V SREDIŠČU POZORNOSTI Glavni urednik: Milan Bajželj KRANJ, petek, 4.1.1985 Odgovorni urednik: Jože Košnjek Visoka priznanja ob dnevu JLA Radovljica — Na osrednji proslavi ob nedavnem prazniku naše armade v občini Radovljica, ki je bila na predvečer praznika v Bohinjski Bistrici, je spregovoril o Pomenu armade in splošne ljudske obrambe tedanji predsednik občinske skupščine Boris Šetina. Domači kulturni delavci so pripravili kulturni program, ki ga je popestrila godba na pihala iz Gonj- Kot vsako leto so tudi ob tokratnem prazniku podelili zaslužnim posameznikom ir organizacijam razna priznanja. Enota teritorialne obrambe Stane Žagar je prejela za svoje uspehe priznanje zveznega sekretarja za ljudsko obrambo admirala Mamule. To enoto so tudi razglasili za najuspešnejšo v Sloveniji, za kar je prejela pokal poveljnika republiškega štaba TO Slovenije. Občinski štab teritorialne obrambe iz Radovljice pa je dobil pokai kot najboljši štab na Gorenjskem. Za zasluge v Zvezi rezervnih vojaških starešin je prejel zvezno plaketo te organizacije Janez Stale iz Krope, zlato značko ZRVS Jugoslavije pa Branko Urh z Bohinjske Bele. Obenem so 41 rezervnim vojaškim starešinam podelili republiška priznanja ZRVS. Na proslavi so tudi razglasili imena osnovnošolcev iz občine, ki so napisali najboljše spise z obrambno vsebino in jim je zato Zveza rezervnih vojaških starešin občine Radovljica dodelila nagrade. Nagi ajeni so bili Tanja Rezar iz OS Lesce, Sabina Borlec iz OS Gorje, Nataša Strgar iz OŠ Bled, Maja Plemeniteš iz OŠ Lipica, Simona Urbane iz OŠ Bohinjska Bistrica in Tadej Rupel iz OS Radovljica. jr Kdor več zna in več naredi, več velja Povečanje konvertibilnega izvoza, proizvodnje, uvajanje sodobne tehnologije, umirjanje inflacije in prilagajanje vseh oblik porabe dejansko razpoložljivemu dohodku so temelji razvoja Slovenije v letu 1985. Če hočemo zaustaviti nadaljnje padanje osebnega in družbenega standarda, je treba letos doseči 5 odstotno povečanje družbenega proizvoda, za 3,5 odstotka večjo proizvodnjo, za odstotek manjše materialne izdatke in za odstotek večjo zaposlenost. Realne materialne možnosti so nekoliko drugačne. Rast družbenega proizvoda je ocenjena na 2,5 odstotka, proizvodnja naj bi bila večja za 2,7 odstotka, število zaposlenih za odstotek in produktivnost za 1,5 odstotka. Hkrati bi osebni dohodki še izgubili na vrednosti, prav tako bi morali splošna in skupna poraba še bolj zategniti pasove. Kaj bomo v resnici dosegli? Predsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj je v obrazložitvi dejal, daje predlog resolucije oblikovan tako, da bomo lahko porabili le toliko kolikor bomo ustvarili, vendar pa je prepričan, da smo sposobni ustvariti več kot smo doslej. Šele, če bomo med letom ugotovili, da gospodarske cilje uresničujemo, bomo lahko usklajevali oziroma povečevali načrtovano porabo. Predlagana 5 odstotna rast družbenega proizvoda, ki naj bi privedla na pot iz kroga padajočega standarda, je zato predvsem poziv k boljšemu delu. Kdor bo bolje delal, bo tudi bolje nagrajen. Zato je geslo: »vsi imamo enake želodce«, ki se zlasti v zadnjem času vse bolj uveljavlja skozi indeksiranje in uravnilovko, treba zamenjati z geslom »kdor več zna in več naredi, več velja«. Zato naj bi letos v Sloveniji vložili v raziskovalne dejavnosti dodatnih 1,3 milijarde dinarjev, ki jih je dosledno treba usmeriti v projekte tehnološkega razvoja. S tem bi se sredstva za znanost in izobraževanje že v začetku leta povečala za 1,5 odstotka več kot družbeni proizvod. Nastalo