advanced options) in spreme­niti hitrost zajema video posnet­ka – vrednost ob vnosu Hitrost slicic dovoda slike (Frame rate) na vrednost 30. Ko izbiro potr­dimo, bo že na ogled živa slika s kamere. Za njen zajem kliknemo na gumb Snemaj (Record), lahko pa tudi kliknemo na pušcico po­leg gumb Predvajaj (Play) in iz­beremo možnost Pretvori (Con­vert). Za koncanje snemanja kli­knemo na gumb Stop in posne­tek se bo shranil. Zajem vsebine namizja Zajem vsebine namizja s pro­gramom VLC je nadvse podo­ben zajemu slike s kamere. Od­pravimo se v meni Odpri (Me­dia), kjer izberemo možnost Od­pri napravo za zajemanje (Open Capture Device) in v nastavitvi Nacin zajemanja (Capture mode) privzeto izbiro DirectShow spre­menimo v Namizje (Desktop). VLC ima privzeto nastavljeno, da namizno aktivnost zajema z eno samo slicico na sekundo, kar se­veda ne ustvari kakovostnega vi­deo posnetka, zato priporocamo, da to vrednost v nastavitvah po­pravimo na 25 ali 30 slicic na se­kundo (seveda se bo zato moc­no povecala tudi velikost shra­njene datoteke). Zatem na dnu strani kliknemo na gumb Pred­vajaj (Convert/Save) in odpre se novo okno. Vir zajema mora biti naslovljen kot screen://. Iz pada­jocega menija lahko izberemo še vrsto video in avdio kodirnika, ki ga želimo uporabiti, in poimenu­jemo datoteko. Spreminjanje zunanje podobe Komur ni všec privzeti videz programa VLC, ga lahko spre­meni, saj je zanj na voljo vec t. i. preoblek. Najdemo jih v nastavi­tvah, ce sledimo poti Orodja (To­ols) > Lastnosti (Preferences) > Vmesnik (Interface), kjer pri mo­žnosti Videz in obcutek (Look and feel) kliknemo na gumb Uporabi preobleko po meri (Use custom skin). Bogat nabor pre­oblek najdemo na uradni strani www.videolan.org/vlc/skins.php. Za­tem kliknemo na gumb Izbor (Choose) poleg možnosti Da­toteka preobleke (Skin resour­ce file) in pokažemo na datote­ko s preobleko, ki smo jo prene­sli z uradne strani. Sledi le še klik na gumb Shrani (Save) in po po­novnem zagonu programa VLC se nam bo ta prikazal v novi gra­ficni podobi. Dodajanje video in zvocnih ucinkov Video in zvocnim po­snetkom lahko s progra­mom VLC dodamo vec razlicnih ucinkov, tudi zabavnih. Najdemo jih v nastavitvah, ce sledi­mo menijski poti Orodja (Tools) > Ucinki in filtri (Effects and Filters), kjer nato številne možnosti raziskujemo in preizku­šamo v razdelkih Zvokov­ni ucinki (Audio Effects) in Slikovni ucinki (Video Effects). Izbira je razvršcena v posamezne vrstice. Pri video ucinkih lahko izbiramo med spremembami barv, velikosti, posnetkom lahko dodamo logo­tip ali poljubno besedilo. Vrsto zabavnih ucinkov najdemo pod možnostjo Napredno (Advan­ced), kjer sta med drugim skrita tudi ucinek zrcala in psihadelic­ni ucinek. Razširitev funkcionalnosti z dodatki Program VLC podpira tudi do­datke, ki lahko še razširijo nje­gov nabor že tako bogatih funk­cij. Na povezavi https://addons.vi­deolan.org/browse/ bomo našli vec deset uporabnih dodatkov, ki jih v obliki datoteke LUA lahko pre­nesemo na racunalnik. Namesti­mo jih tako, da posamezno dato­teko dodatka skopiramo v name­stitveno mapo (privzeto je ta na lokaciji C:\Program Files\Video­LAN\VLC\lua\extensions) in po­novno poženemo program.. Izdelovalci programa VLC Media Player so v zacetku leta objavili, da je bila njihova rešitev s strežnikov podjetja prenesena že vec kot 3-milijardkrat. Prepricani smo, da ima omenjeni program namešcen tudi prenekateri bralec Monitorja, zato je prav, da si ogledamo, kaj vse zmore in zna. Marsikaj je namrec ocem tudi skrito. Miran Varga P Zakaj ravno prometni stožec? Veliko ljudi se sprašuje, kakšna je povezava med iko­no prometnega stožca, s katero se predstavlja pro­gram VLC Media Player, in predvajanjem video vsebin. Razlog se skriva v samih zacetkih projekta, saj so ne­kateri njegovi avtorji v študentskih casih, ko so še obi­skovali Ecole Centrale v Parizu ob svojih pivskih vecerih, ko so preglobo­ko pogledali v kozarce, radi (u)kradli prometne stožce z bližnjih delovišc. Konvertiranje razlicnih video zapisov Program VLC Media Player premore tudi nekatere funkcionalnosti vi­deo urejevalnikov. Ena teh je, denimo, spreminjanje razlicnih zapisov zvocnih in video posnetkov, saj program premore vrsto kodirnikov. Kon­vertiranje video posnetkov, denimo, lahko pride prav, ce želimo zmanj­šati velikost video datoteke – npr. za predvajanje na mobilni napravi. Spremembo zapisa datoteke opravimo tako, da se odpravimo v meni Odpri (Media), izberemo možnost Pretvori/Shrani (Convert/Save) in s funkcijo Dodaj (Add) naložimo video ali zvocni posnetek, ki ga želimo spremeniti. Nato kliknemo na gumb Pretvori/Shrani (Convert/Save) in iz padajocega menija poleg vnosa Profile izberemo eno izmed ponu­jenih možnosti (tisto, ki nam najbolj ustreza). Napredni uporabniki se lahko odlocijo za rocno nastavitev prav vsake podrobnosti, veliko mo­žnosti pa ponuja tudi možnost encapsulation, ki bo video zapakirala v zapis MKV, ki mu lahko dodamo vec zvocnih sledi, podnapisov itd. Sta­rejše oblike video zapisa so lahko precej omejene, saj zapis MP4 ne po­zna poglavij, AVI pa ne podpira podnapisov in pretocne oblike. . V programu VLC lahko video poljubno obracamo in vrtimo. . Razdelek VLSub je eden redkih delov programa VLC Media Player, ki (še) ni preveden v slovenšcino. odjetje VideoLAN že intenzivno dela pri naslednji veliki razli­cici programa VLC – ta bo imela oznako 4.0. Tisti najbolj po­gumni si lahko povsem svežo preizkusno razlicico pretocijo in naložijo s povezave https://nightlies.videolan.org/build/. Med spre­membami, ki takoj padejo v oci, so mocno prenovljen in modernizi­ran uporabniški vmesnik, podpora novim zvocnim zapisom in temeljito osvežena vecpredstavnostna knjižica. Vse skupaj poskrbi, da aplikacija bolj kot na namizni program spominja na aplikacijo za okolje Android. Snovalci so že potrdili, da bo koncna razlicica združljiva s funkcionalno­stjo AirPlay, kar pomeni, da bo VLC lahko pošiljal video posnetke tako na naprave z operacijskim sistemom iOS (iPhone, Apple TV) kot Andro­id. Prav tako se bo razširil že tako pester nabor podprtih platform, saj bo VLC 4.0 deloval na vecpredstavnostnih podaljških Roku ter igralnih konzolah PlayStation 4 in Nintendo Switch. Zato pa štirica uradno v po­koj pošilja podporo za operacijska sistema Windows XP in Vista. Konc­na in stabilna razlicica VLC 4.0 naj bi bila vsekakor nared še letos. POSODOBITEV Kaj bo novega v VLC 4? P . VLC 4.0 bo prijaznejši do mobilnih naprav.  NASVETI APPLE APPLE NASVETI = = 62 april 2019 april 2019 63 Pregovorna ucinkovitost v praksi Iskalna vrstica Pri uporabi racunalnika z ope­racijskim sistemom macOS nam najvec casa prihrani prepro­sta bližnjica Command-Space, ki na zaslon priklice vnosno vr­stico s super mocmi Spotlight. Gre za iskalnik, ki zna uresniciti tudi želje zunaj logicnih okvirov. Ce vanj vpišemo besedno zvezo in uporabimo kombinacijo tipk Cmd + B, se na zaslonu odpreta privzeti spletni brskalnik in iskal­nik z rezultati. Poleg iskanja apli­kacij, datotek in drugih izgublje­nih elementov vrstica omogoca preproste matematicne izracu­ne, pretvarjanje med enotami in še marsikaj. Ce smo nad njenimi zmogljivostmi navdušeni, a vsee­no pogrešamo manjkajoco funk­cionalnost, si omislimo Alfreda. Alfred je programski pripo­mocek, ki usluge ponuja na na­cin vrstice Spotlight. Medtem ko jo na zaslon priklice naveza Cmd + Space, se Alfred privzeto od­zove na Option + Space. Tu se primerjanje konca, Alfred je pre­prosto precej mocnejši naspro­tnik od vrstice Spotlight. Poleg iskanja in obicajnih trikov zna izvajati sistemska opravila, ka­kršno je praznjenje koša z Emp­ty Trash, uporabljati slovar in iz­pisati razlago za posamezno be­sedo, reševati zapletenejše mate­maticne probleme, na katere ga opozorimo z znakom =, se pove­zati s seznamom stikov ter z dru­gimi programi. Naveza z upravi­teljem gesel 1Password, na pri­mer, deluje odlicno. V Alfredo­vo vrstico preprosto vpišemo 1p in ime spletne storitve, nakar nas digitalni služabnik samodejno prijavi na želeno spletišce. Alfred za namecek omogoca nacrtovanje lastnih postopkov, skupek opravil, ki, recimo, vklo­pijo ali izklopijo brezžicno pove­zavo na racunalniku. Na spletu obstaja nepregledna množica za­res uporabnih umotvorov drugih navdušencev nad programom. Žal postopki kot vecina napre­dnejših funkcij programskega pripomocka Alfred niso zastonj, zanje potrebujemo tako imeno­vani Powerpack, ki nas stane do­brih 26 evrov. Raziskovalec Raziskovalec Finder je osre­dnji pripomocek v operacijskem sistemu macOS. Ce ob njem pre­živimo vec casa kot povprec­ni uporabniki, veliko preklaplja­nja med tipkovnico in miško pri­hrani kombinacija tipk Cmd + 1, 2, 3 in 4, ki hitro spremenijo pri­vzeti pogled na datoteke v trenu­tnem imeniku. Prav tako lahko v nastavitvah Finder / Preferences / General / New Finder windows show navedemo lasten imenik, s katerim bi želeli zaceti delo po odprtju novega raziskovalceve­ga okna. Dobro si je zapomniti bližnjico do nepogrešljivega pri­pomocka Preview, ki skorajda vsako datoteko nemudoma od­pre v pregled. Okno programa Preview se v pomanjšani razlici­ci odpre s pritiskom tipke Space, medtem ko celozaslonsko sliko na ekran dobimo, ce Space kom­biniramo z Option. Ko razisko­valca Finder prerastemo, si omi­slimo alternativo. Ena izmed številnih alternativ raziskovalcu Finder je aplikaci­ja ForkLift. Ceprav jo oglašuje­jo kot odjemalca FTP, gre prav­zaprav za upravitelja tako lokal­nih datotek kot oddaljenih. Med boljšimi zmožnostmi, ki nam jih ponuja ForkLift, je zagotovo ca­kalna vrsta pri delu z datoteka­mi. Ko, na primer, kopiramo vec datotek na zunanji disk, ForkLift naenkrat prepisuje le eno, med­tem ko druge cakajo. V namen­skem pogovornem oknu lahko v vsakem trenutku izberemo dato­teko, ki bo naslednja na vrsti, de­javne prenose po želji ustavimo ali znova poženemo. Delo z da­totekami olajša tudi dvojni po­gled nanje, kjer se zaslon razde­li na dva dela in enega napolni z izvorno destinacijo na disku, zu­nanji pomnilni napravi ali obla­ku, drugega pa s ciljno. S pre­prostim potegom iz enega izmed stolpcev imenik dodamo na se­znam priljubljenih ciljev Favori­tes. Seznam se ob pomoci oblac­ne shrambe Dropbox sinhroni­zira z drugimi racunalniki Mac v naši lasti, zato je priporoclji­vo vanj shranjevati zgolj odda­ljene lokacije, saj je stanje na lo­kalnem disku od Maca do Maca razlicno. Alternativo raziskovalcu Fin­der lahko prilagajamo po la­stnih željah predvsem s spre­minjanjem videza in uporabno­sti hitrih gumbov Toolbar. Z de­snim klikom na orodno vrsti­co se med ponujenimi možnost­mi izpiše Customize Toolbar. Iz­beremo jo, nakar se na ekranu pojavijo vsi gumbi, ki jih je moc prestaviti med trenutno aktivno izbiro. Najbolj preseneti skraj­no desni stolpec na zaslonu pro­gramskega pripomocka For­kLift, ki privzeto prikazuje vsebi­no izbranih datotek. Ce v stolpcu oznacimo element z besedilom, ga lahko v oknu za vpogled ne­posredno popravljamo. Carovni­ja deluje tudi v primeru oddalje­nih datotek, kar nam še dodatno olajša delo. Ce imamo na racu­nalniku Mac namešcena jabolc­na razvojna orodja, nam ForkLift omogoca še druge, naprednejše operacije, med katerimi je vse­mogocna funkcija primerjanja dveh izbranih elementov Com­pare. Tipkovnica in sledilna plošcica Celozaslonski nacin delovanja posamezne aplikacije obicajno podvoji ucinkovitost uporabnika, zato je zeleni gumb vsakodnev­no na tapeti. Še lažje podprto aplikacijo razširimo cez ves za­slon z navezo tipk Ctrl + Cmd + F. Med tako odprtimi aplika­cijami se najlažje premikamo z gesto potega štirih prstov vstran. Ko uporabljamo prenosnik Ma­cbook, jo najveckrat izvede­mo na priloženi sledilni plošci­ci Trackpad, drugace jo podpira­jo tudi zunanje naprave, kakršna je Applova miška Magic Mouse. Geste s prsti po sledilni napra­vi so nasploh ucinkovito orod­je za pohitritev dela z racunalni­kom. Osnovne geste, ki jih Mac podpira iz škatle, najdemo v na­stavitvah System Preferences / Trackpad. Razdeljene so na opci­je klika, približevanja in listanja ter naprednejše zmožnosti, med katerimi je že omenjeno prehaja­nje med zasloni oziroma cez ves zaslon razširjenimi aplikacijami. Ko osnovne geste s prsti obvla­damo, jih s pridom uporabljamo in bi jih imeli radi še vec, na Mac namestimo BetterTouchTool. S pripomockom BetterTouch­Tool isto akcijo pošiljanja pod­prte aplikacije v celozaslonski nacin izvedemo hitreje, name­sto naveze Ctrl + Cmd + F lah­ko aktivno okno razširimo s tip­ko F11 ali zgolj z dotikom zgor­njega dela sledilne plošcice. Pre­den se lotimo ustvarjanja lastnih bližnjic, programu nastavimo, da se zaganja ob vklopu racunalni­ka. V nastavitvah Preferences iz­beremo gumb Basic Settings in obkljukamo Launch BetterTou­chTool on startup. Program Bet­terTouchTool deluje v ozadju in tiho caka ukaze z miške, tipkov­nice ali sledne plošcice, da jih pravocasno prestreže in po svo­je dopolni. Osrednji uporabniški vmesnik se tako skriva v nastavi­tvah Preferences, do katerih pri­demo s klikom ustrezne ikone v vrhnji vrstici operacijskega siste­ma macOS. Razdeljen je na tri dele: v prvem so orodja, v dru­gem trak s podprtimi naprava­mi, v tretjem aplikacije in geste. Zacetnikom je namenjeno šte­vilcenje prvih korakov, s kateri­mi vsakdo ustvari lastno gesto. Razširjanje aplikacije cez ves za­slon z F11 bi tako dodali z izbiro gumba Gestures / Triggers, tip­kovnice Keyboard, uporabo ra­zreda Global, gumba Add New Shortcut or Key Sequence ter de­finicijo tipke v polju Shortcut in vnosom akcije Enter Fullscreen (If Supported) v Trigger Predefi­ned Action. Podobno nastavimo ge­sto z dotikom zgornje polovice sledilne plošcice. Najprej iz­beremo napravo, za katero bomo ustvarili lastno nadzor­no gesto, v našem primeru je to Trackpads, nato se odlocimo, ali bo ukaz veljal le za doloceno aplikacijo ali tudi na splošno. Ge­sta razreda Global se bo spro­žila vedno, druge (App Speci­fic) pa bodo delovale zgolj zno­traj posameznega programa. Novo gesto ustvarimo z gumbom Add New Gesture. Izbiramo lah­ko med množico vnaprej pripra­vljenih gest. Na voljo so številne možnosti, od dotikanja površine miške, potegov s prstom ali pr­sti do najrazlicnejšega klikanja. Geste so v programu sprva brez pripetih akcij, zato izberemo pri­merno in ji dodamo ukaz iz na­bora Predefined Action. To so kompleksnejše direktive, ki so jih pripravili ustvarjalci pripomocka BetterTouchTool. Bolj ustvarjalni si bodo omislili svoje geste. Njim je namenjeno orodje Add New Drawing, pripomocek, s katerim dobesedno narišemo izmišljeno gesto in jo nato uporabimo v po­vezavi s poljubno akcijo. Mi v po­lje Touchpad Gesture vnesemo 1 Finger Tap Top Middle, v Prede­fined Action pa Enter Fullscreen (If Supported). Odslej bo dotik zgornje sredine sledilne plošcice trenutno aktivno aplikacijo razši­ril cez ves zaslon. BetterTouchTool poskrbi za zamenjavo odvecnih tipk. Ce ka­tere od njih ne potrebujemo, ji lahko namenimo drugacno vlo­go. Tipko nad tabulatorjem, na primer, hitro spremenimo v si­cer težko dostopen gumb Dele­te. V nastavitvah Preferences iz­beremo napravo Keyboard, apli­kacijo Global, gumb Add New Shortcut or Key Sequence, v po­lje Shorcut vnesemo tipko nad tabulatorjem, v Trigger Predefi­ned Action pa vpišemo Forward Delete. Poleg dela s tipkami in z gestami zna BetterTouchTool de­lati tudi z okni. Pripenjanje oken po vzoru operacijskega sistema Windows omogocimo v nastavi­tvah Preferences / Basic Settin­gs / Enable window snapping, nato lahko poljubno okno prime­mo in ga povlecemo na rob (ali v kot) zaslona. Zatem se samodej­no poveca na polovico (ali cetrt) površine zaslona. Funkcional­nost prikrojimo po lastnih željah z nastavitvami Preferences / Ad­vanced Settings / Window Sna­pping, kjer med drugim doloci­mo velikost, robove in barve pri­petih oken. Da je program vreden šestih evrov in pol, kolikor razvijalci zahtevajo zanj, nas preprica prej kot v petinštiridesetih dneh pre­izkusne dobe, saj iz dneva v dan v njem odkrijemo kaj novega. Z nekaj iznajdljivosti programski pripomocek BetterTouchTool zlahka nadomesti dežurno orod­je za izdelovanje zaslonskih slik, upravitelja lepljenja ter menjave besedila. Lastno orodje za izde­lavo zaslonskih slik omogoca ak­cija Capture Screenshot (Confi­gurable), ki ima ogromno razlic­nih možnosti, za kopiranje in le­pljenje vgrajeni Clipboard Mana­ger, menjavo LP za Lep pozdrav pa ukaz Paste text. Pametno lepljenje Osnovno kopiranje in leplje­nje operacijski sistem macOS omogoca po vzoru Windows. Z navezo tipk Cmd + C oznacimo vsebino za kopiranje, s Cmd + X jo izrežemo, s Cmd + V pa pri­lepimo. Že BetterTouchTool pri­mitivno funkcionalnost razširi prek meja vgrajenega mehaniz­ma, medtem ko jo Paste prižene do popolnosti. Dokler aplikacije Paste ne preizkusimo, ne bomo vedeli, kaj zamujamo. Ce želimo privzeto kopirati vec kosov bese­dila ali jih prilepiti v cistem bese­dilu brez oblikovanja, je posto­pek brez ustreznega program­skega pripomocka zamuden. Kose besedila lahko shranjuje­mo v beležnico Notes in jih ka­sneje poljubno in brez dodatne navlake uporabimo, a še bolje si je omisliti namensko pomagalo. Paste podobno kot Applov sistem Universal Clipboard omogoca prenos kopiranih vsebin med razlicnimi jabolcnimi naprava­mi, povezanimi v isti oblak iClo­ud. V nasprotju z Applovim pri­jemom Paste iz Maca na iPhone ali iPad kot casovni stroj prene­se celotno zgodovino kopiranih zadev. Za nerodnosti ob lepljenju, ko v poštni odjemalec želimo pre­nesti naslov, pokaže pa se tele­fonska številka, poskrbi napre­den uporabniški vmesnik pro­grama Paste. Z navezo tipk Shift + Cmd + V se na spodnjem delu zaslona prikaže zgodovina ko­pirane vsebine. Posamezni ele­menti so graficno oznaceni, tako da takoj vidimo, kakšna vsebina je v njih in iz katerega progra­ma prihajajo. Ker je uporabniški vmesnik velik in pregleden, od­pade potreba po predhodnem pregledovanju vsebine. Elemen­te po želji dodatno locimo na la­stne kategorije, za lažje iskanje po shranjeni vsebini je progra­mu Paste dodan prirocen, zmo­gljiv in neverjetno hiter iskal­nik. Za konec hvale verjetno naj­boljšega upravitelja lepljenja ve­lja omeniti, da se dodatnega ko­raka, ko izbrani kos iz programa shranimo v spomin in nato v ak­tivno aplikacijo, znebimo, ce z uradne spletne strani prenese­mo in namestimo brezplacni do­datek Paste Helper.. Racunalnik Mac je v nasprotju s PC obicajno namenjen delu, saj je zanesljivejši in ucinkovitejši od obeh strojev. Ce je ta trditev v preteklosti veljala za neizpodbitno, danes zagotovo ni vec tako. Vseeno je macOS odlicen operacijski sistem, ki nam z dodatnimi prijemi in programskimi pripomocki pri delu prihrani nemalo casa. Boris Šavc . Alfred je sicer brezplacen pripomocek, ki številne naprednejše zmožnosti s placljivim dodatkom Powerpack še poveca. . Menjavo privzetega seznama datotek v raziskovalcu Finder najhitreje dosežemo s kombinacijami tipk Cmd + 1, 2, 3 in 4. . Nadomestek raziskovalca ForkLift med drugim ponuja uporaben dvojni pogled na datoteke in v zadnjem casu priljubljen nocni nacin dela Dark Mode. . Osnovne geste sledilne plošcice najdemo v nastavitvah System Preferences. . V osnovnih nastavitvah med drugim dolocimo, da se BetterTouchTool zažene ob vsakem zagonu racunalnika. . Uporabniški vmesnik za dodajanje gest, bližnjic in drugih akcij pripomocka BetterTouchTool je sprva videti zapleten, a se ga hitro navadimo in kljub globini vzljubimo. . Nekatere akcije, kakršna je izdelava zaslonske slike Capture Screenshot (Configurable), nudijo številne dodatne zmožnosti, s katerimi nadomestimo marsikatero hišno aplikacijo operacijskega sistema macOS. Nekatere akcije, kakršna je izdelava zaslonske slike Capture Screenshot (Configurable), nudijo številne dodatne zmožnosti, s katerimi nadomestimo marsikatero hišno aplikacijo operacijskega sistema macOS. APPLE NASVETI = . Za ucinkovitejše kopiranje vsebin skrbi programski pripomocek Paste. . Paste je pravi casovni stroj, ki si zapomni vse kopirane vsebine in jih brez težav prenaša med napravami z istim uporabniškim racunom iCloud. NASVETI DVOSTOPENJSKO PREVERJANJE IDENTITETE DVOSTOPENJSKO PREVERJANJE IDENTITETE NASVETI = = 66 april 2019 april 2019 67 Zašcitite se dvostopenjsko porabniki smo hitro pri­pravljeni žrtvovati za­sebnost in varnost za malo vec udobja. Dolga gesla ni­komur ne dišijo, raje si zapomni­mo eno in še to precej enostav­no. Veckrat smo že pisali, da to težavo elegantno odpravimo z uporabo upravljalnikov gesel. Za dodatno varnost pa je nujno, da ob prijavi ni zahtevano samo ge­slo, ampak dodatno preverjanje pristnosti (two-factor authenti­cation, krajše 2FA). To je najvec­krat izvedeno z zahtevo po vno­su enkratnega gesla, ki ga na te­lefon prejmete v obliki sporoci­la SMS ali pa enkratnega gesla, ki ga generira namenska aplika­cija. Za varno spletno življenje je zelo priporocljivo zašcititi vsaj elektronsko pošto in ostale sto­ritve, ki jih uporabljate za prija­vo na druge strani, torej racune Google, Apple, Microsoft, Face­book in Twitter. Enkrat geslo, ki ga prejmemo po vnosu gesla v obliki sporoci­la SMS, je univerzalna rešitev, a ta ne velja za popolnoma zanesl­jivo. Splošno znano je, da je spo­rocila SMS mogoce prestreza­ti v omrežju. Boljša rešitev, ki jo je Matej Huš podrobno opisal v lanski poletni številki (8/2019), je uporaba algoritma TOTP (Ti­me-based One-time Password Algorithm). Nekakšen primat med aplikacijami, ki generira­jo enkratna gesla, si je izboril Google Authenticator. Ceprav je rešitev enostavna za uporabo in varna, ne velja za najboljšo in je ne priporocamo. Na voljo je kot aplikacija za pametne telefo­ne, ne deluje pa na racunalnikih in ne omogoca sinhroniziranja med napravami ter enostavne­ga nacina prenosa na nov tele­fon. V uredništvu raje uporabl­jamo LastPass Authenticator, ki samodejno izdeluje varnostne kopije nastavitev. Tudi Microsoft ponuja svojo rešitev z enostav­nim imenom Microsoft Authen­ticator. Med strokovnjaki pohva­le žanje aplikacija Authy. Ta prav tako omogoca varnostno kopi­ranje nastavitev, sinhronizacijo med napravami, a njen videz ne bo všec vsem. V nadaljevanju podrobno opi­sujemo postopke vklopa za po­samezne storitve, a v splošnem je vklop videti tako, da ob ak­tivaciji izberemo nacin avten­tikacije, najveckrat sporocilo SMS, klic ali uporabo aplikacije Authenticator. V prvem prime­ru je treba vnesti mobilno tele­fonsko številko in njeno lastni­štvo potrditi z vpisom poslanega enkratnega gesla. Ce bomo raje uporabili aplikacijo, bo spletna storitev prikazala kodo QR, ki jo bomo z aplikacijo prebrali in s tem prenesli potrebne podat­ke za generiranje kode za to sto­ritve. V potrditev, da je aktivacija v aplikaciji uspela, je treba vpisa­ti prvo generirano kodo. Nikar vas naj ne skrbi, da se boste zaradi dvojnega prever­janja v storitve vpisovali dlje, saj lahko naprave, na katerih se pri­javljate pogosto, oznacite za za­upanja vredne in tam bo drugi korak preverjanja nepotreben. Elektronska pošta Najpomembnejša storitev, ki jo velja zašciti, je, kot že omenje­no, elektronska pošta. Ta je stic­na tocka vseh drugih storitev, saj lahko v primeru zlorabe z upora­bo postopkov ponastavitve gesla prek pošte izgubimo nadzor nad vsemi ostalimi racuni. Ne škodi, ce ponovimo, da je nepogrešlji­va uporaba mocnega gesla, da ga nikoli ne »posojajte« otrokom, partnerju ali komu tretjemu in ga obcasno menjajte. Pri vseh vecjih ponudnikih elektronske pošte z varovanjem poštnega predala v resnici ne va­rujete samo tega, ampak celoten racun, ki ga uporabljate za mno­ge storitve. To velja tako za racun Google kot tudi racune Apple, Microsoft in Yahoo. . Google racun. Vstopite v na­stavitve za Google racun in izbe­rite razdelek Varnost, nato v raz­delku Prijava v Google izberite Preverjanje v dveh korakih. Ko zacnete postopek in ponov­no vnesete geslo, vas bo Google povabil, da vklopite možnost Googlov poziv, kar pomeni, da boste na telefon, kjer ste prijavl­jeni z Googlovim racunom, pre­jeli poziv in prijavo za potrdi­tev z enim klikom. Na Applo­vih telefonih je za poziv potreb­na namešcena ena izmed Goog­lovih aplikacij, na primer Gma­il, Google Maps ali kar aplikaci­ja Google. Možnost Googlovega poziva je prirocna, a ce telefona ne varujete z geslom, ne nujno tudi varna, njena slabost pa se pokaže, ce telefon izgubite ali vam ga ukradejo. Ne glede na to, ali Google po­ziv vklopite ali ne, lahko dodate druge še možnost preverjanja – najenostavneje sporocilo SMS ali klic na poljubno telefonsko številko. To je uporabno v prime­ru, ce vklapljate 2FA za racune otrok, saj lahko vpišete svojo te­lefonsko številko in jim pri prija­vi pomagate. Dodate lahko tudi možnost prenosa nadomestnih kod, generiranje kod z aplikacijo Google Authenticator ali eno od prej naštetih združljivih apli­kacij oziroma strojni varnost­ni kljuc. . Apple. Applov racun je za vse uporabnike jabolcnih naprav ne­pogrešljiv, zato ga velja dobro zašciti, cetudi ga ne uporablja­te za elektronsko pošto. Na ža­lost Apple ne podpira avtentika­cije na druge nacine kot z upo­rabo SMS, a uporabniki njihovih naprav imajo navadno vec na­prav in lahko avtentikacijo opra­vijo na katerikoli drugi napravi, na kateri so prijavljeni z istim ra­cunom, podobno kot prej opisani Googlov poziv. Dvostopenjsko preverjan­je lahko vklopite na telefonu, ce poišcete nastavitve Password & Security in vklopite Two-Fac­tor Authentication. Enako bos­te lahko naredili na racunalniku, v skrajnem primeru pa tudi na spletni strani appleid.apple.com. Ne glede na to, kje boste dodat­no varnostno nastavitev vklopili, boste morali vnesti svojo mobil­no številko, vpisati poslano kodo in s tem potrditi zakljucek pos­topka. Apple bo enkratne kode ob prijavi pošiljal na telefon ali tablico, ce kode na ta nacin ne boste mogli prejeti pa na SMS. . Microsoftov racun. Mogoce Microsoft racuna ne uporabljate vsakodnevno, a ce ste uporabnik Windows 10 in ste izbrali prijavo z Microsoftovim racunom ali ce se uporabnik Skypa, Xboxa, One­Driva ali pa ste nekoc davno ime­li racun Hotmail, ga verjetno vse­eno imate. Ne glede na to, ce ga uporabljate ali ne, ga zašcitite! Na žalost je nastavitev kar ne­koliko skrita, zato se je med ra­ziskovanjem teme za ta clanek potrdilo, da lahko marsikomu koristi. Po prijavi v racun vsto­pite v Microsoft racun in izbe­rite možnost Posodobi v razdel­ku Varnost. V tem koraku mora­te kar dobro pogledati, da bos­te pod ponujenimi možnostmi opazili povezavo vec varnost­nih možnosti, kjer se skriva ak­tivacija dvostopenjske prijave. Po preverjanju identitete s po­šiljanjem enkratne kode na SMS ali elektronsko pošto vam bo po­stopek ponudil prenos aplikaci­je Microsoft Authenticator. Ce želite uporabiti drugo aplika­cijo, izberite možnost names­titve druge aplikacije Authen­ticator. Z izbrano aplikacijo 2FA pre­berite kodo in vpišite geslo, ki ga prikaže. Priporocamo, da upoš­tevate navodila in varno shrani­te tudi obnovitveno kodo. . Yahoo. Ce ste uporabnik elek­tronske pošte Yahoo, imate ne­koliko lažje delo, a hkrati nekaj manj možnosti za varnost, saj ne omogoca preverjanja pristnosti z aplikacijami, ki so združljive z Google Authenticatorjem. Po prijavi izberite nastavitve racuna, nato izberite Varnost ra­cuna, tu pa lahko racuna zašciti­te na dva nacina. Prvi je kljuc ra­cuna Yahoo, za kar morate na­mestiti aplikacijo Yahoo, kamor boste prejemali zacasna gesla. Drugi nacin je preverjanje v dveh korakih z uporabo sporo­cil SMS, za katero boste vpisa­li svojo telefonsko številko in jo potrdili s vpisom prvega posla­nega gesla. Enako kot pri racunu Micro­soft poskrbite tudi, da boste v aplikacijah, ki jih uporabljate za prebiranje pošte, preverili ali podpirajo preverjanje v dveh ko­rakih, sicer boste morali ustvari­ti in uporabiti geslo za aplikacijo. . Službena elektronska po­šta. Ce želite z dvostopenjskim preverjanjem pristnosti zašci­ti še službeni elektronski na­slov, tega ne boste mogli naredi­ti sami. Pogovorite se z upravljal­cem poštnega in ga prepricajte, da možnosti vklopi in po potrebi nadgradi poštni strežnik. Družabna omrežja . Facebook, kot najvecje in najbolj obiskano družabno omrežje, je tudi najbolj zažele­ni plen med kradljivci identitet. Ukradeni racun na Facebook je lahko zelo neprijetna izkušnja, še posebej zato, ker mnogi upo­rabljamo Facebookovo prijavo za prijave na druge spletne stra­ni. Ce smo se še nedavno lah­ko pritoževali, da Facebook ne naredi dovolj za varnost svojih uporabnikov, se je to v zadnjih mesecih precej spremenilo. Vsaj na videz nam je na voljo kopica možnosti, s katerimi lahko za­šcitimo dostop do racuna in na­ših podatkov, uporabniki pa smo odgovorni za to, da te možnosti izkoristimo. Zato se odpravite med nasta­vitve in tam poišcite možnost Varnost in prijava ter izberite Uporaba dvojnega preverjan­ja pristnosti. V trenutku pisanja clanka orodje še ni povsem pre­vedeno v slovenšcino, zato se ni­kar ne ustrašite in kliknite Za­cni. Izbirate lahko med enkrat­nimi gesli prek sporocil SMS ali pa izbrano aplikacijo Authenti­cator. Priporocamo zadnje, za kar boste morali v izbrani mo­bilni aplikaciji 2FA prebrati kodo QR in nato le še vpisati prikaza­no kodo. Kot dodatne nacine preverjan­je pristnosti lahko vklopite SMS, varnostni kljuc ali pa prenesete varnostne kode. . Twitter je še do nedavna vsaj na nekaterih racunih one­mogocal vklop dodatnega var­nostnega preverjanja pri prijavi, ce je prepoznal, da ste uporab­nik, ki živi v Sloveniji. Zdi se, da je ta nerazumljiva težava odpra­vljena in zdaj lahko vsak vklo­pi dvostopenjsko preverjanje pri prijavi. Vklop je enostaven, a prevec skrit. V nastavitvah v meniju Set­tings and Privacy na levi izbe­rite Account, nato v desnem seznamu Security in še Login Verification. Zdaj ste na pra­vem mestu, da vklopite prever­janje ob pomoci sporocil SMS ali aplikacije Authenticator. Ce se le da, omogocite oboje. Tudi Twit­ter podpira varovanje z varnost­nim kljuckom. . Instagram ni tako pogosto uporabljan nacin prijave na sple­tna mesta in aplikacije kot Twit­ter, a to ne pomeni, da ga ni tre­ba varovati. Za »hamburger« me­nijem v vašem profilu boste na­šli dobro skrito ikono zobnika, s katero boste odpri nastavitve. Varnostne nastavitve, poimeno­vane Privacy and security, bo­ste z lahkoto našli, nato pa boste nekoliko težje nekje proti dnu se­znama uzrli možnost Two-factor authentication. Ceprav Instagram podpira preverjanje s kodo, poslano kot sporocilo SMS in aplikacijo, te možnosti ne boste mogli akti­virati s prebiranje kode QR, am­pak bo potreben rocen vpis kode, še bolje njeno kopiranje. Razlog je verjetno, da je Instagram samo mobilna aplikacija, ce odmislimo zares enostavno spletno aplikaci­jo, ki je za vklop varne prijave ne morete uporabiti. Hramba podatkov Ce uporabljate oblacne shrambe podatkov, je nujno, da varnostno zašcititi dostop tudi do tega seg­menta spletnih storitev. A ker sta tako OneDrive kot Google Dri­ve varovana z Microsoft oziroma Google racunom, ki ste ga, upa­mo, že zašcitili, kot smo opisa­li v razdelku o elektronski pošti, vam ni treba storiti nic vec. . Dropbox. Od vecjih samostoj­nih storitev omenimo DropBox, ki ima zgledno urejen vklop dvo­stopenjskega preverjanja pristno­sti prijave. Nastavitve boste brez težave našli tako, da boste izbra­li meni Settings in nato vstopili v sklop nastavitev Security. Vklop možnosti Two-step ve­rification omogoca preverjanje z aplikacijo, s sporocilom SMS ali z varnostnim kljuckom OTP. Zelo nazorno je oznaceno, da lahko izberete primarno metodo in me­todo, s katero boste dostopali do racuna, ce ne boste mogli avten­tikacije opraviti na prvi nacin. Kaj pa ostale storitve in aplikacije? Opisali smo nekaj najpogostej­ših spletnih storitev in mobilnih aplikacij, ki jih velja dodatno var­nostno zašcititi. Seznam se tu se­veda ne konca, zato velja razmis­liti še o drugih storitvah Ce uporabljate upravljalnik ge­sel LastPass, 1Password ali so­rodno storitev, je dodatna zašci­tita nujna. Zašcititi velja tudi kle­petalnika WhatsApp in Slack, ne pozabite na omrežja LinkedIn, SnapChat, brskalnik Firefox, spletne trgovine, kot sta Amazon in Kickstarter, pa beležko Ever­note, spletno hrambo program­ske kode Github in priljubljeno tržnico s kriptovalutami, recimo Bitstamp. Pomislite tudi na fi­nancne storitve, kot je PayPal. Ce ste lastnik spletne domene, pre­verite, ali dodatno zašcito podpi­ra vaš register spletnih domen. Domenca in mnogi drugi doma­ci registri 2FA na žalost ne pod­pirajo, GoDaddy, kot najvecji, ter mnogi drugi veliki mednarod­ni registri dodatno varnost omo­gocajo. Izkoristite to možnost in zmanjšajte nevarnost, da kdaj v prihodnosti ostanete brez lastni­štva spletne domene. Kljub mnogim naporom oza­vešcene javnosti in znanih dobrih varnostnih praks vse sto­ritve še vedno ne podpirajo do­datne zašcite z dvostopenjskim preverjanjem pristnosti ob prija­vi. Med crnimi ovcami omenimo Viber. Ko boste zavarovali naj­pomembnejše storitve, na splet­ni strani www.twofactorauth.org pre­brskajte dolg seznam tistih, ki so 2FA že omogocili, in tudi seznam tistih, ki tega koraka še niso opravili. Pomagali vam bodo, da s kratkim sporocilom spodbudi­te zamudnike, da dvostopenjsko preverjanje pristnosti ob prijavi dodajo cim prej. Ce boste potrebovali po­moc pri vklopu dodatnega pre­verjanje pristnosti, pa vam v tem clanku nismo pomagali, bos­te navodila gotovo našli na sple­tu. Avtorji prej omenjene aplika­cije Authy imajo na naslovu www.authy.com/guides vodice. Seznam sicer ni dolg, a natancno opisuje postopke za najbolj priljubljene storitve in aplikacije. Za vse osta­le pa lahko pogledate na spletno stran www.turnon2fa.com, kjer je na voljo še mnogo daljši seznam vo­dicev.. Popolna varnost in popolna zašcita ne obstajata. Pri varovanju identitet in racunov na spletu boste mnogo naredili, ce boste izbrali gesla in uporabili dvostopenjsko preverjanje pristnosti ob prijavi. O teh temah smo že veckrat pisali, tokrat pa nekaj prakticnih nasvetov, kako dvostopenjsko preverjanje vklopiti na popularnih spletišcih. David Vidmar P < Zaradi dvojnega preverjanja se ne boste vpisovali dlje, saj lahko naprave, na katerih se prijavljate pogosto, oznacite za zaupanja vredne. Pozor: ce Microsoftovo brezplacno elektronsko pošto sinhronizirate s telefoni Android ali iOS, za branje uporabljate Outlook ali pa Micro­soft racun uporabljate za prijavo v Xbox, boste morali uporabiti aplika­cijsko kodo, saj programi ne omogocajo dvostopenjskega preverjanja! Postopek je zelo enostaven in naj vas ne odvrne od namena, da vklopi­te dvostopenjsko preverjanje.Yahoo! < Kljub mnogim naporom vse storitve še vedno ne podpirajo dodatne zašcite z dvostopenjskim preverjanjem pristnosti. NASVETI WORDPRESS WORDPRESS NASVETI = = 70 april 2019 april 2019 71 Spletne strani za amaterje in profije eprav velja, da je Word­press predvsem sis­tem za upravljanje vse­bin (content management sys­tem – CMS), namenjen bloger­jem, pa bloganje še zdalec ni edina uporabna stvar, ki jo pre­more. Številni posamezniki ter spletne agencije ga uporablja­jo kot podlago, na kateri gradi­jo svoje storitve. Na Wordpres­su tecejo tako uradna splet­na stran Švedske, Microsoftovo spletišce news.microsoft.com, kot tudi spletne trgovine, na pri­mer Bata. Dolga brada zgodovine Wordpressa Seveda pa Wordpress ni bil vedno tako priljubljen. Zgod­ba okrog WP, kot mu skrajšano marsikdo pravi, ima že zelo dol­go brado. Še v casu, ko smo žive­li v tako imenovanem web 1.0, v letu 2001, je luc sveta ugledal projekt b2 cafelog. Takrat o blo­ganju, kot ga poznamo danes, še ni bilo ne duha ne sluha, ce­prav bo najbrž držalo, da so prvi blogerji zaceli pisati socasno z nastankom spleta. Kot