zaostajanje osebnih dohodkov pedagoških delavcev pa bodo začeli reševati šele sredi leta, ko bo ocenjena rast dohodka. Ekonomski položaj upokojencev bo ohranjen s postopnim usklajevanjem pokojnin med letom, ki bo hitrejše, če bodo dohodek in osebni dohodki rasli hitreje. Poskrbljeno bo tudi za večje povečanje najnižjih pokojnin. Prav tako se bodo povečevali otroški dodatki in nadomestila za porodniški dopust. L. Bogataj S Hotovlje je pritekla onesnažena voda Hladilnica mesa za boljšo preskrbo Krani ie sicer dal soglasje za gradnjo hladilnice, višina sredstev Minuli petek so škof jeločani ostali brez pitne vode, ker je iz zbi- pa J odvisna tudi od predloženega investicijskega programa ralnika v Hotovlji pritekla s fenoli onesnažena voda - Dc> Silve-strovega so dovažali vodo s cisternami - Škofjeloški vodovod zdaj oskrbujejo pomožna vodna zajetja Desetič o varstvu pred plazovi Poljče — Komisiji za vzgojo in izobraževanje ter za Gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije Prirejata letos že deseti Dan varstva Pred snežnimi plazovi. Teoretični del bo v soboto, 12. januarja 1985, v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah, praktični del pa dan pozneje v bližnji ali širši okolici, kar bo odvisno od snežnih razmer Skorja Loka — Že minuli petek so v Škof j i Loki ugotavljali, da pitna voda močno zaudarja po kemikalijah, kloru in lizolu. Komunalno podjetje je nemudoma poskrbelo za zaporo dotoka vode iz črpališča v Poljanski dolini, od koder se napaja ves škofjeloški vodovod. V Hotovljo, od koder je pritekla onesnažena voda, so odšli inšpektorji, miličniki in direktor komunale, aktivirali so štab civilne zaščite, in si ogledali črpališče. Zamenjali so klorno bombo in odvzeli vzorec vode za analizo. Iz cevi so izčrpali vodo in jih napolnili z užitno vodo iz pomožnih črpališč. Za potrebe prebivalstva naj bi to med prazniki zadoščalo, industrija pa tako ali tako ni obratovala. Analiza je pokazala, da je voda iz zbiralnika v Hotovlji onesnažena s fenoli. Kemikalij je bilo v vodi desetkrat več kot je dopustno, tako da je bila pitna voda zdravju škodljiva. Razen ene občanke ljudje niso iskali zdravniške pomoči, ker bi se zastru- pili z vodo. Opozorila prek radia in televizije in hitro ukrepanje miličnikov, inšpektorjev, delavcev komunale, članov občinskega štaba civilne zaščite, vojakov in zdravstvenih delavcev je torej zaleglo. Občinski štab civilne zaščite je namreč odredil, naj vode iz zajetij v Poljanski dolini ne uporabljajo. Ta čas naj bi se z vodo oskrbovali iz zajetij Lipica, Virsk in Lovrenc. Predelom brez vode pa so jo dovažali v cisternah. Vse do Silvestrovega so ljudje prihajali po vodo s kanglicami, potem pa so jih obvestili, da je voda čista in da jo smejo spet točiti iz pip. Zajetje v Hotovlji, od koder je pritekla zastrupljena voda, so za zdaj izključili in toliko časa ne bo priključeno na vodovod, dokler ne ugotovijo vzroka in krivca onesnaženja. Voda, ki zdaj teče po ceveh, priteka s Trebi je. Analize so pokazale, da je neoporečna in da jo ljudje spet lahko pijejo. D. Ž. Kranj — Na zadnji seji je kranjski izvršni svet soglašal glede gradnje hladilnice mesa na Trati pri Škofji Loki. Vendar pa to še ne pomeni, da Kranj pristaja tudi na vse investicijske stroške, v zvezi z gradnjo in obratovanjem hladilnice mesa. Zato izvršni svet vztraja, da je poprej treba videti investic;jski program. Kot je znano, bo hladilnica mesa na Trati namenjena za hrambo zmrznjenega mesa iz občinskih blagovnih rezerv večine gorenjskih občin, prav