je v svetu odprtokodne­ga programiranja obicajno, se kmalu najde kdo, ki za nov pro­jekt vzame tujo osnovo in gra­di od tam naprej (fork). Dva ne­zadovoljna razvijalca sta naredi­la prav to in leta 2003 na podlagi kode b2 cafelog ustvarila Word­press. Leto kasneje sta doda­la še možnost dodajanja vticni­kov, ki še danes Wordpress pla­tformi omogoca, da je tako zelo razširljiva in uporabna za mno­gotere namene. V nasprotju z vecino program­ske opreme se številke razlicic še vedno le pocasi dvigujejo. Ce je v decembru leta 2005 bila izdana razlicica 2.0, je bilo za razlicico 3.0 treba cakati skoraj 5 let. Trenutno se je razvoj ustavil pri številki 5, ki smo jo docakali ko­nec decembra in po mnenju ne­katerih predstavlja najvecji mej­nik v razvoju Wordpressa do zdaj. Zasluga za to je zagotovo koreni­ta preobrazba urejevalnika vsebi­ne, ki so jo mnogi cakali že dolgo. Vec o tem v nadaljevanju. Vec kot le blogerska platforma V preteklosti so nad Word­pressom resni izdelovalci splet­nih strani vihali nosove in so raje uporabljali sisteme CMS, kot so Joomla, Drupal, Typo3 in po­dobni. WP je veljal za blogersko platformo, s katero se brez veliko truda ne da narediti drugega kot bolj ali manj všecen osebni blog. Razvoj same osnove, dodat­kov in oblikovnih predlog pa je naredil svoje in danes lahko re­cemo, da je WP postal sistem za urejanje vsebine (content mana­gement system – CMS), ki se ga da uporabiti prakticno za vse. Enostavne spletne strani za mala podjetja, korporacijske spletne strani, spletne trgovine, blogi, novicarske dveri ... vse to je mogoce postaviti tudi zaradi nepregledne množice vseh raz­širitev, ki jih lahko iz tržnice na­mešcamo kar znotraj same ad­ministrativne konzole. In prav vse te razširitve se mnogokrat izkažejo za dvorezen mec. Vticnik lahko namrec razvi­je in objavi vsakdo, zato so tudi kakovostno zelo razlicni. Izkaže se, da so Wordpress strani tako zaradi množicnosti uporabe kot tudi zaradi ranljivosti celotnega ekosistema pogosto tarca heker­jev. A o tem nekoliko kasneje. Razlika med WordPress.com in WordPress.org Marsikoga zmede, da obsta­jata dve spletni strani Word­press, le koncnici imata razlicni. Wordpress je v osnovi povsem brezplacen, ampak na Word­Press.com ga lahko tudi kupimo. Kako to? Na WordPress.org lahko celo­ten programski paket prenesemo na svoj racunalnik. Da bo spletna stran zaživela, moramo ta pa­ket naložiti na spletni strežnik, ga povezati z zbirko podatkov in šele takrat lahko recemo, da smo namestili Wordpress. Ce nimamo ne znanja ne casa, pa lahko na WordPress.com najamemo že namešceno razlicico. Za enostaven blog je dovolj tudi brezplacen paket, vendar se moramo zavedati, da bo gostoval na domeni word­press.com in da nam bo spletišce vsiljevalo reklame med besedila. Ce tega ne želimo, lahko nabavimo enega njihovih placljivih paketov, ki se zacnejo pri 5 evrih na mesec, ali pa si za podoben denar omislimo gosto­vanje pri katerem izmed doma­cih ponudnikov spletnega gos­tovanja. Namestitev pri ponudniku gostovanja Najobicajnejši nacin, kako pri­ti do lastne Wordpress strani, je, da si pri enem izmed ponudni­kov gostovanja (pri domacem ali tujem) omislimo paket gostovan­ja ter lastno internetno domeno. Ko imamo enkrat kupljeno to dvoje, pa nam vseeno ni treba prav veliko skrbeti in se ukvarjati z zapleteno namestitvijo. Skoraj vsi resni igralci na trgu gostovan­ja spletnih strani v Sloveniji in tu­jini imajo namrec že namešce­ne posebne programe oziroma skripte, ki do skrajnosti poeno­stavijo namešcanje Wordpress platforme (in drugih, seveda). V nekaj polj vnesete ime spletiš­ca, naziv administratorskega ra­cuna, si izmislite varno geslo ter pritisnete namesti. Vse ostalo se zgodi samodejno. Namestitev na lokalni racunalnik Seveda pa lahko Wordpress namestimo tudi na domaci ra­cunalnik. Ce smo tehnicno bolj podkovani, bomo pripravili naj­bolj optimalno okolje tako, da v racunalnik namestimo linux, nato pa še Apache spletni strež­nik ter MySQL ali MariaDB strež­nik zbirke podatkov. Vecini pa bo najlažje s spletne strani instawp.com prenesti na­mestitveni paket za Windows ali MacOS. Namestile se bodo vse komponente, potrebne za po­ganjanje Wordpressa. Razširitve za vec zmogljivosti Vticniki so ena izmed bolj­ših stvari v Wordpressu. Ti so približno toliko zasvajajoci, kot so bili pred 20 leti programi sha­reware, v današnjih dneh pa ne­pregledna množica aplikacij za pametne telefone. Tisti, ki imajo namešcen Wordpress, pa se lah­ko »zadenejo« z vec kot 54.300 vticniki. Raziskovanje razširitev je naj­bolje zaceti kar znotraj admini­stratorske konzole v razdelku vticniki, nato pa izberete še »do­daj«. Stran, ki se odpre, vsebu­je najpogostejše vticnike, ki jih uporabniki namešcajo. Vgrajen pa je tudi razmeroma dober is­kalnik. Seveda vsi vticniki niso ne dobri, ne dobro testirani, zato se je treba vedno zanašati na last­no presojo, ko jih namešcamo. Slabo napisani vticniki so na­mrec lahko tudi hekerjeva pot v vašo Wordpress namestitev. Tako lahko pride do razoblicen­ja (defacing), namešcanja škodl­jivih skript, ki stran WP spreme­nijo v ubogljivega zombija, ki bo napadal druge spletne strani, in tega, da vam ukradejo podat­ke oziroma podatke vaših regis­triranih uporabnikov. Pri tej presoji se je dobro zana­šati na tri kljucne podatke, ki so vidni ob vsaki razširitvi. Nazad­nje posodobljeno – ce je od tega vec kot leto, je že lahko znak za previdnost. Število aktivnih na­mestitev – cim vec, tem boljše, kajti veliko število uporabnikov pomeni, da so mnogi razpozna­li vrednost v razširitvi in je zato vredna namestitve. Ali je doda­tek združljiv z vašo namestitvi­jo, pa je tretji kriterij, po katerem lažje presojamo vticnike. Ce je razvijalec, ki posamezen doda­tek razvija, dovolj hiter in pro­žen, bo že pred samo uradno izdajo nove razlicice Wordpressa izdal ustrezen popravek lastnega izdelka in tako zagotovil, da bo ta deloval še naprej. Ampak tudi ob še tako veliki previdnosti se nam lahko zgodi, da bo kateri izmed namešcenih vticnikov uporabljen za vdor v spletno stran. Pred nekaj meseci se je to zgodilo vticniku GDPR, ki je bil, pricakovano, eden izmed najveckrat namešcenih. Varnost­na luknja je bila tako velika, da so ga za nekaj dni celo umaknili s tržnice. Cez noc je nepregledna množica spletnih strani, kjer je bil namešcen, postala gojišce ne­želenih skript. No, danes so od­krite luknje v kodi tega vticnika zakrpane in zato naj bi bil varen za uporabo. Ne samo zaradi varnosti, tudi zaradi hitrosti spletne strani je pametno, da dobro premisli­te, koliko in katere vticnike bos­te uporabljali. Velika vecina vtic­nikov namrec negativno vpliva na samo hitrost prikaza splet­ne strani, kar lahko ima negati­ven vpliv tudi na pozicioniran­je v spletnih iskalnikih. Ce viso­ke uvrstitve v Googlu in drugih iskalnikih niso vaša prioriteta, si pa seveda kar privošcite. Brezplacne in placljive teme Ko pride obiskovalec na splet­no stran, bosta oblika in uporab­niška izkušnja prvo, na kar bo naletel. Glava, noga, logotip, ti­pografija, barve in drugo – vse to in še polno drugega so oblikovni elementi, ki so sestavni del vsake spletne strani. To oblikovno plat v Wordpres­su držijo pokonci tako imenova­ne teme (themes). Na spletu do­bimo množico brezplacnih. A pozor: ne išcite komercialnih tem, ki so nacelno placljive, a se jih vecinoma da dobiti brez­placno z nelegalnim namešcan­jem. Tovrstne teme so veliko­krat prirejene tako, da vsebujejo stranska vrata za hekerje. Brezplacne oblikovne predlo­ge je najbolj varno namešcati iz same Wordpress namestitve, to­rej iz tržnice oblikovnih predlog. Za placljive pa so na voljo po­sebne tržnice. Med vecjimi je za­gotovo ThemeForest, ki pa ne ponuja le oblikovnih predlog za Wordpress, marvec tudi za dru­ge priljubljene sisteme CMS. Cene se vecinoma gibljejo pod 60 dolarji, izdelki pa so kako­vostno zelo razlicni. Zelo priljubljena so tudi razlic­na ogrodja (framework), ki po­leg oblikovne predloge vsebuje­jo tudi lasten vizualni urejeval­nik in druge izboljšave delovan­ja ter dela v Wordpressu. Omo­gocajo pa, da spletne strani gra­dimo hitreje in so tudi optimizi­rane za najrazlicnejše funkcije, kot na primer hitrost nalaganja ali pa zmožnost podjetju pripel­jati cim vec obiskovalcev ter jih spremeniti v stranke. Med takimi ogrodji sta med najbolj popular­nimi Divi in ThriveThemes. Nis­ta pa poceni. Najvecja novost zadnjih let je urejevalnik Gutenberg Z najnovejšo razlicico Word­pressa v decembru 2019 je svoj prostor dobil tudi nov vizualni urejevalnik vsebin. Novotarija je doživela zelo raz­licen odziv. Po eni strani je tako posodobitev Wordpress res že dalj casa nujno potreboval, saj je dotedanji urejevalnik že krepko povozil cas. Niti približno ni bil to urejevalnik WYSIWYG (what you see is what you get) in zato, dokler uporabnik ni pritisnil gu­mba za predogled, sploh ni ve­del, kako bo njegov prispevek vi­deti. Prav zaradi te pomanjklji­vosti se je v zadnjih letih uvelja­vilo nekaj odlicnih urejevalnikov, ki pa so, skoraj po pravilu, placl­jivi. A za mnoge so vec kot vred­ni svojega denarja. Po drugi strani pa ogromni množici uporabnikov stari ure­jevalnik povsem odgovarja in je prehod na nov nacin razmišljan­ja o urejanju vsebine toliko dru­gacen, da se ga težko privadi­jo. Eden izmed odgovorov, za­kaj mnogi odklanjajo urejeval­nik Gutenberg, pa so še števil­ni hrošci. Izdelku se vseeno vidi, da so ga Wordpressu razlicice 5 dodali v ne povsem zlikani formi – prevec je bilo hitenja. Res pa je, da so razvijalci v zadnjih ted­nih že kar dobro pocistili kodo in zdaj tudi, denimo, lepljenje besedil iz Microsoftovega Wor­da deluje, kot je treba. Še veliko hrošcev pa ostaja odprtih in naj­brž to tudi prispeva k temu, da je na tržnici vticnikov novi Guten­berg urejevalnik zelo slabo ocen­jen. Drugi razlog je pa najverjet­neje ta, da so bili pac uporabniki navajeni na drugacen nacin ure­janja in se niso pripravljeni prila­goditi. Za take je še vedno mož­nost namestitve vticnika s kla­sicnim urejevalnikom. Po izkuš­njah avtorja clanka pa je Guten­berg odlicen. Osnova novega nacina pri ure­janju vsebine so bloki. Blok je lah­ko, denimo, odstavek, naslov, fo­tografija, navedek, neoblikova­no besedilo, seznam ... Delo s fotografijami je koncno posta­lo znosno in logicno in tudi dela z ostalimi bloki se zelo hitro pri­vadimo. Glede na to, kateri blok imamo izbran, se tudi možnosti v levem stolpcu dinamicno spre­minjajo in tako je uporabniku na voljo le tisto, kar pri posameznem elementu lahko spremeni. Predvideno je, da imajo razvi­jalci (tako oblikovnih predlog kot tudi razširitev) možnost na­pisati še druge bloke, ki bodo še popestrili videz vsebin. Že zdaj se na tržnici dodatkov da dobiti nekaj brezplacnih. Kako se lotimo nadgradnje obstojece Wordpress strani Mnogo namestitev Word­pressa je po novem konfigurira­nih tako, da se popravki same platforme kot tudi vticniki in oblikovne predloge samodej­no nadgrajujejo. To je povsem v redu za tiste spletne strani, ki imajo malo vticnikov in pri kate­rih se ni rocno dodelovalo ali po­pravljalo kodne osnove. Tisti, ki imajo radi nekaj vec nadzora v svojih rokah, pa Word­press nadgrajujejo rocno in zato izklopijo vso avtomatiko. Treba pa je poudariti, da je tako pocet­je lahko tvegano, ce nismo vest­ni in popravkov dejansko ne na­mešcamo sproti. Zapušcena in nenadgrajena spletna stran je la­hek plen hekerjev, kar dnevno obcuti mnogo lastnikov spletnih strani, ki jim jih nepridipravi ra­zoblicijo. Prvi korak v procesu nadgrad­nje je backup celotnega spletiš­ca. Ce ga delamo rocno, je tre­ba poskrbeti za dve stvari. Naj­prej v administrativni konzoli pri ponudniku spletnega gostovanja izvozimo vsebino celotne podat­kovne zbirke. Najveckrat bomo imeli na voljo enostavno orod­je PhpMyAdmin, v katerem le oznacimo vse tabele in pritisne­mo export. Drugi potreben korak pa je, da v pregledovalniku datotek (v cPanelu ali Plesku, v okolju po­nudnika spletnega gostovanja torej) najprej oznacimo mapo, v kateri prebiva namestitev Word­pressa, jo kompresiramo, de­nimo, v datoteko ZIP in jo nato prenesemo k sebi. S tema dvema datotekama, ki smo ju ustvarili, lahko zavoženo nadgradnjo spletne strani povr­nemo v prvotno stanje v nekaj minutah. Odsvetujemo pa uporabo pro­tokola FTP, ki je sam po sebi ne­varen za prenos datotek. Upo­rabniško ime in geslo za prijavo se namrec prenašata v nekripti­rani obliki, poleg tega pa bo pre­nos celotnega spletišca prek pro­tokola FTP izjemno pocasen, kaj­ti prenesti je treba množico maj­hnih datotek. Danes se da veci­no prenosov na spletno mesto in z njega opraviti prek ukaza File manager v administrativni kon­zoli gostovanja ali pa kar z upo­rabo orodij v Wordpressu. Varnost Wordpressa Ko ste Wordpress namestili ter se ob namestitvi tudi odlocili za uporabniško ime in geslo skrbni­ka, je velika verjetnost, da ste na tej tocki tudi že storili prvo vecjo varnostno napako. Uporabnika ste najbrž poimenovali kar »ad­min« ali pa »administrator«. V primerih, ko gre za tako imeno­vane napade s surovo silo, bodo tovrstno poimenovani uporab­niki prvi na udaru pri ugibanju gesel. Najslabše, kar lahko naredite, je, da ne namestite nobenega do­datka za varnost. Osnovna na­mestitev je namrec gola in bosa, kar se tega tice. Na izbiro imate nekaj dobrih vticnikov, ki bodo poskrbeli, da vas bo vecina zli­kovcev pustila pri miru, kajti ce ne bo zazevala kakšna luknja v katerem izmed ostalih vticnikov, bo vaša stran enostavno preveli­ko breme za avtomatizirane sis­teme vdiranja, ki jih vecina koris­tolovcev uporablja pri svojem po­cetju. Med varnostnimi vticniki, ki najbolje kotirajo, so Wordfen­ce Security, Sucuri Securi­ty, All-In-One WP Security & Firewall, BulletProof Security in drugi. Velika vecina bo tudi v brezplacni razlicici delovala su­per in vam zagotavljala zašcito. Potrudite se le toliko, da se pre­bijete cez vse nastavitve in po po­trebi kakšno stvar popravite. Ce pa boste želeli kaj vec iztisniti iz varnostnih vticnikov, bo treba seci po kreditni kartici in placati. V primerih, ko je velika vecina obiskovalcev vaše spletne stra­ni iz Slovenije, sploh ni napacno razmišljati tudi o geografskem blokiranju, ki na spletno stran spusti samo ti tiste, ki prihaja­jo iz slovenskih IP-naslovov. Na ta nacin se izognete marsikate­remu poskusu vdora, ki prihaja­jo vecinoma s podrocja nekdanje Sovjetske zveze in Turcije. Vtic­nik, ki tovrstno filtriranje odlic­no opravlja, je IP Geo Block. Optimizacija spletne strani – tehnicna plat Osnovna namestitev Word­pressa je razmeroma potratna z resursi, ki so mu na voljo. Je skratka povsem neoptimizirana za hitro nalaganje. Spletni iskal­niki so na te stvari vedno bolj ob­cutljivi, še posebej Google, ki je s svojo politiko mobile first že za­cel strani, ki še niso prilagojene za hitro nalaganje na mobilnih telefonih, slabše uvršcati med iskalnimi rezultati. Uporabniki smo tudi na telefonih in tablicah vedno manj pripravljeni potrpeti, da se stran naloži. Statistike kažejo, da je bil leta 2018 povprecen cas, v katerem se je spletna stran v polnosti naložila v telefon, blizu 22 sekund. Upo­rabniki pa na telefonih postaja­jo sila nepotrpežljivi, ce se po pr­vih petih sekundah na zaslonu nic ne zgodi. Po 10 sekundah pa ste obiskovalca že skoraj zagoto­vo izgubili. Na mobilnih platfor­mah je torej še kar nekaj rezerve za optimizacijo. Pri brskanju po internetu na racunalnikih pa tako in tako že kar nekaj casa velja, da naj bi bili casi nalaganja spletne stra­ni, sploh ce je namenjena poslu, krajši od dveh sekund. Najbolj realisticno oceno, kako Google ocenjuje našo spletno stran, bomo dobili, ce v inkogni­to nacinu odpremo svojo spletno stran, pritisnemo F12, poišcemo zavihek Audits, kot napravo (de­vice) izberemo Mobile, vse osta­lo pustimo pri miru in zaženemo preverjanje. Rezultati, ki jih bomo dobili, nas bodo najprej zagotovo mal­ce razocarali. S tem, ko bomo pa popravili nekaj stvari v sami na­mestitvi Wordpressa, namestili kakšen vticnik in dopisali stvari v .httaccess datoteko, ki prebiva v osnovni mapi namestitve, pa lahko pridemo do povsem dru­gacne slike. Vsekakor se boste morali kar precej po­služevati iskanja po spletu, kajti ni enot­nega nacina, kako izpeljati, denimo, vklop kompresije, saj je to odvisno od tega, ali vaša Wordpress namestitev tece na Apache ali Nginx ali katerem drugem od spletnih strežnikov. Ceprav Google nikoli javnosti ne razkri­je, kakšni so algoritmi, ki razvršcajo splet­ne strani in kateri dejavniki so zanje naj­pomembnejši, pa so si strokovnjaki za op­timizacijo spletnih strani za iskalnike sko­rajda edini, da vedno vecjo težo igra hitrost prikaza vsebine. Dandanes seveda predv­sem hitrost prikaza na mobilnih telefonih. Najocitnejši nacin, kako optimizirati na­laganje spletne strani, je, da jo cim bolj oskubimo nepotrebnih elementov. Omeni­li smo že, da so tudi nepotrebni vticniki lah­ko precej velik dejavnik pri hitrosti spletne strani, zato kar se le da zmanjšajte njihovo število. Fotografije so na spletnih straneh mno­gokrat prevelike. Ce potrebujete fotografijo velikosti, denimo, 400 × 400 pik, jo ustrez­no zmanjšajte in je ne pustite v originalni velikosti. Razlika bo ocitna, lahko tudi ne­kaj megabajtov, kar seveda pomeni tudi ne­kaj dragocenih sekund. Mnogo priljubljenih oblikovnih predlog je precej »težkih«, kar se tice same kode HTML in CSS, zato je zelo pomembno, da izberete tudi tako temo, ki ima cim manjši podatkovni odtis. HTML in CSS sta sicer elementa, ki se ju da zelo ucinkovito kompresirati, le vklopiti je treba kompresijo na spletnem strežniku. To gre nacelno z vklopom kompresije GZIP v Apache nastavitvah v paketu gostovanja, ce pa nimate dostopa do teh nastavitev, pa se da to urediti tudi z vpisom nekaj vrstic kode v .httaccess datoteko, ki jo najdete v osnovni mapi vaše spletne strani. Naslednja