tako pa tudi enomesečne zaloge mesa. Razen tega bo v hladilnici, ki bo v prvi fazi grajena za 1500 ton mesa, v drugi pa za 3000 ton, prostora tudi za republiške rezerve. Zato je tudi investitor KŽK, TOZD Me-soizdelki Škofja Loka -— predlagal več financerjev. Od predvidene investicije 200 milijonov din naj bi namreč gorenjske občine iz sredstev blagovnih rezerv in sredstev sklada za intervencije v kmetijstvu prispevale 50 milijonov din, druge tri četrtine pa so republiška sredstva rezerv, združena sredstva sozd in tozd KŽK, ljubljanska interesna skupnost za preskrbo ter sredstva nekaterih drugih delovnih organizacij. Na Gorenjskem so se za gradnjo hladilnice na Trati odločili, da bi bila zagotovljena enakomernejša preskrba trga z govejim in svinjskim mesom, saj je večja nihanja v preskrbi, ki sb se v preteklosti večkratno kazala, mogoče premostiti z lastnimi zalogami v zmrzovalnici. L. M. Prvošolčkom ie »celodnevna« všeč jajo z vzgojnoizobraževalnim delnm * 1 V Uđ"1^111'1" - ----.....— -nivin UKVdl jajo z vzgojnoizobraževalnim delom. Namen akcije je namreč seznanitev obiskovalcev zasneženih gora s snovjo in tehniko, potrebno za samozaščito pred plazovi. Udeleženci teoretičnega dela bodo prisluhnili analizam o nesrečah v domačih in tujih gorah, spoznali priprave na pot v zasnežene gore z vidika varstva pred plazovi', se seznanili preobrazbo snega in izdatnostjo Padavin kot vzroki za nastanek plazov ter se poučili o poškodbah zaradi mraza in plazov. Med praktičnim de-'om bodo prikazali hojo in reševanje na nevarnem območju ter preizkus trdnosti snežne odeje, udeleženci pa bodo tudi opravili več vaj po skupinah. (S) Poroka bo dražja Kranj — Z novim letom bo višji tudi prispevek za stroške poro-^nega obreda. BodMjizakonci bo-^o morali odšjfi ...fe^sto dose- i obred Analiza je pokazala, da je staršem in učencem nižjih razredov celodnevna šola všeč, učencem in staršem učencev višjih razredov pa ne preveč J^jih 600 , lpo novem 9< Jesenice — V letošnjem letu so po celodnevnih šolah jeseniške občine pripravili anketo med učitelji, učenci in starši o tem, kako ocenjujejo celodnevno šolo, kakšne so njene prednosti in pomanjkljivosti. Jeseniška občina ima visok odstotek učencev celodnevne šole, saj jih je v to izobraževalno obliko zajetih kar 64 odstotkov vseh. Starši, učenci in učitelji so izpolnjevali vprašalnik republiške analize, ki je zajela 20 celodnevnih šol v Sloveniji. Rezultati se ne razlikujejo od skupnih republiških ugotovitev in spoznanj. Sistem celodnevne šole bolj ustreza učencem od 1. do 4. razreda osnovne šole, saj so malčki bolj vodljivi. Njihova uspešnost je v celodnevni šoli večja, obremenjenost pa manjša. Učence višjih razredov celodnevni pouk bolj utesnjuje, predvsem šolski red in organizirane oblike dela. Odstotek nezadovoljnih je precej večji, tudi zato, ker,- so nekateri razredi prenatrpani, posebej v osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah, na osnovni šoli v Kranjski gori pa je tudi veliko učencev vozačev. Učenci so zadovoljni s celodneno šolo zato, ker lahko večino šolskih obveznosti opravijo v šoli in imajo možnost vključevaja v različne oblike interesnih dejavnosti. DomaČe učenje učence nedvomno bolj obremenjuje. Starši so več ali manj navdušeni nad celodnevno šolo. Starši učencev na nižji stopnji nedvomno bolj kot onih na višji stopnji. Poudarjajo, da jim je celodnevna šola dobrodošla zato, ker so otroci na varnem, imajo urejeno prehrano, v šoli opravijo obveznosti in dobijo ustrezno pomoč. S prednostmi celodnevne