tocka optimizacije so HTML in SQL poizvedbe. Vsakic ko pride obisko­valec na stran, se zacnejo izvajati poizved­be v podatkovni zbirki in na spletnem strež­niku. Glede na rezultate se nato izriše splet­na stran z vsemi elementi, kot so, deni­mo, zadnje novice, fotografije, blog zapis in tako naprej. S stališca hitrosti nalaganja spletne strani je torej zelo potratno, da za vsakega obiskovalca posebej obremenjuje­mo podatkovno zbirko in spletni strežnik.Rešitev in s tem tudi kar precejšnja pohit­ritev spletne strani, je predpomnjenje ozi­roma tako imenovani caching. Cim se bo dolocena stran na spletnih dvereh prvic nekomu izrisala, se bo v spletnem strežni­ku zapisala kot staticna stran HTML, ki že vsebuje vse poizvedbe iz zbirke podatkov. V primerjavi z dinamicnimi stranmi brez predpomnjenja se tako optimizirane strani naložijo bliskovito. Vticnikov za namene predpomnjenja je kar nekaj. Najbolj popularna pa sta W3 To­tal Cache in WP Fastest Cache. Ceprav ima prvi precej vec možnosti nastavljanja, pa se mojstri za optimizacijo spletnih strani (SEO) raje odlocajo za zadnjega, predvsem zaradi manj težav ob uporabi. Progressive Web App Pred kratkim je Google zacel za ocenjevanje spletnih strani uporabljati novo orodje. Pravzaprav gre za isti pogon, kot smo ga omenili malenkost više v clanku – Google Light House. Med novostmi, ki jih prej ni ocenjeval, zdaj najdemo tudi Prog­ressive Web Apps (PWA). Gre za obicajno spletno stran, le uporab­niku se lahko prikaže tudi kot aplikacija na telefonu ali racunalniku. Vticnik, ki v Wordpressu pricara funkcio­nalnost WPA, se imenuje Super Progressi­ve Web Apps. Googlova ocena bo zagotovo boljša že takoj po namestitvi. Manj tehnicna plat optimizacije Ce se spogledujete z idejo, da bi najeli strokovnjaka za optimizacijo spletne strani za iskalnike, potem lahko marsikaj storite že sami. Vsaj kar se tice tako imenovane op­timizacije na strani (on-site optimization). Eden izmed boljših vticnikov, ki vam bo pri tem pomagal in vas usmerjal na pravo pot, je Yoast SEO. Že preden pritisnite na gumb »objavi«, bo vticnik analiziral vsebino prispevka in predlagal, kaj vam je storiti, da bo vsebina bolj »prebavljiva« tako za bralce kot tudi za iskalnike. Nacrt spletne strani je pomemben, ko se borite za cim višje uvrstitve v Googlu. Yo­ast SEO bo ta dokument (sitemap.xml) gradil sproti z rastjo vašega spletnega mesta. Seveda se boste morali prijaviti v Google Webmaster Tools in Googlu pove­dati, naj njegovi pajki, ki indeksirajo splet­na mesta, najprej pogledajo v sitemap.xml datoteko ter tako hitreje in bolj red­no pregledujejo, kaj je na vaši spletni stra­ni novega. Ce pa vas zanima, kako vaša spletna stran že zdaj ustreza dobrim praksam opti­miziranja, pa predlagamo, da obišcete brez­placno storitev www.seoreviewtools.com. . Nekatere statistike kažejo, da med spletnimi stranmi, ki se jim da dolociti sistem CMS, mocno prevladuje Wordpress. Ta jih poganja kar 60 %. Dalec zadaj, pri nekaj vec kot 5 %, pa je nekoc zelo popularna Joomla, na tretjem mestu je Drupal (3,5 %). Ce pa zajamemo vse strani na spletu, jih na Wordpressu temelji impresivnih 33 odstotkov. Matic Zupancic C . Wordpress administrativna konzola Wordpress je strojno in programsko precej nezahteven program. Naj­pogosteje ga bomo namešcali v okoljih ponudnikov gostovanj, kjer si nam s podrobnostmi ni potrebno beliti glave, kajti vse potrebo itak priskrbi ponudnik. Velja pa, da najnovejša razlicica potrebuje Apache spletni strežnik, PHP minimalno razlicice 7.2, zbirko podatkov MySQL najmanj razlicice 5.6 ali MariaDB najmanj razlicice 10. Da ne bo težav z Googlom in br­skalniki, pa je danes skorajda nujno, da spletna stran uporablja HTTPS oziroma ima namešcen certifikat SSL. Tudi za osnovni certifikat SSL naj­veckrat brezplacno poskrbijo kar ponudniki gostovanja, tako da se vam ni treba ukvarjati še s tem, kajti narocanje in namešcanje certifikatov SSl na strežnike nista ravno trivialni opravili. < Wordpress strani so tako zaradi množicnosti uporabe kot tudi zaradi ranljivosti celotnega ekosistema pogosto tarca hekerjev. Classic Editor – Ce vam novi urejevalnik Gutenberg ni všec, namestite tega, pa boste tudi v WordPress 5.0 lahko delali, kot ste do zdaj. Contact Form 7– Izdelava kon­taktnih obrazcev, ki zares delujejo. AMP – Accelerated Mobile Pa­ges. Še ena izmed Googlovih pobud za hitrejši internet. Vticnik za krepko pohitritev spletne strani najdete na naslovu https://amp-wp.org/. Duplicate post – Še posebej v fazi gradnje spletnega mesta, ko boste dodajali nove vsebine, boste želeli za vzorec vzeti že katerega izmed ob­stojecih prispevkov na strani. Najlaž­je boste to storili, ce ga boste eno­stavno klonirali in nato popravljali. IP Geo Block – Pametno je omejiti promet na spletni strani samo za tis­te, ki jih želite kot obiskovalce. Zara­di izjemno velikega števila poskusov hekanja spletnih strani boste naj­brž želeli »odrezati« kar celoten ne­kdanji vzhodni blok. Reading Time WP – Zelo pri­praven vticnik, ki na zacetku blog prispevka ponudi bralcu informacijo, koliko casa bo potreboval, da se pre­bije cez vsebino. Povprecna hitrost, na podlagi katere se to racuna, se seveda da poljubno nastaviti. Redirection – Najvecja napaka, ki jo lahko naredite, ko spreminjate strukturo spletne strani, še posebej, ce so jo iskalniki že poindeksirali, je, da ne poskrbite za preusmeritve sta­rih naslovov URL na ustrezne nove vsebine. Site Offline – Vticnik za cas, ko želite, da spletna stran ni vidna. Še vedno lahko dodate svoj logotip in poljubno staticno vsebino. Smush – Samodejna optimizacija slikovnega materiala. Super Progressive Web Apps – S tem vticnikom daste uporabnikom možnost, da vašo spletno stran na­mestijo kot aplikacijo na telefon ali namizje racunalnika. UpdraftPlus – Backup/Resto­re – Eden izmed najboljših vticnikov za backup celotnega spletišca. Opra­vi izvoz trenutnega stanja zbirke po­datkov, prav tako pa naredi arhiv vseh potrebnih datotek, s kateri­mi lahko v nekaj minutah povrnemo staro stanje, ko gre kaj narobe, deni­mo, pri nadgradnjah. Tudi brezplac­na razlicica omogoca zapis arhivskih datotek v Dropbox. WordFence Security – Odlicen vticnik, ki bo vec kot odlicno zavaro­val spletno stran pred vecino posku­sov vdora. WP Mail SMTP – Bolj prirocen na­cin pošiljanje elektronske pošte s spletne strani (denimo podatki iz kontaktnih obrazcev ipd.). Uporabi­te lahko tudi Gmail, SendGrid, Of­fice 365 ali kateri drug lastni SM­TP-strežnik, ki vam je na voljo. WP-optimize – Optimizacija po­datkovne zbirke, uporabno predvsem za odstranjevanje odvecnih podat­kov v njej (stari neodobreni komen­tarji, stari osnutki ...). Yoast SEO – Eden najboljših vtic­nikov, ki so namenjeni vsebinski (in delno tudi tehnicni) optimizaci­ji spletne strani. Analizira, denimo, blog prispevek in svetuje, kaj je pri­merno spremeniti v strukturi, da bo vsebina prijaznejša bralcu. VTICNIKI Vticniki za vsako resno spletno stran . Vticnike lahko dodajamo kar iz administrativne konzole < Z novim urejevalnikom Gutenberg je delo s fotografijami koncno postalo znosno in logicno. . Gutenberg urejevalnik rakticno za vsako tematiko, o kateri pišemo, se da na spletu najti fotografijo. Mnogi zato uporabljajo za iskanje ustreznih fotografij kar Googlov iskalnik. Vprašanje pa je, ali fotografije, ki jih najdemo, sploh smemo uporabiti. Medtem ko bo nekdo le zamahnil z roko in se požvižgal na avtorske pravice, bodo drugi iskali le take, ki jih lahko prosto uporabijo, ne da bi bilo potrebno dovoljenje avtorja fotografije. Poti do legalne uporabe tujih fotografij sta pravzaprav dve. Prva je ta, da ustvarimo racun, na katerem iz­med placljivih portalov – ti so vecinoma izjemno dobro založeni s kakovostnimi fotografijami. Med najvecjimi je Shutterstock. Druga možnost pa je, da uporabimo številne spletne dveri, na katere avtorji nalagajo svoje foto­grafije in zanje ne pricakujejo placila, prav tako pa jih dovolijo uporabljati tudi v komercialne namene, kar je pra­vzaprav tocno to, kar najbrž išcemo. Med najbolj poznanimi so Pixabay, Pexels, Unsplash, Gratisography in druge. Ceprav naj bi bile fotografije na teh spletnih dvereh proste in brezplacne za uporabo, vseeno priporocamo, da na vsaki strani pre­berete, kakšni so pogoji uporabe, da vam ne bo kasneje žal. Creative Commons je nacin licenciranja, ki se v primerih brezplacnih stock fotografij najpogosteje uporabl­ja. Obstaja seveda nekaj nacinov CC-licenciranja del (foto, avdio, video ...), odvisno od tega, kakšno uporabo av­tor dovoli. Potrebna je previdnost, da ne kršimo pravil licenciranja fotografij, ce jih uporabljamo na svoji spletni strani. Nekatere fotografije niso namenjene komercialni uporabi (pozabite torej na uporabo na spletnih straneh podjetja), nekaterih ne smemo spreminjati, pri drugih pa moramo nujno navesti avtorja in tudi povezavo na pro­fil, s katerega smo jo prenesli. VSEBINE Kam po brezplacno foto gradivo za spletno stran? P . Pixabay brezplacne fotografije za uporabo na spletnih straneh . Wordfence varnostna ograja za Wordpress . Tehnicno neoptimizirana (zgoraj) in optimizirana stran (spodaj) WORDPRESS NASVETI = < Pametno je pustiti, da se Wordpress samodejno posodablja, a za vsak primer je vsekakor dobro imeti urejen backup. NASVETI NAREDI SAM NAREDI SAM NASVETI = = 76 april 2019 april 2019 77 Izmerimo hitrost in razdaljo itrost vozila izracuna­mo na osnovi prevože­ne razdalje v izbranem casovnem intervalu, pri cemer razdaljo navadno merimo s šte­tjem obratov enega izmed koles, medtem ko oddaljenost do sto­jišcne tocke do bližnjih predme­tov izmerimo z laserskim, ultraz­vocnim ali mehanskim merilni­kom. Hitrost in razdaljo lahko merimo tudi prek sprejemnika signalov GPS (angl. Global Positi­oning System), a z njim ne more­mo dovolj natancno izmeriti raz­dalj, krajših od 10 m, hkrati pa se moramo tudi fizicno premakni­ti med obema tockama, podob­no, kot ce bi uporabljali mehan­sko merilo (npr. kovinski trak ali mehanski števec z vrtljivim kole­som), zato je tak merilnik upora­ben predvsem kot brzinomer. Kako zaceti? Ceprav v spletnih trgovinah mrgoli že izdelanih merilnikov, nam lastna implementacija omo­goca vec: poljubno izbiro nacina prikaza izmerjenih vrednosti, ve­cjo natancnost, poljubne možno­sti shranjevanja meritev, razne statisticne obdelave, upošteva­nje meritev sekundarnih meril­nikov, denimo višinomera in/ali sprejemnika GPS, vgradnjo ume­tne inteligence itn., s tem pa tudi sprotno preverjanje pravilnosti delovanja posameznih tipal za merjenje razdalje in hitrosti. Na­sprotno sta pri serijskih merilni­kih za proizvajalca pomembna predvsem cenenost izdelave in z njo povezana stroga optimiza­cija funkcionalnosti, med kateri­mi navadno ni možnosti sprotne­ga prenosa podatkov v osebni ra­cunalnik in programskega prože­nja meritev. Projekti gradnje merilnikov hi­trosti in razdalje na spletu veci­noma temeljijo na enem izmed serijskih Arduinovih mikrokrmil­niških vezij (vecina na Arduinu UNO) z grajeno povezavo USB za komunikacijo z osebnim ra­cunalnikom. Za merjenje hitro­sti ali razdalje potrebujemo le še ustrezno tipalo (ali tipala), za sproten avtonomen prikaz iz­merjenih vrednosti pa tudi prika­zovalnik, na katerem graficno ali zgolj številcno prikažemo hitrost in/ali razdaljo. Omislimo si lah­ko od enostavnih dvobarvnih se­gmentnih ali graficnih prikazo­valnikov do zmogljivih barvnih v tehnologijah LCD ali OLED, ki jih z mikrokrmilniškim vezjem pra­viloma, prav tako kot tipala, po­vežemo prek zaporednega vodi­la SPI ali I2C. Poleg lastne implementacije se lahko odlocimo tudi za predela­vo nekaterih maloserijskih meril­nikov z nedokumentiranimi (te­stnimi) prikljucki, prek katerih jih lahko upravljamo in/ali shra­njujemo rezultate meritev nepo­sredno v osebni racunalnik. To je smiselno predvsem pri kom­pleksnejših merilnikih, kot je la­serski merilnik razdalje, saj bi jih zaradi nekaterih mehanskih delov (npr. optike pri laserskem merilniku) težko izdelali sami. Ceprav s povezovanjem stroj­ne opreme navadno ni težav, po­trebujemo tudi ustrezno vgraje­no programsko opremo. Ta je na voljo s spleta le, ce se lotimo iz­delave merilnika natancno po projektu na spletu, sicer pa mo­ramo izvorno kodo prilagoditi svoji konfiguraciji strojne opre­me ter lastnim željam in potre­bam. Merjenje hitrosti vozil Za merjenje lastne hitrosti vo­zila vecinoma uporabljamo ma­gnetna ali opticna tipala, ki veci­noma omogocajo štetje obratov kolesa, na katerem merimo hi­trost, vendar lahko razdaljo me­rimo tudi natancneje, ce tipalo ob vsakem obratu kolesa odda po vec impulzov, od katerih vsak predstavlja del zasuka. Na ta na­cin zelo natancno merijo razda­ljo (na 0,02 mm oziroma 1200 pik na inc) klasicne elektrome­hanske racunalniške miške s kro­glico, ki prek valjckov poganja perforirana kolesca, ta pa preki­njajo svetlobni tok med oddaj­no in sprejemno diodo ter s tem ustvarjajo impulze, ki ustrezajo zelo majhnim premikom miške. Res pa je, da pri obicajni upo­rabi vozila tako natancnih podat­kov o hitrosti in prevoženi razda­lji ne potrebujemo, saj že pri hi­trosti 7,2 km/h (na primer pri kolesu s 26-colskimi kolesi) vsa­ko sekundo dobimo nov impulz. Mikrokrmilnik merilnika nato z merjenjem casa, ki potece med dvema impulzoma, natancno iz­racuna hitrost kolesa ter hkrati skupni prevoženi razdalji prište­je dolžino obsega kolesa. Ce želimo meriti krajše razda­lje, lahko na kolo kolesa sime­tricno dodamo še eno magnetno plošcico, kar pomeni, da bo mi­krokrmilnik ob isti hitrosti kole­sa naštel dvakrat vec impulzov, od katerih bo vsak predstavljal le pol obsega kolesa, zato bomo razdaljo merili dvakrat natanc­neje, osveževanje prikaza hitro­sti pa bo dvakrat hitrejše. Ce po obsegu kolesa enakomerno razporedimo še vec magnetnih plošcic, lahko natancnost merje­nja še nekajkrat povecamo. Omenjeno lahko poskusimo tudi pri serijskih kolesarskih me­rilnikih, vendar imajo ti pogosto precej omejene možnosti vno­sa premera ali obsega kolesa ko­lesa, zato je malo verjetno, da bi lahko uporabljali vec kot dve ma­gnetni plošcici. Merjenje oddaljenosti z ultrazvokom in lasersko svetlobo Razdalje do nekaj metrov lah­ko sicer merimo z mehanskimi merili do 1 mm natancno, a so elektronski merilniki, s katerimi meritev izvedemo brez pomocni­kov kar s svojega stojišca, nema­lokrat natancnejša in udobnejša. Za merjenje oddaljenosti lahko uporabimo standardni ultrazvocni modul HC-SR-04 s štirimi prikljucki (napajanje +5V, masa, krmilni vhod in me­rilni izhod), ki je namenjen pove­zavi z Arduinovo mikrokrmilni­ško plošcico. Prek krmilnega pri­kljucka mikrokrmilnik sproži sa­modejno zaporedje osmih ultraz­vocnih impulzov, prek merilnega prikljucka pa nato izmeri trajanje logicnega stanja 1, ki traja, do­kler ultrazvocni mikrofon (spre­jemnik) zaznava odbite impul­ze. Snovalci modula HC-SR-04 so s tem v najvecji meri poenosta­vili pisanje ustrezne programske opreme in domacim razvijalcem omogocili uporabo manj zmoglji­vih mikrokrmilnikov. Vendar ce bi bil izhod HC­-SR-04 alogen in bi vracal zgolj vrednost napetosti iz ultrazvoc­nega mikrofona, bi morali za za­jem signala uporabiti mikrokr­milnik z dovolj hitrim analogno­-digitalnim pretvornikom, a bi hkrati lahko uporabljali lastne algoritme za dolocanje oddalje­nosti in morda celo bistveno po­vecali doseg tipala. Z vgradnjo umetne inteligence bi nema­ra lahko celo površno zaznavali obliko in površino predmetov, v katere smo usmerili ultrazvocne impulze, še posebej, ce bi tipalo obracali v razlicne smeri. Podob­no velja pri ustvarjanju ultraz­vocnih impulzov, katerih obliko, število in trajanje bi lahko dolo­cili v vgrajeni programski opre­mi mikrokrmilnika, ce bi imeli na razpolago dovolj hiter digital­no-analogni pretvornik. Po drugi strani si za merje­nje zares kratkih razdalj lahko omislimo tudi laserski modul VL­53L0X za Arduinove mikrokrmil­niška plošcice z lasersko diodo 940 nm, s katerim dokaj natanc­no merimo razdalje do 125 cm. Povezava z mikrokrmilnikom je izvedena, podobno kot pri ul­trazvocnem tipalu HC-SR-04, prek štirih elektricnih vodnikov (napajanje +5 V, masa, urin si­gnal – SCL, podatkovni signal – SDA), le da je uporabljen komu­nikacijskih protokol I2C, katere­ga uporaba zahteva precej vec programerskega znanja. K sre­ci so pri Adafruitu za mikrokr­milniški plošcici Arduino UNO in Genuino UNO pripravili tudi ustrezno programsko knjižnico s primeri uporabe. Vgrajena programska oprema Osnovni nalogi v mikrokrmil­nik merilnika vgrajene program­ske opreme sta proženje meri­tev in merjenje casa, ki potece med dvema impulzoma tipala za dolžino in/ali hitrost. Boljši mi­krokrmilniki imajo vgrajene di­gitalne casovnike, ki jih lahko s pridom izkoristimo za ustvarje­nje vlaka impulzov, s štetjem ka­terih nato merimo cas med dve­ma impulzoma. Za štetje impul­zov casovnika potrebujemo tudi števec, ki ga lahko implementi­ramo programsko, veliko eno­stavneje in natancneje pa to na­logo opravlja namenska funkci­onalna enota mikrokrmilnika, ce jo ta ima. Pri manj zmogljivih mikrokrmilnikih lahko name­sto tega merimo cas med dvema impulzoma tudi z branjem regi­stra procesorske ure, katerega vrednost se enakomerno pove­cuje s taktom procesorja, pri ce­mer lahko število impulzov izra­cunamo kot absolutno vrednost razlike med zacetno in koncno vrednostjo casovnika. Absolu­tno vrednost moramo upošteva­ti zato, ker ima casovnik le ome­jeno število bitov (npr. 32), in ko jih prekoraci, ponovno šteje od 0. Ce vsega omenjenega nimamo ni na voljo, lahko merimo traja­nje tudi kot število ponovitev do­locene programske zanke, v ka­teri med drugim cakamo na nov impulz tipala … Sledi pretvorba števila preštetih impulzov casov­nika v dejanski cas trajanja inter­vala in nato v hitrost, pri cemer moramo upoštevati tako trajanje posameznega impulza casovnika kot tudi obseg kolesa. Za komunikacijo s komple­ksnejšimi tipali, denimo laser­skim modulom VL53L0X, mora­mo uporabiti enega izmed pro­tokolov SPI ali I2C, vendar lah­ko s spleta navadno prenesemo tudi ustrezne programske knji­žnice. Ce pa se lotevamo razvo­ja vgrajene programske opreme za nepodprt mikrokrmilnik, mo­ramo na spletu poiskati ustrezne zglede oziroma dokumentacijo komunikacijskega protokola, ki ga nato implementiramo v pro­gramski kodi. Ostane še tekstovni in/ali gra­ficni prikaz meritev. Številni pro­jekti na spletu vkljucujejo grafic­ne dvo- ali vecbarvne prikazo­valnike LCD, s katerimi je mo­goce posnemati tudi delovanje analognih prikazovalnikov. Lic­nost prikaza je vsekakor odvi­sna od kakovosti in primerne ve­likosti prikazovalnika. Vseeno pa programiranje ustrezne graficne podobe z dovolj hitrim prikazo­vanjem izmerjenih vrednosti ni tako enostavno kot preprost šte­vilcni prikaz na segmentnem pri­kazovalniku, ki ga uporabljajo avtorji manj zahtevnih projektov. Po drugi strani nam nihce ne brani, da ne bi z mikrokrmilni­kom krmilili digitalno-analogne­ga pretvornika, z njim pa voltme­ter, ki bi mu za prikaz hitrosti za­menjali skalo z izpisanimi vre­dnostmi. Po tem principu še da­nes deluje vecina avtomobilskih merilnikov hitrosti, saj ni treba programirati graficnega zaslo­na. Ce pa dodamo še enega pre­prostejših LCD, lahko na njem sproti izpisujemo tako natancno številcno vrednost hitrosti kot tudi prevoženo razdaljo. Predelava maloserijskega laserskega merilnika Pri posegu v že izdelan meril­nik razdalje ali hitrosti je potreb­no veliko znanja in iznajdljivo­sti, razen ce na spletu najdemo ustrezna navodila kakega racu­nalniškega navdušenca, ki ima prav tak merilnik kot mi in si je vzel dovolj casa, da ga je natanc­no preucil. Odkrivanje pomena testnih prikljuckov na tiskanem vezju merilnika je navadno za­pleteno in pogosto neuspešno, ce ni uporabljen enostaven pro­tokol, kot je RS232, ali pa ne od­krijemo kakega standardnega mikrokrmilnika, ki ga lahko re­programiramo po svoje in tako neposredno izkoristimo vse mo­žnosti strojne opreme merilni­ka. Vsekakor pa to zahteva tudi natancno analizo delovanja vseh ostalih elektronskih komponent merilnika in poznavanje postop­kov izvedbe meritev. Ena izmed najzanimivejših uspešnih predelav je opisana na spletu za ceneni laserski meril­nik Range finder X-40 kitajske iz­delave, ki meri razdalje do 6 m in ga lahko nabavimo v kateri od vecjih svetovnih spletnih trgovin s tehnicnimi izdelki. Srce meril­nika je mikrokrmilnik STM32, ki omogoca do 60 merjenj na se­kundo, pri cemer je natancnost posamezne meritve od 1 do 10 mm, odvisno od barve ciljne po­vršine in njene oddaljenosti. Ori­ginalne programske kode proi­zvajalca sicer ni mogoce skopi­rati, zato pa je avtorju predela­ve uspelo najti prikljucke za pro­gramiranje STM32 in ob pomoci ustreznega programatorja nado­mestiti originalno vgrajeno pro­gramsko opremo z novo, ki omo­goca proženje merjenja in pre­nos rezultatov v Arduinov mi­krokrmilnik, iz njega pa v PC. Prenos podatkov v Arduino po­teka po protokolu RS232 s hitro­stjo 25.600 bitov na sekundo.. Natancen merilnik hitrosti in/ali razdalje lahko ob hitrem napredku racunalniških tehnologij v zadnjem desetletju sorazmerno enostavno sestavimo tudi sami. Katere so njegove prednosti pred serijskimi izdelki? Je dovolj majhen za namestitev na gorsko ali mestno kolo? Simon Peter Vavpotic H < Hitrost in razdaljo lahko merimo tudi prek sprejemnika signalov GPS. . Merilnik hitrosti na osnovi sprejemnika GPS. edtem ko na kolesu slovenska prometna zakonodaja ne pred­pisuje merilnika hitrosti in imamo zato pri njegovi izbiri pro­ste roke, mora biti v motorna vozila, za katera je predpisan, iz­delan po veljavnih predpisih in standardih, njegovo delovanje pa pre­verjeno s testiranji, ki jih izvede proizvajalec vozila, preden to dobi do­voljenje za uporabo v cestnem prometu. Na osnovi testiranj vozila in merilnika pridobi proizvajalec tudi homologacijo vozila, zato merilni­kov v instrumentni plošci takega vozila ne smemo zamenjevati z doma narejenimi ali jih prirejati. Lastne merilnike lahko dodamo kvecjemu tako, da ti delujejo vzporedno, vendar pa je tu vseeno potreben poseg v elektroniko vozila, saj moramo pridobiti signal(e) iz tipal(a), ki merijo hitrost(i) vrtenja posameznih koles. Morda je zato še najbolje, ce za na­tancno alternativno merjenje hitrosti motornega vozila uporabimo kar merilnik na osnovi sprejemnika signalov GPS, lahko pa tudi serijsko na­vigacijsko napravo. Natancno številcno izraženo hitrost avtomobila je mogoce pri neka­terih novejših avtomobilih prebrati tudi prek standardnega digitalne­ga vmesnika (OBD, OBD-II itn.), vendar pri tem nujno potrebujemo tudi ustrezne podatke proizvajalca, o tem kako dostopati od izmerjenih vre­dnosti (npr. po protokolu CAN). Upoštevati moramo tudi, da vgrajeni merilniki ne kažejo dejanske hitrosti, ampak za okoli 5 % vecjo, saj se nikakor ne sme zgoditi, da bi placali kazen za prehitro vožnjo, ce vozi­mo po omejitvah glede na prikazano hitrost na brzinomeru. Pri tem je vsekakor upoštevana tudi toleranca zaradi mogoce izrabe gum in s tem povezanega skrajševanja obsega koles... PREDPISI Standardizacija in homologacija merilnikov K . Krmilna enota kolesarskega merilnika razdalje in hitrosti na osnovi Arduina. . Montaža krmilne enote kolesarskega merilnika na gorsko kolo. Koristne povezave Digitalni brzinomer za kolo na osnovi Arduina: www.instructables.com/id/arduino-bike-speedometer Digitalni brzinomer na osnovi modula GPS: www.dfrobot.com/blog-tag-gps%20speedometer.html Digitalni brzinomer za avtomobil: www.sparkfun.com/tutorials/123 Ultrazvocni merilnik razdalj: learn.adafruit.com/distance-measurement-ultrasound-hcsr04 Predelava laserskega merilnika razdalje Range Finder X-40: www.hackster.io/projects/tags/rangefinder Analiza laserskega merilnika razdalje PREXISO X2: www.sparkfun.com/tutorials/323 . Prototipni ultrazvocni merilnik razdalje na osnovi Arduina in modula HC-SR-04. < Pri posegu v že izdelan merilnik razdalje ali hitrosti je potrebno veliko znanja in iznajdljivosti. . Laserski merilni modul za merjenje razdalje do 125 cm, VL53LOX. . Predelava cenenega laserskega merilnika, Range Finder X-40, za upravljanje z Arduinom. PRO ET CONTRA NASVETI = april 2019 79 Se je še vedno smiselno držati lokalnih bancnih ustanov, ali se bomo pocasi odlepili in uporabljali mobilne denarnice in sploh izdelke Fintech? Lepo je biti revolucionar, ampak … Fintech bo zmagal uper je biti mlad, poln energije, prepoln idej. Poskusiti in uporabljati nekaj novega, spreminjati svet, tudi. Toda realnost je kruta. Ce hocemo na koncu dneva imeti mir, se je najbolje držati velikih in ustaljenih sistemov. In banke so taki veliki sistemi, ki že leta in leta delujejo. Res lahko rece­mo, da so dinozavri, in najvec­krat to tudi drži, toda okolje, ki so ga banke vzpostavile, delu­je. Še posebej zdaj, ko jih je mo­derni svet prisilil, da se podaja­jo tudi v elektronske, spletne in mobilne vode. Bancnih okenc ne uporablja­mo vec, spletne banke so do­delane, enako v zadnjem casu tudi mobilne aplikacije, s ka­terimi lahko pocnemo vse, kar potrebujemo. Dvigujemo de­nar, ga prenakazujemo, placu­jemo položnice, sledimo pora­bi in še kaj. In, da, po novem si lahko omislimo tudi mobilne denarnice oziroma aplikacije, s katerimi lahko placujemo nepo­sredno iz telefona. In to je pravzaprav cilj, mar ne? Imeti vse denarne zade­ve v enem košu, pardon, telefo­nu. Imeti množico razlicnih zu­nanjih (tujih) mobilnih denar­nic, ko je vsaka vezana na svoj racun, po možnosti še na svojo državo, ko ima vsaka svoj nacin uporabe in jo spremlja še svo­ja placilna kartica, lahko pome­ni samo kaos. V tako denarni­co moramo najprej prenesti de­nar (iz banke, ki jo tako in tako imamo in jo po zakonu celo mo­ramo imeti), nato pa ga trošimo iz aplikacije in povezane karti­ce. Ki povrh vsega niti ni kredi­tna, kar pomeni, da je ne more­mo uporabiti za, denimo, najem avtomobila ali prijavo v hotelu. Veliko enostavneje je imeti eno samo mobilno aplikacijo, ki se zna pogovarjati tudi s telefo­novim cipom NFC. S tako apli­kacijo lahko placujemo na mo­bilnih terminalih POS kjerkoli po svetu, tako »kartico« lahko kadarkoli preklicemo, ji ureja­mo limit ali ji dovolimo/prepo­vemo uporabo prek spleta. Edini smisel zunanjih mo­bilnih denarnic vidim v varno­sti, ki je potrebna pri spletnem nakupovanju. Sam sem števil­ko svoje »glavne« kreditne kar­tice zaupal le Amazonu, Paypa­lu in Googlu, vem pa, da obsta­ja veliko (predvsem kitajskih) trgovin, ki s Paypalom ne so­delujejo. Ceravno je že samo to dejstvo razlog za alarm, je v tej smeri uporaba »omejene« pla­cilne kartice, ki je vezana na eno izmed mobilnih denarnic (denimo Revolut ali mBills), smiselna. Ce se bo nekdo na Vzhodu odlocil zlorabiti mojo placilno kartico, naj bo to taka, ki ni vezana na moj glavni ban­cni racun. Naj bo to tista, na ka­teri je le manjša vsota denarja, tista, ki jo polnim le obcasno. Za vse ostalo pa je dovolj dobro in najbolj zanesljivo tisto, kar nam dajo veliki. Matej Šmid prejšnji številki revije Monitor smo ugotovili, da je mobilno placeva­nje prihodnost, ki jo bo prej ali slej posvojil sleherni potrošnik. Mobilna denarnica je v primer­javi z drugimi nacini placeva­nja hitrejša, prirocnejša in var­nejša pot. Vse našteto so pred bankami spoznala podjetja, ki takšno placevanje omogocajo brez povezave z bancnim racu­nom. Med vidnejšimi na sloven­skem trgu je Petrolova storitev mBills, ki v povezavi z brezplac­no kartico Mastercard omogo­ca celo placevanje s pametno uro Garmin. Prednosti tujih mobilnih de­narnic je v primerjavi z uradni­mi, bancnimi ogromno. Prva je cena. Mobilne denarnice, ki ne delujejo pod okriljem banke, imajo obicajno nižje provizije, vsekakor pa so precej bolj pri­vlacne za ponudnika blaga ali storitve, saj ne zahtevajo velike­ga financnega vložka kot novi POS-terminali niti zamenja­ve programske opreme oziro­ma ne prinašajo podobnih ne­všecnosti ob vpeljavi mobilne­ga podjetja v poslovni proces. Ker vecinoma delujejo po prin­cipu, kolikor denarja imaš, to­liko ga lahko potrošiš, so zelo tuje mobilne denarnice varne, njihove aplikacije omogoca­jo hitro zamrznitev ukradene­ga racuna ali z njim povezane placilne kartice, tako da nepri­dipravi niti do omejenega zne­ska ne morejo. Od bancnega ra­cuna locena mobilna denarni­ca je za namecek kot nalašc za omejevanje porabe po financ­nih zmogljivostih. Ena vecjih pridobitev mobil­nih denarnic, locenih od banke, je povezava placevanja z razni­mi sistemi zvestobe. Ti so redko povezani s placilnim sredstvom, zato je njihova uporaba otežko­cena in uporabniku neprijazna. Mobilne denarnice lahko na po­vezanih karticah zvestobe sa­modejno beležijo kupone, pro­mocijske kode in podobne ugo­dnosti ter jih upoštevajo pri na­kupih. Banke bodo za tovrstno prijaznost najbrž želele zajetno provizijo, tako da bo dobrodo­šlo sodelovanje zgolj v dome­ni tujih mobilnih denarnic. Ne­kaj takšnega sodelovanja se že kaže tudi na soncni strani Alp. Aplikacije, ki niso poveza­ne z bankami, so naprednej­še zaradi svobodnega razmi­šljanja, kakršno je znotraj zi­dov klasicnih financnih institu­cij nemogoce. Rezultati so sve­ži in za bancnike (vsaj) še nekaj casa nedosegljivi. Trenutno naj­bolj priljubljena z banko razve­zana mobilna denarnica v Slo­veniji, na primer, ponuja brez­placno nakazilo denarja prijate­ljem zgolj z uporabo njihove te­lefonske številke, placevanje ra­cunov s skeniranjem in brezpa­pirno poslovanje z arhivom pla­canih transakcij. Zase vem, da komaj cakam, da me ustavi in­špektor pred trgovino in mi zac­ne pisati kazen, ker v rokah ne nosim listka z racunom. Pri pri­ci ga bom poucil o prednostih tujih mobilnih denarnic. Boris Šavc S V NASVETI PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV NASVETI = = 80 april 2019 april 2019 81 Podrobneje o elektricnih avtomobilih Sem vaš dolgoletni bralec in zelo pozdravljam, da ste zaceli pisati o podrocju elektricnih vozil in jih tudi ocenjevati oziroma preizkušati. V clanku Ucinkovitost pred vsem (de­cembrski Monitor), kjer ste preizku­sili Hyundaiev elektricni in PHEV hi­bridni model ioniq, nisem zasledil podatka o tem, kako vozilo vzdržu­je oziroma skrbi za baterijo (pasiv­no/aktivno hlajenje, gretje itd.). To je vsaj za mene eden kljucnih po­datkov pri nakupu tovrstnih vozil. Sicer pa se že veselim vaših nadalj­njih clankov o testiranjih elektric­nih vozil. Gregor Zanimivo vprašanje. Ioniqa smo uporabili v razmeroma hla­dnih pogojih, sicer pa imata oba dva modela aktivno zracno hla­jenje baterije, torej ventilator, ki se po potrebi vklopi, tako med polnjenjem kot med vožnjo. Pri nas se ni nikoli (vsaj ne, da bi opazili), a kot receno smo oba uporabljali v hladnih razmerah. Porocila na spletu omenja­jo težave (predvsem pri leafu) pri veckratnem zaporednem polnjenju na res hitrih polnil­nicah, ranga 60+ kW. Ko avto­mobil hitro polnijo, nato vozi­jo, spet polnijo itn., se baterija res težko ohladi in zato se upo­casni polnjenje. Pri Tesli upora­bljajo vodno hlajenje, to je seve­da bolj ucinkovito, a tudi dražje in kompleksnejše. Vsak ima svoje lastne potrebe, zgoraj opisano je ovira le pri dalj­ših potovanjih z zaporednimi hi­trimi polnjenji. Med preizkusom elektricnega ioniqa smo slucaj­no naletel na voznika, ki ima ta avtomobil že eno leto. Pravi, da prevozi po 40.000 kilometrov le­tno in mu elektricni ioniq dobro služi, nic ni omenil, da bi imel te­žave s polnjenjem. Ima pa ioniq sistem za ogreva­nje baterije, ki deluje samodejno. Težave z VPN za Netflix VPN Express sem namestil na iPad Pro 12, kjer najpogosteje gle­dam Netflix, po televiziji ga sploh ne gledam, ker je nimam. :-) Opcija bi bila tudi domaci iMac, kjer imam tudi Netflix, a ostanimo za zdaj pri iPadu. VPN sem namestil kot apli­kacijo, se povezal na Washington, se po sedmih testnih dneh registri­ral in zdaj je težava v tem, da po­vezavo ves cas prekinja. VPN pride in gre, pride in gre ... Z ruterjem in modemom za zdaj nisem še nic de­lal, imam pa urejen staticni IP, vsaj tako so rekli pri Telekomu. :-) Ka­kšen je vaš predlog, da bi se na­rocnina na VPN dejansko izplacala brez živcne vojne z Wi-Fijem? Matej … po daljšem dopisovanju … Sporocam, da se je stvar zdaj, po mojem krajšem dodatnem »prcka­nju«, uredila – VPN se ne izklaplja vec. Kot ste svetovali, sem šel še enkrat pregledat vse nastavitve na spletu in mislim, da je bila težava v nastavitvi IP (ceprav ga je Telekom dolocil kot staticnega, je ocitno tre­ba pobrskati še po njihovih receh). Premaknil sem nastavitev, dve in zdaj deluje. :-) Predvajanje novejših video posnetkov Potrebujem namrec en nasvet v dnevni sobi. Trenutno imam na ru­ter, torej v domace omrežje, pri­kljucen disk MyCloud, na kate­rem imam predvsem glasbo in fil­me. Najveckrat oboje predvajam kar prek TV, in sicer je TV LG po­vezan z MyCloud brezžicno. Sis­tem je preprost: med viri na TV naj­dem MyCloud in ta ponudi možnost predvajanja – Glasba, Foto in Video, nato pa izberem ustrezno datote­ko in jo predvajam. V cem je teža­va? Ker je TV star že šest let, nad­gradnje programske opreme seve­da ni, zato ima težave s predvaja­njem novejših formatov, recimo h265. (Javi: Neveljavna datoteka). Kaj predlagate? Robert Deloval bi tako Chromecast kot Android box. Podobno situ­acijo imamo tudi mi. Synology NAS z vsemi filmi, glasbo in se­rijami lahko deluje neposredno prek Smart TV-vmesnika 6 let starega Philipsa, a Chromecast deluje bolje. Je pa vezan na apli­kacijo, v našem primeru Syno­logyjevo – Chromecast namrec nima lastnega vmesnika. Andro­id box pa je samostojna napra­va z lastnim daljincem, ki jo pri­kljucimo na HDMI in omrežje ter omogoca predvajanje posnetkov, ki jih najde v omrežju. Mogoce še to – posnetke lahko tudi konvertiramo v drug format z brezplacnim programom Han­dbrake (obstaja za Windows, Mac, Linux). Ni pa to ravno hi­tro, odvisno pac od procesorja. Kateri zunanji disk ali raje kar oblak? Ali naj kupimo zunanji disk tipa SSD ali navadnega, glede na to, da ga bomo uporabljali le za var­nostne kopije? Ali je to sploh smi­selno ali naj raje shranjujemo kar v oblak? Trenutno imamo potrebo po hranjenju okoli 250 GB. Miha Problem kateregakoli zuna­njega diska je, da je odvisen od tega, ali se ga bomo spomnili uporabiti. Izkaže se, da tega ni­smo naredili ravno, ko to najbolj potrebujemo. Seveda se da programsko ure­diti, da se doloceni imeniki sa­modejno kopirajo, toda to ni rav­no »uporabniško prijazno«. Še posebej, ker zunanji disk po na­vadi ni vedno priklopljen. Ce pa imamo še vec racunalnikov … (Ce pa že zunanji disk, potem SSD, vsekakor. Je veliko bolj zane­sljiv, ker nima mehanskih delov.) Predlagamo raje nakup 1 TB prostora v oblaku, kar stane 9,99 USD na mesec oziroma 99 USD na leto. Najraje Dropbox, možnost je tudi Google Drive, kjer 2 TB sta­ne 99 EUR na leto, ampak po na­ših izkušnjah deluje slabše, 2 TB pa je za vas tako in tako prevec. Vse, kar je v oblaku, se varuje tako, da lahko dobimo nazaj po­motoma pobrisane stvari, za vec korakov nazaj. Sicer pa – »backup na backup« je edina zares varna rešitev, zato priporocamo še zunanji disk, za vsak primer. Za podjetje je še bolj resna re­šitev nakup omrežnega diska NAS, na katerega se samodej­no shranjuje vse, potem pa še od tam naprej v oblak. Za konec: pomislite, koliko bi stalo, ce »umre« edini racunalnik z edino kopijo podatkov … Varne in ne varne povezave Ko v brskalnik vnesem http://www.rtv-downloadr.appspot.com/, se takoj pred ta naslov zapiše Ni varno v crni barvi, ko pa vnesem, recimo, https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenski-ma­gazin/174588113, pa Ni varno izpiše v rdeci barvi, vsebina pa se ne naloži. Mi lahko pomagate? V cem je težava? Zdravko Brskalnik za 4d Rtvslo javlja, da »ni varen« zaradi