šole so se strinjali tudi učitelji, vendar obenem poudarjajo večjo psihofizično obremenitev z delom. Le-ta je večja na šolah, kjer je število učencev v oddelkih in na šoli večje in kjer prostorske možnosti niso najboljše. D ^edej Zavihali rokave in pazili na stroške Kaj vse se lahko zmore, če se le hoče, dokazujejo sanacijski ukrepi jeseniških železarjev — Sami delajo v proizvodnji osem prostovoljnih ur, kjer se pojavljajo ozka grla Jesenice — Ko so v prvem polletju lanskega leta jeseniški železarji abeležili izredno visoko izgubo, so sprejeli program stabilizacijskih ukrepov. Predvideli so, da bodo z »notranjimi ukrepi« do konca leta prihranili 600 milijonov dinarjev, vendar pa so samo od junija do novembra lani zmanjšali proizvodne stroške za 640 milijonov. Podatki, ki so jih posredovali na minuli seji delavskega sveta jeseniške železarne, so nadvse razveseljivi. V temeljni organizaciji jeklar-na so novembra prihranili 57 milijonov: dva odstotka zato, ker so povečali delež vlitega jekla na konti livu, kar je ceneje kot klasično vlivanje, največ 83 odstotkov pa so prispevale odlite šarže nerjavnih jekel zaradi uporabe cenejših surovin. V temeljni organizaciji hladna valjarna Bela so zaradi vežjoga iz-plena in večjih zmogljivosti delovnih naprav privarčevali 33 milijonov, v žičarni so izdelali več nerjavnih žic in prihranili 12 milijonov dinarjev. Rezultati sanacije so kar najbolj konkretni in otipljivi, železarji pa poudarjajo, da bi bili lahko še boljši. Nekateri ukrepi se bodo izkazali šele v teh mesecih, »rezerve« pa so še vedno pri znižanju porabe energije, v boljši organizaciji dela, v večji delovni i.i tehnološki disciplini. Jeseniški železarji pa tudi drugače dokazujejo, da so za boljše gospodarjenje in večjo produktivnost pripravljeni pomagati. Akciji, da bi vsi delali v proizvodnji — vsaj osem ur — se je do sredine decembra lanskega leta odzvalo 5.300 delavcev od 6000 zaposlenih. Kadrovski odsek železarne skupaj z vodstvi temeljnih organizacij pripravi razpored potreb po delavcih, ki še niso delali osem ur v proizvodnem procesu. Odmev je precejšen, akcija pa bo trajala do 15. januarja, ko bodo znani tudi finančni učinki tega poziva in nesporno obetajočega ukrepa, ki ne nazadnje najbolj nazorno dokazuje, da je jeseniškim železarjem še kako mar njihov lastni jutrišnji razvoj in obenem posredno razvoj vse naše družbe. D Sedej J GLA8 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 4. JANUARJA 1985 PO JUGOSLAVIJI Novo leto takoj poseglo v žepe Združenje organizacij naftnega gospodarsta je ž novim letom podražilo bencin in druge naftne derivate. 86-oktanski bencin je po novem po 107 din, 98 oktanski pa 113 din, dizelsko gorivo stane 87,50 din, kurilno olje je po 69,40 din in mazut 48,49 ain. Z novim letom so se podražile' tudi cigarete. Priljubljeni filter 57 stane 54 dinarjev, ibar 40, dra-va 27, astor 84, dunhil 200, marl-boro 190, prav tako kent itd. Cigarete so se podražile zaradi višjih prometnih davkov, rabata in stroškov proizvodnje. Manjka 5000 rudarjev V rudnikih bodo letos nakopali 70 milijonov ton premoga, kar je 5,3 milijona ton več kot so ga nakopali lani. Levji delež proizvodnje je namenjen termoelektrarnam in sicer kar 53,5 milijona ton. Srednjeročni načrt izkopa premoga je predvideval, da naj bi letos nakopali že 82 milijonov ion premoga, vendar pa so v preteklih letih premalo vlagali v rudnike. Veliko težav imajo tudi z delovno silo, saj manjka kar 5000 rudarjev. Sovi davki večajo cene Ker so spremembe in dopolnitve zakona