napake na strani, ki poskuša naložiti tudi (eno samo) fotografijo s spletne strani, ki ima spredaj »ne varni« http: Skratka, ni prav hude nevar­nosti ;). Omrežja tipa mesh V zadnji številki je g. Jure Forste­ric napisal clanek Mreženje mrež. Dobra stvar, ki mi je dala idejo za rešitev mojega problema. Zanima me, kako je s povezavo dveh mesh naprav razlicnih proi­zvajalcev. Bi bile kakšne težave ali naj bi jih nacelno ne bilo? Rad bi se izognil težavam pri povezovanju prek mesh tehnologije dveh razlic­nih proizvajalcev. S tem imam v mi­slih povezavo mojega Asus RT-ac68 u z Asus Lyra mini. Imate kakšne iz­kušnje z Lyro? Gorazd Trenutne mesh rešitve ne omogocajo mešanja proizvajal­cev – vsaj tako so nam poveda­li pri Synologyju, ko smo jim po­stavili enako vprašanje. V pripra­vi je sicer standard EasyMesh, ki naj bi to prinesel, a ga za zdaj ne podpira skoraj nihce, zato se proizvajalci raje držijo lastnih sistemov. Asus Lyre še nismo pre­izkusili, sodec po informacijah s spleta, naj bi dobro delovala, pri­merljivo z opisano Synologyje­vo rešitvijo, seveda pa bo potre­boval RT-AC68 nadgradnjo pro­gramske opreme. Droni in – paša krav! Z zanimanjem sem prebral cla­nek o dronih avtorja Alana Orlica. Ali je mogoce dobiti kontakt ome­njenega gospoda, da bi ga povpra­šal, kako bi bila (ce bi ) videti paša krav ob pomoci drona? Vsako leto namrec pasem na Pokljuki. Zelo me zanima njegovo mnenje. Joža Priznam, da sem dvakrat pre­bral vprašanje, ampak zade­va je smiselna. Žal rešitev za vas ni poceni, saj bi potrebova­li vsaj nekaj kilometrov uporab­nega dometa in po možnosti še infrardeco kamero. Zadnje se zdi na prvi pogled pretiravanje, a zna zelo pohitriti iskanje. Mislim, da je cena takega dro­na slabih 3000 evrov. Bistveno cenejša možnost je starejši Mavic Pro (okoli 1000 evrov), ki nima infrardece kamere, kar pomeni, da se je treba zanašati na barve – z višine 40 metrov se krave sicer kar lepo razlociti. Skratka, ce mene vprašate, prva varianta, ceprav je draga, a IR zelo pohitri iskanje. Smiselno pa bi bilo zadevo preizkusiti. V Sloveniji ima s tem najvec izku­šenj podjetje Onedrone. Tu je si­cer še zakonodaja, ampak te za­deve so ravno nekje v sivi coni, in ker ne boste leteli nad naselji, ne bi smelo biti težav. Upam, da sem vsaj malo po­magal. Alan Orlic Tiskalniki Brother? Na vaši spletni strani sem prebral sila obetaven (oglasni) prispevek o tiskalniku Brother InkBenefit Plus. Od impulzivnega nakupa so me od­vrnile ocene za kakovost barvnega (foto)tiska na Amazonu, ki so dokaj slabe (blede, sprane barve). Zanima me mnenje »iz prve roke«. Ste mor­da imeli kakšen model iz te serije na preizkušnji? Uroš Brotherjevi brizgalni tiskalniki imajo obicajno malenkost manj žive barve kot konkurenca (re­cimo Canon ali HP), a se mi zdi­jo razlike razmeroma majhne, sploh ko tiskamo na svetlec foto papir. Pri zadnjem malo vecjem pregledu smo, recimo, omenili, da je Brotherjev model malen­kost presvetel in da po natancno­sti barv malce zaostaja. Brother bolj kot na tisk fotografij meri na cenovno ugodnejši tisk barvnih grafik. Po našem mnenju so razlike med proizvajalci dovolj majhne, tudi vecina ocen na Amazonu za te Brotherjeve modele je po­zitivnih. Za foto tisk se bo mor­da vseeno bolje obrniti na kake druge modele, ki ponujajo vec razlicnih barv (poleg navadnih CYMK imajo nekateri tiskalni­ki še dodatne kartuše s svetlo cyan, svetlo roza in še kakšno dodatno crno itd.). S tem dose­žejo boljšo reprodukcijo barv, a po višji ceni, tako tiskalnika kot barvil. . s Problem kateregakoli zunanjega diska je, da je odvisen od tega, ali se ga bomo spomnili uporabiti. VZPON IN PADEC NIXDORF COMPUTER NIXDORF COMPUTER VZPON IN PADEC q q 82 april 2019 april 2019 83 einz Nixdorf je bil za­poslen v podjetju Re­mington Rand Corp., ki je med drugim izdelovalo pisal­ne stroje pa tudi sisteme main­frame. Tam se je Nixdorf srecal s kalkulatorji, v katerih je videl izjemen potencial. Imel je idejo, kako jih narediti zelo dobickono­sne, svoj koncept pa je predstavil vec velikim podjetjem iz takrat še Zahodne Nemcije. Prisluhnili so mu v podjetju Rheinisch-We­stfälischen Elektrizitätswerken (RWE), ki se je ukvarjalo s pro­izvodnjo in prodajo elektricne energije, ter mu dali na voljo de­lovno sobo in predujem v viši­ni 30.000 nemških mark za ure­snicitev proizvodnje kalkulator­jev. Nixdorf je omenjena sred­stva vložil v ustanovitev in zagon podjetja Labor für Impulstech­nik, ki je zacelo julija 1952 delo­vati v mestu Essen. Še istega leta je podjetje izdelalo svoj prvi kal­kulator, ki je hitro postal uspe­šnica, in to ne le na domacem trgu, temvec tudi po Evropi. Naj­vecji stranki sta bili podjetji Wan­derer-Werke v Kolnu in Compa­gnie des Machines Bull iz Pariza. Mlado podjetje je kmalu zatem postalo dobavitelj elektronskih aritmeticnih in logicnih enot za vodilne proizvajalce pisarniških strojev pa tudi sistemov za lu­knjanje kartic. Podjetje je hitro preraslo svoje prostore in že 1954 je sledila se­litev v Nixdorfovo domace mesto Paderborn, kjer je sprva najema­lo vedno vec prostorov, dokler se ni leta 1961 preselilo v povsem nove lastne. Danes v tej isti stav­bi domuje najvecji racunalniški muzej v Evropi. Zaceli so s kalkulatorji Med najbolj odmevnimi ino­vacijami podjetja je prvi nami­zni kalkulator z vgrajenim tiskal­nikom – Wanderer Conti. Napra­va nic kaj majhnih zunanjih mer (38 x 49 cm in višine 20 cm) je tehtala kar 21 kilogramov. Nix­dorf je leta 1964 razvil elektroni­ko za pisarniški kalkulator proi­zvajalca Wanderer in ga pozne­je tudi izdeloval po njegovi li­cenci. Ko je bila leto pozneje no­vost v obliki kalkulatorja z vgra­jenim tiskalnikom predstavlje­na na sejmu Hannover Messe, so si to napravo zaželeli financni in racunovodski oddelki v številnih podjetjih. Wanderer Conti je bil pravzaprav neke vrste preprost racunalnik, opravljal je funkci­je kalkulatorja, opremljen je bil z magnetnim pomnilnikom in s tiskalnikom. Opogumljeni s pro­dajnim uspehom v Evropi, so v Nixdorfu vstopili še na ameri­ški trg. In tam dosegli odmev­no zmago. Samo podjetje Vic­tor Comptometer Corporation iz Chicaga je narocilo kar za 100 milijonov nemških mark kalkula­torjev Wanderer Conti. Nadaljevali pa z racunalniki Leto 1964 je bilo za Nixdorf resnicno prebojno. Ugotovili so, da so racunalniki mainframe za vecino podjetji prevec komple­ksni in predragi, zato so razvi­li dostopnejšo alternativo. Izde­lali so namrec prosto programa­bilen racunalnik. Sistem, poime­novan Nixdorf 820, je bil prila­gojen malim in srednje velikim podjetjem, odlikovala pa sta ga izjemna ucinkovitost in ugodna cena. Opremljen je bil z magne­tnim pomnilnikom, s tipkovnico in tiskalnikom. Pozneje je prido­bil še magnetne kartice za shra­njevanje podatkov, matricni tiskalnik in modul, ki je omogo­cal prenos podatkov na strežni­ke. V polni konfiguraciji je ta ra­cunalniški sistem tehtal kar 213 kilogramov, na trgu pa se je ob­držal vse do leta 1970. Prodajni uspeh modela 820 je podjetju dal misliti. Nixdorf je po vzoru ameriških tekmecev tudi sam želel preizkusiti pro­dajo brez posrednikov in distri­buterjev. V ta namen je tudi od­prl prvo Labor für Impulstechnik podružnico v Berlinu. Racunal­nike iz družine Nixdorf 820 so kupovala predvsem mala in sre­dnje velika nemška podjetja, po­zneje pa so jih zelo uspešno izva­žali tudi v ZDA in na Japonsko. Kupili najvecjo stranko Moci podjetja Nixdorf so se konkurenti zavedeli leta 1968, ko je podjetje za 17,5 milijona nemških mark kupilo svojo ta­kratno najvecjo stranko – podje­tje Wanderer-Werke iz Kolna, se preimenovalo v Nixdorf Compu­ter AG in vstopilo na borzo. Nixdorf je na podlagi obsežne prodajne mreže prevzetega pod­jetja Wanderer-Werke svoje iz­delke prodajal pod lastno bla­govno znamko in sistematicno razširil prodajo ter nabor stori­tev. Med tehnicnimi inovacijami so sledilne nove generacije ra­cunalnikov, sistem 8870 pa se je ponašal z vecdiskovno zasnovo, aplikacijsko programsko opremo COMET ter s podporo za števil­ne terminale. Model Quattro 25 iz družine Nixdorf 8870 je imel vgrajena dva diska zmogljivosti 80 MB, varnostne kopije podat­kov pa je shranjeval na kaseto z magnetnim trakom (zmogljivosti 45 MB). Nanj so bili lahko soca­sno povezani do štirje terminali. Podjetje je leta 1978 dose­glo zanimiv mejnik. Prodaja je presegla milijardo nemških mark, po svetu pa je zaposlo­valo vec kot 10.000 ljudi. Še vedno je inoviralo, izdelalo je racunalnike, namenjene zaje­mu podatkov – modele Nix­dorf 8850. Nixdorf Compu­ter AG se je hkrati posvetil iz­delavi številnih razlicnih ter­minalov, racunalniško podpr­tih sistemov na prodajnih me­stih, bancnim terminalom in celo bankomatom. Prav ban­cna panoga je podjetju zagota­vljala najboljše stranke. Švedska banka Scandinaviska Enskilda­-Bank je že leta 1974 z njegovi­mi rešitvami povezala kar 1100 terminalov v državi. Podjetje je razvijalo najrazlicnejše rešitve za bancna okenca in že omenjene avtomatizirane bankomate. Nixdorf kot mednarodni igralec Leta 1985 je podjetje premo­glo hcerinske družbe v 44 drža­vah in zaposlovalo 23.000 ljudi. Letna prodaja je presegla 4 mi­lijarde nemških mark. Njegove sisteme in naprave so uporabljali številne banke in trgovci po sve­tu, vsaka prodajalna vozil Mer­cedes-Benz je bila opremljena z njegovimi rešitvami. Nixdorf Computer je postajal vse vecji proizvajalec racunalni­kov. V Nemciji, na Irskem, v Špa­niji, ZDA in Singapurju je delo­valo sedem njegovih proizvo­dnih obratov. Modernizacija je bila hitra in drasticna. Vse ve­cja integracija komponent in ra­zvoj novih proizvodnih postop­kov sta povzrocila, da se je rocna proizvodnja umaknila avtomati­ziranim procesom in popolnoma spremenila proizvodna delovna mesta. Programski velikan, telefonija ... Nixdorf Computer je postal tudi velika programska hiša. S programskim paketom COMET, ki je bil prilagojen vec kot 180 podrocjem, se je razširil po vsej Nemciji in širše. Omenjeno pro­gramsko opremo je pred desetle­tji uporabljalo vec kot 100.000 strank, kar je bil izjemen uspeh, in oznaka, da gre za najvecjo programsko hišo na svetu, je mo­rebiti v nekem trenutku celo dr­žala. Podjetje se je želelo preizkusi­ti tudi na podrocju telekomuni­kacij. Leta 1981 je tako predsta­vilo digitalno telefonsko centra­lo DVS 8818, ki je podpirala pre­klapljanje govornih in podatkov­nih linij ter bila skladna s pov­sem novim standardom ISDN, ki je bil šele v nastajanju. Po smrti ustanovitelja le še navzdol Racunalniški svet je 17. marca 1986 pretresla no­vica, da je Heinz Nixdorf umrl za posledicami srcne­ga napada – na sejmu Ce­BIT v Hannovru. Na vrhu podjetja ga je nasledil Kla­us Luft, ki je konec leta še docakal rekorden poslov­ni izid – 5 milijard nem­ških mark prometa, ki ga je ustvarilo 30.000 zapo­slenih, nato pa so poslov­ni izidi strmoglavili. Podje­tje je namrec povsem zgre­šilo dobo osebnih racunal­nikov, zato ga je doletela veli­ka kriza. Velika izguba je prive­dla do nove menjave v vrhu, kr­milo podjetja je leta 1989 pre­vzel Horst Nasko, ki se je sku­paj z upravnim odborom odlo­cil, da Nixdorf Computer poišce strateškega partnerja. Oktobra 1990 je družba Siemens AG pri­dobila vecinski delež in združila podjetje z lastnim racunalniškim oddelkom – ustanovljeno je bilo podjetje Siemens Nixdorf Infor­mationssysteme AG. Seveda je prevzem mocno oklestil Nixdorfov sedež, kjer je bilo odpušcenih vec tisoc lju­di. Siemens, ki je s to potezo po­stal najvecji proizvajalec racu­nalnikov v Evropi, ni imel prav veliko posluha za racunalniške, strežniške in telekomunikacijske tehnologije, ki jih je razvil Nix­dorf – podjetje so namrec pre­vzeli predvsem z namenom pre­vzema strank in tržnega deleža. . Bancni tehnološki velikan, ki je zacel s kalkulatorjem Nixdorf Computer je bil na vrhuncu svoje moci cetrti najvecji evropski proizvajalec racunalnikov in se je hvalil, da je najvecji proizvajalec programske opreme na svetu. Danes ime Nixdorf prepoznajo le še redki starejši državljani. Miran Varga H . Heinz Nixdorf je iz malega ustvaril veliko. Žal pa ni imel ustreznega naslednika, zato se blagovne znamke Nixdorf danes spomnijo le še redki. . Številni racunovodje si svojega dela še danes ne predstavljajo brez kalkulatorja z vgrajenim tiskalnikom. Pred 54 leti je to kombinacijo izumil prav Nixdorf. . Nixdorf 820 je v casu racunalniških sob uvajal svojevrstno revolucijo. »Majhen« racunalnik je bilo moc programirati za razlicne naloge. . Rešitve za bancna okenca in bankomate so bila za Nixdorf kokoš z zlatimi jajci. Njegova tehnicna dedišcina se v tej panogi vsaj delno nadaljuje. . Ena prvih telefonskih central ISDN na trgu je premogla od 15 do 25 funkcijskih tipk. IZKLOP POGLED NAZAJ q 84 marec 2019 ntel je na pomladni kon­ferenci za razvijalce IDF naznanil nove procesor­je Xeon, ki bodo omogocal tudi 64-bitne ukaze. Tako naj bi za­polnili vrzel med zdajšnjim ro­dom 32-bitnih procesorjev in povsem 64-bitno arhitekturo Ita­nium, ki pa se za okus družbe In­tel ocitno razvija prepocasi. Pro­cesorji, ki nastajajo pod delov­nim imenom Nocona, bodo imeli nabor 64-bitnih ukazov z delov­nim imenom »Clackamas«. Novi ukazi so namenjeni pred­vsem razširitvi pomnilniškega prostora (vec kot 4 GB), ne pa višji hitrostni zmogljivosti. In­tel za zdaj tudi ne namerava 64-bitne tehnologije uporabiti v procesorjih za namizne racu­nalnike, ceprav bo Nocona ime­la enako jedro kot še sveži proce­sorji Pentium 4 »Prescott«. Novi Xeoni naj bi bili na voljo že v na­slednjem cetrtletju, podprli pa jih bodo domala vsi izdelovalci strežnikov. Ceprav v Intelu javno tega ne obešajo na veliki zvon, so v Microsoftu potrdili, da bodo novi Xeoni združljivi z nekaterimi (a ne vsemi) 64-bitni­mi ukazi, ki jih je pred casom uve­del AMD v svojih pro­cesorjih Opteron in Athlon 64. Microsoft tako trdi, da bodo za nove procesorje družbe AMD in Intel razvijali enotno razlici­co okolja Windows, ki bo delova­la na obeh strojnih platformah. S tem se je prvic zgodilo, da je In­tel ubral pot, ki jo je prvi zacrtal njegov vecni tekmec, AMD. PRED 15 LETI IDF 2004: Intel sprejema 64-bitni x86 I ogon SSD zadnje generacije, ki je nastal v skupnem sode­lovanju Kingstona in Intela, Kingston Intel SSD SNM125-S2 80 GB, je dalec najhitrejši pogon, kar smo ga imeli kdaj pri­ložnost preizkušati. Hitrosti zaporednega branja se povsem približa­jo robu zmogljivosti vmesnika SATA II, nakljucno branje pa je za vsaj 40 MB/s hitrejše od konkurentov druge znamke. Najvidnejši napredek nove generacije SSDjev je izboljšana tehnologija SSDnow!, ki podatke zapisuje zaporedno in nakljucno s prakticno enako hitrostjo, HD Tune pa je pri povprecnem iskalnem casu izpisal niclo! V praksi se pogon izkaže še bolje. Na povsem povprecnem racunal­niku smo Okna XP Professional SP3 naložili v vsega 17 minutah (s po­gona DVD!), namestitev vseh programov in popravkov pa je bila kon­cana v slabi uri in pol. Rezultati zagona Oken so izjemni. PRED 10 LETI Test pogonov SSD N PRED 10 LETI Test procesorjev ntelovi zastavonoše so v nas pustili mešane ob­cutke. Res je, gre za naj­hitrejše procesorje ta hip v prak­ticno vseh aplikacijah, le po­samezne igre jim jo znajo za­gosti – pa še v tem primeru gre za anomalijo, ki bo po vsej ver­jetnosti izginila z novimi naslo­vi iger in popravki obstojecih. Neposredna primerjava s pro­cesorji Core 2 Quad pokaže, da so bile arhitekturne spremem­be uspešne, vendar je bolj kot sam procesor napredovala ce­lotna platforma s podnožjem Socket1366, cesar so najbolj ve­seli izdelovalci osnovnih plošc, manj pa uporabniki. Prirastki hitrosti gredo tako najveckrat na racun vgra­jenega pomnilniškega krmilnika, ki je odpra­vil še zadnje ozko grlo arhitekture Core – brž­kone najvecji Intelov do­sežek te generacije, poleg obcutno izboljšanega grafic­nega podsistema – ceprav tudi tehnologiji SMT in Turbo Boost nista od muh, kajti vsaka prispe­va svoj košcek v celoten mozaik I MONITOR PRO MONITOR PRO 86 april 2019 april 2019 91 88 Novice Fintech kupuje banke, banke pa fintech Ali lahko panoga fintech zgradi boljše gospodarstvo? Bancništvo nikoli vec ne bo enako 90 92 94 Banke in zavarovalnice podcenjujejo izzive digitalne preobrazbe MIRAN VARGA inancne organizacije ocitno zaostajajo v svo­jih prizadevanjih na po­drocju digitalne preobrazbe, saj jih po levi in desni prehitevajo z inovativnimi idejami in s tehno­logijo opremljena zagonska pod­jetja, ki delujejo v t. i. fintech pa­nogi. Analitska hiša Capgemi­ni ocenjuje, da je na preobrazbo najmanj pripravljen financni sek­tor, saj tudi anketa med zaposle­nimi v velikih svetovnih bankah ugotavlja, da ti vedno bolj dvo­mijo, da imajo njihove organiza­cije ustrezna znanja za izvedbo sprememb. Prav manko digital­nih znanj in podpore vodstva sta najvecja izziva pri pospešeni di­gitalizaciji bancnega poslovanja. Ko le še tretjina zaposlenih v bankah meni, da bodo te kos zahtevam digitalne preobraz­be, je to ociten znak za (rdeci) alarm. Dodaten razlog za skrb je upadanje zaupanja v vodstvo teh organizacij. Industrija financ­nih storitev si mora naliti ciste­ga vina in ukrepati. Cim prej. V okolju, ki ga zaznamujeta nara­šcajoca konkurenca in vedno ve­cja pricakovanja potrošnikov, je marsikaj drugace kot pred leti. Tudi velike organizacije so že po­stale bolj realisticne glede svojih zmožnosti. Digitalni darvinizem je namrec še precej bolj krut od analognega. Vecje ovire za sprejemanje vse­ga digitalnega v bancnih in zava­rovalnih okoljih gre iskati v po­manjkanju prepricljive vizije za digitalno preobrazbo. Brez stra­tegije pa te organizacije nima­jo dovolj motivacije za pospeše­vanje digitalizacije poslovanja. Manko ustreznih znanj in kadrov pa je težava, na katero pogosto naletijo, ko se odlocijo spremem­be izvesti v praksi. Študija podjetja Capgemini je poudarila tudi pomembne razli­ke med bankami in zavarovalni­cami. Medtem ko zavarovalnice hitreje uvajajo avtomatizacijo in umetno inteligenco v svoje reši­tve in storitve, pa bancni sektor nekoliko prednjaci na podrocju razvoja dobrih uporabniških iz­kušenj in opolnomocenja zapo­slenih. Digitalna preobrazba je naj­glasnejši poziv za zbujanje bank in zavarovalnic. Prav vsaka iz­med njih mora ponovno preu­citi in prilagoditi svoj poslovni model, ce želi stranke prepricati tudi v prihodnje. Operativni mo­del za prihodnost panog bancni­štva in zavarovalništva izposta­vlja tri temelje: sodelovanje, ino­vacije in agilnost. Banke in zavarovalnice mo­rajo odpraviti silosna oko­lja pa tudi sodelovati z danes najocitnejšimi tekmeci – inova­tivnimi fintech podjetji. Ta so nekakšni digitalni mojstri, ki ob pomoci sodobne tehnologi­je pricarajo kar najboljšo upo­rabniško izkušnjo. Seveda tega vedno ne uresnicijo sama, tem­vec v zaledju sodelujejo z ekosi­stemom partnerjev. V nasprotju z bankami in zavarovalnicami pa imajo kljucno prednost zapi­sano v svoj DNK – gojijo kultu­ro inovacij in eksperimentiranja od spodaj navzgor, hitreje razvi­jajo in preizkušajo zamisli. Veci­na podjetij, ki se ukvarjajo s fi­nancnimi storitvami, bi se zato morala uciti prav od tega majh­nega bazena resnicnih inovator­jev na financnem podrocju. Tre­nutno bancno in zavarovalniško okolje je pac tako, da lahko tudi majhna in spretna riba kaj hitro zraste in postane najvecja v rib­niku.. F MONITOR PRO NOVICE U Izšel je ITIL 4 U Veriženje blokov bo ustvarilo 12,4 milijarde dolarjev do leta 2022 Po skoraj osmih letih je prizna­na knjižnica priporocil za upra­vljanje življenjskega cikla IT-sto­ritev ITIL (Information Techno­logy Infrastructure Library) pri­šla do cetrte generacije najbolj­ših praks, ki zdaj vkljucujejo mo­derne pristope in oblike izvaja­nja storitev, kot so DevOps, oblak in storitve, povezane z umetno inteligenco. ITIL 4, ki je nastal pod okri­ljem družbe Axelos, javno-zaseb­nega partnerstva med angleško gospodarsko zbornico in druž­bo Capita, ne predstavlja teme­ljite prenove dosedanjih pripo­rocil ITIL 3, temvec gradi na po­dobni osnovi. Toda po drugi stra­ni odgovarja na izzive drugac­nih metodologij, predvsem agil­nih metod in koncepta DevOps, kjer je bila uporaba metod ITIL doslej težavna. To velja še pose­bej za upravljanje storitev v obla­ku, kjer so razvojni cikli bistve­no hitrejši kot pri tradicionalnih metodah razvoja in upravljanja storitev, povezanih s programsko opremo. ITIL 4 prinaša vezni clen med doslej uveljavljenimi principi in najboljšo prakso z drugih podro­cij, kot so agilne metode, kon­cept DevOps pa tudi tehnologi­je, pogosto povezane z digital­ni transformacijo, kot so IoT, big data, veriženje blokov in druge. Ogrodje ITIL 4 ostaja enako kot doslej in pokriva podrocja storitev, kot so strategija, dizajn, prehod, operativno upravljanje in izvajanje nenehnih izboljšav. Uvaja pa še jasne koncepte, kot so vrednost in rezultati storitev. Kljucna komponenta je tako ime­novani sistem vrednosti storitev SVS (service value system), ki vkljucuje principe, najboljše pra­kse, nadzor in nenehno izboljše­vanje storitev. Priporocila ITIL 4 so na voljo v petih volumnih, hkrati z njimi pa Axelos uvaja tudi nove oblike certificiranja strokovnjakov za to podrocje. Najnovejša raziskava družbe IDC nakazuje, da se bo trg stori­tev in tehnologij na temelju veri­ženja blokov (blockchain) v na­slednjih letih zelo hitro povece­val, s stopnjo kar 76 odstotkov letnega prirastka. V letu 2022 naj bi tako za veriženje blokov po svetu porabili že 12,4 mili­jarde dolarjev, kar je precej vec od 2,9 milijarde, kot je predvi­deno za leto 2019. A že letos bo stopnja rasti kar 88,7-odstotna v primerjavi z lani. Najhitreje se veriženje blo­kov uveljavlja v financnem sek­torju, ki bo letos v celoti pred­stavljal okoli 38 odstotkov vseh vlaganj v novo tehnologijo. Ve­riženje blokov se uveljavlja v bankah, investicijskih družbah in zavarovalništvu. Toda ne gle­de na vodilni delež bodo druge panoge rastle še hitreje. V za­dnjem casu je vse vec primerov rabe v energetskem sektorju pa tudi v širši trgovini za podrocje upravljanj garancij ter gibanja tržnega blaga. Raziskava je tudi pokazala, da na tem podrocju pilotski pro­jekti zelo hitro prehajajo v re­dno, produkcijsko rabo. Hitreje, kot je to sicer znacilno za nove tehnologije, kar dokazuje, da preizkuševalci hitro najdejo do­dano vrednost v implementaciji veriženja blokov. Hitrost vpeljave pa ni povsod po svetu enaka. Ceprav neura­dno nekako velja, da je veriže­nje blokov »evropska tehnologi­ja«, bodo letos najvec v tehnolo­gijo vložili v ZDA: 1,1 milijarde proti oceni 674 milijonov dolar­jev v Evropi, kar bi moralo dati misliti pobudnikom tehnologije v Evropi, znotraj te pa tudi Slo­veniji, ki se je še lani deklarira­la za promotorja tehnologije. V prihodnjih letih lahko pricaku­jemo najvecjo rast tam, kjer so zdaj nekoliko zadaj (Azija, Ka­nada …). U Facebook pripravlja lastno kriptovaluto Podrocje kriptovalut se je v za­dnjem letu z mocnim upadom vrednosti nekoliko umirilo, a še vedno poteka na tem podrocju veliko razvoja – tudi pri Facebo­oku. Spletni velikan ima namrec v nacrtih predstavitev lastne krip­tovalute, ki naj bi jo splavili letos. Pri projektu naj bi delalo vec kot petdeset inženir­jev, vodi ga bivši direktor PayPa­la David Mar­cus. Menda naj bi pri Facebooku že bili v stikih z razlicnimi sple­tnimi menjalnicami zaradi vklju­citve prihajajoce valute. Niso pa edini, ki pripravljajo kriptovalu­to. Razvijali naj bi jo tudi podjetji Telegram in Signal. Obe sicer de­lujeta na podrocju varnega poši­ljanja šifriranih sporocil. U Windows 10 bo lahko samodejno odstranil težavne posodobitve Nova zmogljivost operacijskega sistema Windows 10 bo zmožna samo­dejnega odstranjevanja posodobitev, ki racunalniku povzrocajo težave. Veckrat videna težava, ko se operacijski sistem Windows 10 samodejno nadgradi, nakar se racunalnik zacne cudno obnašati ali se sploh noce od­zivati, bo kmalu preteklost. Microsoft je v sistem vgradil varovalko, s kate­ro bo Windows 10 lahko samodejno odstranil problematicno posodobitev, ce druge rešitve ne bodo padle na plodna tla. Uporabnika bo o ukrepu obvestil pri ponovnem zagonu racunalnika ter zacasno onemogocil samo­dejno posodabljanje sistema. Microsoft bo nato imel mesec dni casa, da odkrije in odpravi srž problema. Ukrep bo mogoc tudi v primeru, ko upo­rabnik rocno namesti nadgradnjo. Ce bo Windows 10 to prepoznal kot te­žavno, bo zgodovina. Z novostjo želijo v Redmondu uporabnike obvaro­vati pred drasticnejšimi koraki, kakršna sta formatiranje diska in ponovna namestitev operacijskega sistema. NOVICE MONITOR PRO AR U Microsoft z HoloLens 2 meri predvsem na poslovne uporabnike icrosoft je na posebnem dogodku v okviru kon­ference MWC predsta­vil drugo generacijo ocal za pri­kaz izboljšane ali povecane re­snicnosti HoloLens 2, ki so zdaj lažja, nudijo vecjo kakovost pri­kaza slike in funkcije, ki so še po­sebej zanimive za poslovno rabo. Druga generacija je pravzaprav prva, ki je hkrati koncni izdelek, namenjen kupcem, saj so prvo prodajali predvsem kot razvoj­no okolje in za pilotske projek­te. Microsoft je za komercializa­cijo izdelka potreboval skoraj šti­ri leta. Najpomembnejša novost nove generacije je bistveno boljši pri­kazovalnik, ki ima višjo loclji­vost in nudi širši zorni kot, tako v horizontali kot vertikali. Micro­soft navaja, da imata zaslona lo­cljivost 47 pik na kotno stopinjo, kar je dovolj, da uporabnik brez težav prebere besedilo s pisavo velikosti 8 pik. Ce je bila prej lo­cljivost na ravni televizijske sli­ke 720p, je zdaj precej ostrejša in primerljiva z locljivostjo 2K. Nova ocala so tudi bistveno bolj udobna in prirocna za vsa­kodnevno rabo. Prejšnji sistem namestitve na glavo, ki je zah­teval kar nekaj prilagoditev, so nadomestili s prirocnejšo zasno­vo, kjer ocala na glavo nadene­mo podobno kot kapo ali celado. Namesto vec trakov je zdaj samo eden, ki sega od prednjega dela glave do zadnjega. Za resnejše delo je zelo po­membno, da teža naprave ni vec na nosu (kar zna postati hitro utrujajoce ali bolece), temvec na zadnjem delu glave, kjer se naha­ja racunalniška elektronika. Ocala so tudi v celoti precej lažja, kar se še kako pozna pri dolgotrajni rabi. Nadvse prirocna se zdi novost, kjer lahko zaslone ocal zacasno dvignemo (podobno kot pri ce­ladah za zašcito pri varjenju) in sprostimo pogled na okolico, ne da bi zato morali snemati celotno opremo z glave. Ocala HoloLens 2 so tudi prijaznejša do tistih, ki sicer uporabljajo ocala z dioptrijo. HoloLens 2 je dobil dodatne kamere, ki spremljajo uporabni­kov pogled. Na ta nacin so omo­gocili nove možnosti upravljanja vsebin samo z ocmi, samodejno kalibracijo prikaza slike, sistem pa je uporaben tudi za razpozna­vo osebe in samodejno avtenti­kacijo v informacijskih sistemih. Inženirji so izboljšali tudi pro­storske kamere, ki spremljajo okolico pred ocali s poudarkom na bistveno boljšem zaznavanju gibanja dlani. HoloLens 2 neneh­no spremlja kretnje dlani, Micro­soft pa je to spretno izkoristil za vpeljavo novih gradnikov upo­rabniškega vmesnika, s katerimi je precej lažje upravljati navide­zne predmete. Na primer obra­cati, spreminjati velikost, položaj in druge lastnosti. Elektronika je po novem zgrajena na osnovi procesorja Snapdragon 850 (prejšnja ge­neracija je imela Intelove izdel­ke), Microsoft pa še naprej doda­ja nekaj lastne elektronike. Nova arhitektura je še zmogljivejša, a hkrati varcnejša (od 3 do 3,5 ure dela z enim polnjenjem), kar je pomemben dejavnik v poslovnih okoljih. HoloLens 2 je jasno namenjen poslovni rabi. Na prvem mestu ga vidijo kot orodje za napredno izobraževanje strokovnjakov (na primer mehanikov, vzdrževalcev ...) v povecani resnicnosti, ucin­kovitejšo podporo na daljavo, re­sno pa racunajo tudi na gradbe­no industrijo in vzdrževalce sis­temov. Socasno z novimi ocali je Microsoft prenovil tudi kopico spremnih programskih paketov. Omeniti velja program Dyna­mics 365 Guide, ki je namenjen upravljalcem vzdrževanja in je tesno vpet v zaledne informa­cijske rešitve družine MS Dyna­mics. Še vec novosti so prikazali kljucni partnerji. HoloLens 2 vnaša tudi ele­mente umetne inteligence in semanticne razpoznave okoli­ce. Ocala znajo, denimo, razpo­znati dolocen predmet kot mizo ali vrata in ustrezno prilagodi­ti prikaze, orodja in možnosti. V ozadju je procesna moc, ki jo po­ganja Microsoftov oblak Azure in v njem dosegljive funkcije ume­tne inteligence. Microsoft je pri novih ocalih ubral zanimivo strategijo, kjer bodo osnovno strojno opremo ponujali tudi kot izdelek OEM za nadgradnje partnerjev. Podjetje Trimble je, denimo, že prikazalo delovno celado z vgrajenimi oca­li HoloLens 2, kar seveda prispe­va k varnosti pri delu. Ocala HoloLens 2 stanejo 3.500 dolarjev, kar je manj, kot je bilo treba odšteti za prvo ge­neracijo, lahko pa jih kupi vsak­do. Cena je zagotovo previsoka, da bi lahko govorili o širši zaseb­ni rabi, za specializirane name­ne poslovne rabe pa se zdi pri­merna. M U Addiko z bancnimi storitvami prek Viberja Avstrijska Addiko bank v neka­terih tujih državah že nekaj casa ponuja bancne storitve prek apli­kacije Viber, zdaj pa so to pred­stavili tudi pri nas. Storitev ime­nujejo kar Chat Banking in omo­goca vpogled v stanje ter promet na racunih, izvajanje placil in pregled informacij, med katerimi najdemo tudi najbližje lokacije poslovalnic in bankomatov. Po­nuja pa tudi placila peer-to-peer (P2P) med dvema Viber uporab­niškima racunoma. Addiko pri nas že ponu­ja tudi lastno aplikacijo, z mo­žnostjo uporabe priljubljene­ga Viberja pa širijo svojo digi­talno ponudbo. Viber je pri nas sicer med najbolj priljubljeni­mi programi za trenutno sporo­canje, najresnejša konkurenta sta mu Facebook Messenger in WhatsApp (ta je sicer tudi v lasti Facebooka). Storitev so sicer že leta 2017 zagnali v Bosni in Her­cegovini, kasneje pa tudi na Hr­vaškem in v Srbiji. Aktiviramo jo prek spletne banke, za potrditev dobimo kodo po SMS, takrat pa ustvarimo še PIN-kodo. Upora­ba Addiko Chat Banking je brez­placna. Ta hip še manjka mo­žnost placila prek kod QR, a pra­vijo, da lahko v prihodnje prica­kujemo tudi to. april 2019 89 Fintech kupuje banke, banke pa fintech . Panogi bancništva strokovnjaki napovedujejo naslednjo »uberiza­cijo«. Se bo ta res zgodila? Težko komentiram celoten na­bor bancnih storitev, ker so pla­cila zgolj ena izmed njih, sicer vsakodnevno uporabljena. Pod uberizacijo bi lahko razumeli, da bodo vzklile platforme, kjer se bodo srecevale proste kapaci­tete in povpraševanje po njih. Že pri prevozih ali nudenju prenoci­tvenih kapacitet trcimo ob mno­ga regulatorna pravila, ki v osno­vi šcitijo potrošnike in uveljavlja­jo enake možnosti v konkurenc­nem okolju. Vcasih seveda tudi zavirajo inovativnost, zato je po­membno, da je regulacija dina­micna in odgovarja na izzive, in ne, da je sama sebi namen. Bancne in placilne storitve so še precej bolj obcutljive in regu­lacija je še precej ostrejša. Za ne­moteno izvajanje financnih stori­tev je kljucno zaupanje vseh de­ležnikov v sistem, to pa se vzpo­stavi s prakso ter z definiranimi procesi reševanja dilem in spo­rov. Digitalizacija in konkurenc­no okolje sicer res omogoca­ta, da se na trgu pojavljajo novi igralci, po drugi strani pa je op­timizacija poslovanja zaradi ve­dno trših poslovnih modelov lahko previsoka ovira za novin­ce brez kriticne mase uporabni­kov. Opažamo tudi, da netradi­cionalni igralci sicer uporabljajo drugacne taktike prodora na trg, vendar z vecanjem števila upo­rabnikov konvergirajo proti tra­dicionalnim financnim institu­cijam, ki se prav tako zavedajo nujnosti preobrazbe, vendar so pri tem malce pocasnejše. . Kako resna grožnja so fintech podjetja obstojecemu bancnemu sistemu? Fintech podjetja morajo igra­ti po istih pravilih, prednost pa imajo v tem, da zacenjajo z nic(le), torej niso obremenjena z obstojecim stanjem in lahko že ob vstopu na trgu uporabnikom ponudijo najbolj inovativne sto­ritve. Obstojece banke težje izva­jajo preobrazbo iz klasicne ban­ke v ponudnika storitev delno ali izkljucno prek digitalnih kana­lov. Vendar velja, da se banke za­vedajo trendov, in je zgolj vpra­šanje casa, kdaj lahko raven sto­ritev izenacijo z novinci. Hkra­ti imajo banke prednost v svojih uporabnikih, ki zvecine niso na­gnjeni k spreminjanju svojih na­vad in množicni menjavi ponu­dnikov, kar je velika ovira za no­vince – finteche. Kljub morda su­periornim produktom le s teža­vo pridobivajo aktivne uporab­nike, še težje pa oblikujejo sta­bilne poslovne modele. Mogoci izid so tudi nakupi in prevzemi – fintechi, ki se dokažejo, so po­gosto tarca prevzemnih ponudb tradicionalnih igralcev, ki izko­ristijo svojo zbirko narocnikov in inovativnost storitev fintecha. Upam se trditi, da bo cez, deni­mo, 10 let struktura tržnih dele­žev precej podobna, ce primerja­mo tradicionalne banke in finte­che, ker se bodo ti sproti absorbi­rali. Pojav fintech podjetij je lah­ko tudi priložnost za inovativne tradicionalne banke, da s hitrim prilagajanjem postanejo konku­rencnejše. Fintechi torej z novi­mi koncepti spodbujajo boj med bankami, ki so bolj ali manj spo­sobne odgovoriti na izzive digi­talne dobe. . Bitka za prevlado se je šele do­bro zacela – banke kupujejo fin­tech podjetja, uspešni fintechi pa banke. Kako bi laiku razložili, kaj se dogaja? Popravil bi zacetno trditev – ta bitka traja že dlje casa. Banke kupujejo finteche zaradi prevze­manja storitev, fintechi pa banke zaradi licenc in zbirk uporabni­kov. Vse skupaj vodi k novi digi­talni dobi bancništva, kjer goto­vina, fizicne poslovalnice, obraz­ci itd. niso vec potrebni. Od te bitke ima veliko predvsem upo­rabnik. Kmalu mu bosta na vo­ljo pregled storitev in primerja­va med konkurenco z ene toc­ke, njegovega pametnega mobil­nega telefona, ki je hkrati v vlogi uporabniškega vmesnika in av­tentikacijske platforme. . Kaj je danes gonilo razvoja v fi­nancni industriji? V katero smer bo ta šel? Ce se osredotocim na podro­cje placilnih storitev, ki ga naj­bolje poznam, gre razvoj v smer vse enostavnejše in predvsem varnejše uporabe. Ti dve kom­ponenti sta bili še pred nekaj leti medsebojno izkljucujoci se – ali so bila placila bolj varna ali pa bolj udobna. Mobilni telefon z biometricnimi avtentikacijski­mi metodami je odlicna platfor­ma za to, da se izpili uporabni­ška izkušnja ob skoraj popolni varnosti. Nakupovanje na dalja­vo narašca šestkrat hitreje kot v fizicnem svetu, zato sta prav enostavnost in varnost spletne trgovine kljucni za njeno svetlo prihodnost. Ce lahko za fizicna prodajna mesta trdimo, da je iz­kušnja z brezsticnim karticnim placilom blizu popolnosti, to za spletno trgovino še ne velja. Raz­licni standardi, tehnološka opre­mljenost prodajnih mest in iznaj­dljivost prevarantov so veliki iz­zivi. Konzorcij EMV, ki združuje najvecje igralce na trgu placil, se je že poenotil na podrocju stan­dardov, zdaj pa je na financnih institucijah in trgovcih, da teori­jo spravijo v prakso. Ce pustimo samo placevanje ob strani, gre tehnološki razvoj v smer sklepa­nja ugodnih in udobnih razmerij med uporabnikom in ponudni­kom storitev na daljavo. Pri tem obseg storitev pogosto presega zgolj financne okvire. . Kaj pa se dodaja financnim sto­ritvam? Vse pogosteje se dodajajo so­rodne storitve, kot so razlicna za­varovanja, identifikacija pa tudi nakup vsakodnevnih storitev, na primer parkirnin, vstopnic in po­dobno. Izziv nacina placevanja bo uspešno rešen, ko placevanja v procesu nakupa sploh ne bo obcutiti. Trenutno na nekaterih kanalih placilo še vedno povzro­ca trenje v procesu in s tem pov­zroca neželene izgube, tako na strani stroškov, še posebej pa za­radi opušcenih nakupov. . Se vam zdi, da je uporabnik res na prvem mestu in dobi vse, kar si (za)želi? Mislim, da je ta pot neskonc­na, odgovor pa je lahko samo, da uporabnik niti ne ve, kaj vse si bo v prihodnosti še zaželel. Razvoj gre naprej in z uvajanjem novih storitev se poskušajo ustvarjati nove potrebe. Nekatere od njih prerastejo v del našega vsakdana in nenadoma si ne moremo vec predstavljati storitev brez njih. Internet, navigacija, mobilni te­lefon … Presenetljivo je družba vcasih zmogla brez njih, danda­nes pa se pojavlja vprašanje, ali bi bil mogoc korak nazaj. Ce sem rahlo cinicen, bi dejal, da je go­nilo napredka – pa tudi motiv industrije – nenehno spodbuja­nje uporabnikov za skok iz cone udobja. Na ta nacin se uporabni­kom nudi vedno nove rešitve, ki bodo to njihovo novonastalo bo­lecino reševale. . Kako se to kaže na podrocju placil? Za nemoten potek placevanja je treba zagotoviti ustrezne sis­teme za prenos sredstev, denar­ja od uporabnika do ponudnika storitev. Casi brezplacnih mode­lov, ki so temeljili na tem, da je v tem odnosu še tretji, ki storitev dejansko placa (npr. oglaševa­lec), so v zatonu. Uporabniki, ce imajo le možnost, nimajo težav s placilom storitve, ki za njih pred­stavlja vrednost. . Dobro, placujemo že resda sko­raj s cimerkoli, toda vozila še vedno ne moremo zavarovati le za posa­mezen dan ali pa razlicno za cas vo­žnje in za cas na parkirišcu. Kako oddaljeni smo od res pomenljivih inovacij? Navedeno je zgolj en primer, ki morda že ima zametek rešitve delitvene ekonomije skozi na­jemni model. V splošnem velja, da so storitve placila po dejan­ski uporabi med uporabniki sla­bo sprejete, saj nacenjajo misel­nost neomejene uporabe. Mar­sikomu bi se bolj izplacal vsako­dnevni prevoz s taksijem ali celo prehranjevanje v restavracijah, pa je zanj še vedno pomembnej­ša svoboda, ki jo nudi letno pa­všalno placilo registracije ali na­kup kuhinje. Hocem reci, da na nacin potrošnje mocno vplivajo tudi nefinancni dejavniki. Ravno to potrjuje tezo, ce spravimo pla­cilo iz dojemanja same uporabe storitve, se bo bolje pokazalo, kaj uporabnik zares hoce. . Imate kak primer? Primer je domaca spletna trgo­vina, ki morda tudi zaradi trenja s spletnim placevanjem ne zaživi na ravni sosednjih držav, ceprav verjamem, da je eden od vzrokov tudi logistika. Ampak dejstvo je, da je v Sloveniji vecji delež po­trošnikov, ki so se pripravljeni odpeljati kilometre dalec po nov hladilnik z izposojeno prikoli­co, namesto da bi izkoristili mo­žnost spletnega nakupa in do­stave na dom kot v tujini. Inova­cije torej prihajajo. Ni enostavno reci, kako jih bo družba spreje­la – zato je inovativnost z vidi­ka posla tvegana dejavnost. In kot že prej omenjeno – pomen­ljive inovacije so se že zgodile, in to veckrat. Množicni sprejem jih je spravil na raven, da so ne­kaj samoumevnega, normalne­ga. Zdaj pa vsi cakamo naslednjo tovrstno inovacijo. . Kakšna bo v prihodnje vloga pla­cilnih posrednikov? Kako si Master­card predstavlja svojo prihodnost? Da bi zmanjšali trenje pri pla­cevanju, je pomembno, da je le­-to na voljo v cim bolj enotni obliki ter da deluje globalno. Za posamezne financne instituci­je ni smotrno, da se povezuje­jo z tisocerimi ostalimi igralci na trgu prek bilateralnih dogo­vorov, zato že desetletja prihaja do globalnih povezovanj prek t. i. sticišc v obliki placilnih shem. Te skrbijo v osnovi za dvoje – glo­balno povezljivost na tehnicni ravni in blagovno znamko, tako da se kupec in prodajalec hitro najdeta. Da vse skupaj deluje, so po­trebna enotna pravila, standar­di in procesi – to zagotavljajo placilne sheme prek licenc svo­jim partnerjem. Ena od teh shem je Mastercard. Kot podjetje z vec kot 50-letno zgodovino danes omogoca uporabnikom in trgov­cem, da nemoteno poslujejo glo­balno, saj so transakcije, ki se zgodijo v realnem casu, zajamce­ne. A to je zgolj osnova. Družba Mastercard stremi k napredku, predvsem v smislu izboljševanja uporabniške izkušnje in povece­vanja varnosti, kar se lepo zao­krožuje s t. i. digitalno agendo, ki kot primarni element povelicuje uporabnikov mobilni telefon. Ce so pametni telefoni izrinili ure, digitalne fotoaparate, navigacij­ske naprave, tudi osebne racu­nalnike in še kaj, ni pretirano pri­cakovati, da ne bi v prihodnosti prevzeli še glavne oblike nosilca placilnega instrumenta.. Luka Gabrovšek, predstavnik družbe Mastercard v Sloveniji, je odlicen poznavalec financne panoge. Z njim smo se zato pogovarjali o prihodnosti bank in njihovih izzivalcev ter uporabniških izkušnjah placevanja v prihodnosti. Miran Varga t Fintech podjetja morajo igrati po istih pravilih, prednost pa imajo v tem, da zacenjajo z nic(le). t Pametni telefoni so izrinili ure, fotoaparate, navigacije, PC-je - zakaj ne bi prevzeli še placilnega instrumenta. Ali lahko panoga fintech zgradi boljše gospodarstvo? inancni sektor se mora ponovno izumiti, pogo­sto slišimo iz ust govor­cev na konferencah iz financne­ga pa tudi tehnološkega sveta. Na sceno stopajo fintech podje­tja, ki pocno prav to, ponovno iz­umljajo financni sektor na nacin, da gradijo družbena podjetja, ki ob pomoci tehnologije odpira­jo nove trge in pridobivajo nove stranke. Fintech podjetja se na­hajajo na presecišcu financ ter tehnologije in si prizadevajo iz­boljšati ter avtomatizirati rabo fi­nancnih storitev. Spremembe se odvijajo pred našimi ocmi. Vzpon prikladnih mobil­nih bancnih aplikacij, kakršni sta Venmo in Zelle, je že dose­gel tako raven prepoznavnosti, da se o njiju pogovarjajo igral­ci v filmih in TV-serijah. Vse vec podjetij uvaja robotske sve­tovalce v poslovanje, saj z njimi nadomešcajo del ljudi v klicnih centrih – na pogosta in bolj eno­stavna vprašanja namrec lah­ko skupek strojne in program­ske opreme že danes zelo suve­reno odgovarja. Vedno vec fin­tech podjetij se podaja v prostor, kjer sta se bankam cedila med in mleko – na podrocje posojil. S tem, ko omogocajo storitve iz­posoje denarja med ljudmi ter kampanje skupinskega financi­ranja, so bankam odrezala glav­ni vir prihodkov. Mimogrede, tudi kriptovalute so, poleg vse­ga prej naštetega, inovacija iz fintech sveta. Fintech: bancništvo za vse Velike vlagatelje še posebej za­nima potencial fintech podjetij, ki si prizadevajo za izboljšanje fi­nancne vkljucenosti in kakovo­sti življenja podcenjenih skupno­sti po vsem svetu. Od ponudni­kov solarnih izdelkov za gospo­dinjstva v odrocnih vaseh in skri­tih kotickih Podsaharske Afrike do zagonskega kapitala za mala podjetja, ki si ne morejo privo­šciti dragega zavarovanja (velja predvsem za ZDA). Panoga fin­tech tako odpira vrata in prilo­žnosti za tiste, ki so bili do zdaj izkljuceni iz financnega sistema. Povedano drugace – fintech pod­jetja vsekakor imajo potencial, da oživijo gospodarsko aktivnost in poskrbijo za napredek druž­be, in zato so tudi tako priljublje­na med vlagatelji. Ti so lani gle­de na raziskavo podjetja Accentu­re v panogo fintech prelili kar 55 milijard ameriških dolarjev sred­stev oziroma še enkrat vec kot leto pred tem. Napredek fintech podjetij je mogoc na racun podatkov in ucinkovitosti. Platforme upora­bljajo alternativne podatkovne vire, kot so racuni za storitve in napovedne informacije, prek ka­terih razumejo financno življe­nje svojih strank in ocenijo nji­hovo sposobnost odplacevanja. Na podlagi teh podatkov lah­ko ustvarijo izdelke, prilagoje­ne n(jih)ovim strankam. Lep pri­mer je najem posojila na podla­gi denarnega toka namesto za­varovanja kredita. To posojiloje­malcem omogoca, da tudi brez vecjega premoženja ali lastnine, kot je dom ali zemljišce, dobijo posojilo. Zgovoren primer so šte­vilni mezdni delavci, ki živijo »od place do place«, oziroma ljudje, ki opravljajo priložnostna dela in prejemajo placilo po urni postav­ki. Takih primerov je ogromno po vsem svetu, tudi v na videz financno razvitih ZDA. In ker se ucinkovitost izboljšuje skladno s tehnološkim napredkom, se stro­ški delovanja znižujejo, zato si fintech platforme lahko privošci­jo in dosežejo stranke, ki potre­bujejo majhna posojila – nekaj, kar tradicionalne banke zlepa ne bi/bodo storile. Ni vse zlato, kar se sveti Hitro širjenje ugodnih poso­jilodajalcev pa je privabilo tudi prevarante. Žal isti podatki in tehnološki napredek, ki prispe­vajo k ucinkovitosti in omogo­cajo vkljucitev novih strank, lah­ko hkrati omogocajo njihovo iz­korišcanje. Prevarantski posoji­lodajalci lahko merijo na vecje, pogosto financno manj zdra­ve skupine ter jim zagotavlja­jo enostaven dostop do kapita­la, a ta je na voljo z veliko obve­znostmi, kot so skrite pristojbi­ne in visoke obrestne mere. Vse to pa lahko vodi v nov cikel pre­zadolženosti prebivalstva. Pre­vidnost torej tudi v fintech svetu ne bo odvec. Skupnosti ljudi z nizkimi do­hodki morajo usvojiti vsaj osnov­no financno pismenost. To izo­braževanje lahko izvajajo bodisi aktivisti bodisi javni zavodi. Na drugi strani pa družba potrebuje fintech podjetnike, ki bodo svo­je platforme gradili z mislimi na varovanje potrošnikov/uporab­nikov in skladno z vrednotami o odgovornem ravnanju. Ne naza­dnje je to njihova (globalna) pri­ložnost. Razmišljanje v smeri nu­denja ugodnih financnih storitev kar se da širokim skupnostim na­mesto zasledovanja cim hitrejše povrnitve naložbe se lahko boga­to obrestuje. Ali kot pravi sloven­ski pregovor: Zrno na zrno poga­ca, kamen na kamen palaca. . Lani so cene kriptovalut strmoglavile, z njimi pa tudi številni ICO-projek­ti. Investitorji so se zato pospešeno prestavili v drugo zelo obetajoco in s tehnologijo poveza­no panogo: fintech. Ve­lika fintech podjetja po­stajajo še vecja, 19 naj­vecjih je že preseglo oce­njeno vrednost milijarde ameriških dolarjev. Lah­ko spremenijo svet? Vinko Seliškar F Bancništvo nikoli vec ne bo enako anke nikoli niso bile pre­vec naklonjene uvajanju vecjih sprememb v svo­je poslovne modele. Obcasno so sicer naletele na nove zamisli, ki so se prijele, aktualna primera sta bankomat in brezsticno pla­cilo. Toda temelji bancnega sis­tema so ostajajo že desetletja skoraj nespremenjeni. Do zdaj. PSD2 – druga revidirana direk­tiva o placilnih storitvah, ki se osredotoca predvsem na spletne transakcije, je nova uredba, kate­re namen je vzpostaviti bolj eno­ten, pregleden in odprt placilni trg EU. Pa ji bo uspelo? Mora ji. Po zaslugi PSD2 bo bancni monopol nad informacijami in placilnimi storitvami strank kmalu izginil. Nova direktiva EU odpira vrata vsem podjetjem, ki jih zanima kos bancne pogace. Skratka, PSD2 strankam bank, tako potrošnikom kot podjetjem, omogoca, da svoje finance za­upajo v upravljanje tretjim po­nudnikom. V bližnji prihodnosti bomo tako morda uporabljali kar Facebook ali Google za placeva­nje racunov, medsebojna placila in analizo porabe, medtem ko bo naš denar še vedno varno hra­njen na trenutnem bancnem ra­cunu. Banke pac morajo ponu­dnikom zagotoviti dostop do ra­cunov svojih strank prek odprtih vmesnikov API. To bo ponudni­kom omogocilo, da bodo svoje financne storitve postavili na te­meljih bancne infrastrukture in podatkov o komitentih. Bitka vseh z vsemi Banke ne bodo vec tekmova­le le z bankami, ampak z vsemi, ki ponujajo financne storitve. PSD2 bo bistveno spremenil vre­dnostno verigo placil, odkril, ka­teri poslovni modeli so resnicno dobickonosni, in spremenil pri­cakovanja kupcev. Evropska ko­misija želi z direktivo izboljša­ti inovacije v bancnem segmen­tu, okrepiti varstvo potrošnikov in izboljšati varnost internetnih placil ter dostop do racunov v EU, zato uvaja dva nova tipa ak­terjev v financno okolje: PISP in AISP. AISP (ponudnik zagota­vljanja informacij o racunih) je ponudnik storitev, ki ima dostop do informacij o racunu strank banke. Takšne storitve lahko analizirajo uporabnikovo vede­nje glede porabe ali združijo po­datke o uporabnikovih racunih iz vec bank v enoten pregled. PISP (ponudnik storitve odredi­tve placil) pa je ponudnik stori­tev, ki lahko sproži placevanje v imenu uporabnika – v praksi lah­ko pricakujemo porast medse­bojnih placil in placil racunov kot kljucni storitvi PISP, ko bo PSD2 zaživel v praksi. Za banke PSD2 predstavlja ve­lik izziv. Stroški IT se bodo po pricakovanjih povecali zaradi novih varnostnih zahtev in odpi­ranja vmesnikov API. Poleg tega naj bi banke do leta 2020 zara­di PISP-storitev izgubile okoli 9 odstotkov prihodkov od placil malih vrednosti. Ker ti ponudni­ki tudi prevzemajo interakcijo s strankami, se banke vedno tež­je dokazujejo na trgu, npr. na po­drocju ponujanja posojil. PSD2 je torej banke nagnal k razvoju. Skupaj s spremenjenimi prica­kovanji potrošnikov in poveca­no digitalizacijo so banke zacele eksperimentirati s svojimi API in sodelovati s fintech podjetji. Mar­sikatera je ustanovila inovacijski laboratorij. Iluzija (financne) globalizacije Financni svet, vsaj v oceh po­trošnika, danes vsekakor ni glo­balen. Ljudje redkeje komunici­ramo z organizacijami v tujini. Kar zadeva financne storitve, so samo trije odstotki evropskih po­trošnikov kupili bancne produk­te iz druge države EU. Seveda veliko potrošnikov posluje z ban­kami, ki izvirajo iz drugih držav, kot sta Danske Bank na Norve­škem in Santander na Portugal­skem. Vendar gre za norveško hcerinsko družbo Danske Bank in portugalsko podružnico ban­ke Santander, zato težko trdimo, da gre za pristno cezmejno ban­cno razmerje. Poleg tega potrošniki zmotno menimo, da so bancne storitve in cene homogene, da se takšni skoki prek meja lastne države ne izplacajo. Statistika namrec ugotavlja nasprotno. Povprec­ne cene med štirimi potrošniški­mi financnimi produkti se zelo razlikujejo od države do države. Kljub temu pa se zdi, da potro­šniki nimajo cezmejnih bancnih odnosov. Za zdaj. Spretni financ­ni ponudniki bi to lahko v priho­dnje izkoristili. Raziskava, ki jo je izvedla Evropska komisija, je pokazala, da 80 odstotkov vprašanih meni, da v prihodnje ne bodo razmi­šljali o nakupu financnega pro­dukta v drugi državi clanici EU, ker »lahko kupijo vse financ­ne produkte, ki jih potrebujejo, v svoji državi ali pa to raje sto­rijo doma«. To kaže, kako dalec od enotnega trga je EU, ki ji pri­manjkuje ucinkovitih mehaniz­mov. PSD2 utegne to spremeniti. Odpiranje z razlogom Preoblikovanje avtonomnih domacih trgov v enoten evrop­ski trg vabi s potencialom ve­cjih donosov, saj namesto prebi­valcev posamezne države ponu­dnik financnih storitev nagovar­ja vse državljane EU. Poleg tega je tudi za banke ceneje delovati v vec državah, ce so usklajeni nji­hovi pravni okviri in zato manjši stroški usklajevanja. S povecevanjem konkurence na enotnem trgu se bo poveca­la preglednost financnih storitev in cen, ki jih ponujajo evropske banke, kar bo evropskim potro­šnikom zagotovilo boljše tržne informacije. To bo verjetno spod­budilo potrošnike k razmisleku o ponudbah iz tujine, mednaro­dna e-trgovina v EU pa bo resnic­no zaživela. . Direktiva PSD2, kate­re dolocila bo v Sloveniji povzel zakon o placilnih storitvah, obljublja, da bo odpravila bancne mo­nopole v EU. Vinko Seliškar B . Primerjava cen financnih sto­ritev po Evropi. Vir: Evropska komisija 96 september 2016 IZKLOP MAJ 2019 q 9. aprila – posebna izdaja Monitor Svet Posebna izdaja z izborom najboljših tujih besedil iz sveta zabav­ne elektronike, racunalništva in novih tehnologij! Tema številke – internet, ki je danes drugacen kot smo si ga zamišljali še pred nekaj leti. Internet, ki se je pokvaril, internet, ki so ga pokvarili velikani iz Silicijeve doline, ki jih nihce ne nadzoruje. 24. aprila nadaljujemo Test cenejših telefonov Hekerski napadi na – strojno programsko opremo. MonitorPRO Tiskanje v poslovnih okoljih in obvladovanje dokumentov in vsebin. .w ODGOVORNI UREDNIK Matjaž Klancar POMOCNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA Jure Forstneric UREDNIK Uroš Mesojedec LEKTURA Simona Mikeln PREVAJANJE Petra Piber LIKOVNA ZASNOVA Peter Gedei OBLIKOVANJE NASLOVNICE Peter Gedei RAC. GRAFIKA IN STAVEK Peter Gedei FOTOGRAFIJE Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja, iStock NASLOV UREDNIŠTVA Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10 e-pošta: urednistvo@monitor.si MONITOR V SPLETU www.monitor.si Nenarocenih rokopisov in fotografij ne vracamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje jemogoce le s pi­snim dovoljenjem izdajatelja. Revija Monitor posebej odlicnim iz­delkom pri svojih preizkusih podelju­je priznanje »zlati Monitor«. To je pri­znanje za konkretni izdelek na kon­kretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podje­tje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v ka­teri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. IZDAJATELJ Mladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, dav. št. 83610405 PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavcar PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel.: (01) 230 65 36, e-pošta: marketing@monitor.si VODJA MARKETINGA IN OGLASNEGA TRŽENJA Ines Markovcic, tel.: (01) 230 65 33 NAROCNINE IN PRODAJA tel. (01) 230 65 30, e-pošta: narocnine@monitor.si TISK Shwartz Print, Ljubljana NAKLADA 4.450 izvodov DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana Poštnina za narocnike placana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v malopro­daji s priloženim DVDjem je vkljucen DDV v višini 22%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 9,5%. ISSN 1318-1017 Izid je financno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. BERITE MONITOR 25% CENEJE Revijo Monitor lahko narocite tako, da pla­cate letno narocnino in jo od naslednje šte­vilke naprej prejemate na želeni naslov. • Fizicne osebe imajo 25 % popusta na pol­no ceno. • Narocite se lahko z narocilnico, ki je vpe­ta v vsako številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. • Placilo je mogoce tudi s placilnimi kar­ticami. • Narocnina se placuje enkrat letno. Ce na­rocnik ne zahteva odpovedi, se narocnina podaljša za naslednje obdobje. • Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 30 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si.