o obdavčevanju izdelkov in storitev ter spremembe odloka o povečanju, oziroma zinanjšanju ter ukinitvah temeljnih prometnih davkov na določene izdelke začele veljati 1. januarja, se to že pozna pri cenah precejšnjega dela izdelkov. Davki so prinesli svoj delež k povečanju cen cigaret in naftnih derivatov. Zaradi davka, so se povečale cene žganih pijač in to od 25 do 70 odstotkov. Dražji so vžigalniki, dragi kamni in biseri in ure. Dražje je južno sadje in izdelki iz tega sadja. Dražji so nekateri tekstilni izdelki. Nekateri izdelki pa so se malenkostno pocenili Utrditi ugled med delavci Komuniste jeseniške občine čaka vrsta nalog — V razne oblike indejnopolitičnega usposabljanja resne kandidate — Stalna akcijska konferenca v Železarni fr&h&V * cijska konferenca. V Ž#ezarni se je mudil Štefan Korošec, član predsedstvu CK ZKS, ki se je pogovarjal s predsedstvom in političnim aktivom Železarne o učinkovitosti komunistov v Železarni. Ocenil je, da delavci vlagajo precejšnje napore za spreminjanje razmer v Železarni, predsedstvo stalne akcijske konference pa je zadolžil, da do kongresa pripravi predloge, kako bi stalno akcijsko konferenco učinkoviteje vključil v delo in kako naj bi jo opredelili v statutarnem sklepu Zveze komunistov Slovenije. Vse akcije komunistov v prihodnjem obdobju si prizadevajo, da bi si komunisti utrdili ugled in med delavci pridobili zaupanje v Zvezo komunistov. D. Sedej Jesenice — Jeseniški komunisti, ki so na vseh sejah osnovnih organizacij Zveze komunistov nadvse zavzeto in resno spregovorili o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ, so izdelali tudi programe dela za prihodnje obdobje. Kljub številnim uspehom so opozarjali predvsem na pomanjkljivosti in terjali večjo aktivnost posameznih članov. Dobrih splošnih ocen so bili deležni predvsem komunisti v Železarni, saj so se v tem največjem delovnem kolektivu resno lotili odprave izgube. Gospodarski rezultat pa bremenijo predvsem tečajne razlike, na katere ne morejo vplivati in bodo zato še vedno ovirale hitrejši razvoj. V nekaterih delovnih organizacijah, predvsem v predelovalni industriji, se stopnjujejo proizvodni, medsebojni in tudi kadrovski problemi. Ti problemi se pojavljajo v Kovinu in Kovinarju, člani osnovnih organizacij ZK teh delovnih organizacij, sindikata in mladine pa so najbolj odgovorni, da se spori ustrezno rešijo. Jeseniški komite ZKS je pripravil seminar za novo sprejete člane, ki ga je obiskovalo 24 komunistov, medtem ko se je decembrskega uvajalnega seminarja udeležilo deset kandidatov. Ugotavljajo, da za posamezne oblike idejnopolitičnega izobraževanja prijavljajo svoje člane v zadovoljivem številu, po prvi uri seminarja ali šole pa je osip izreden — kar 40 odstotkov. Osnovne organizacije se premalo dogovarjajo s kandidati in v zahtevnejše oblike kadrujejo tiste člane, za katere kasneje ugotavljajo, da so neresni in neodgovorni. Občinski komite je decembra sprejel tudi nekatere sklepe in stališča o stanovanjski politiki, planskih dokumentih in razvoju nasploh. Ocenjujejo, da komunisti, ki strokovno delajo na teh področjih, delajo premalo aktivno, saj se dogovori prepočasi uresničujejo. Aktivnost komunistov v predkongresnem obdobju se nadaljuje. V Železarni komunisti razmišljajo, kako naj bi se še bolj uveljavila stalna ak- Kaj bo z javno razsvetljavo? V Kranju se bodo morali opredeliti, kdo bo skrbel za njeno vzdrževanje Kranj — Člani odbora za splošne in tekoče zadeve pri Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Kranj so bili na zadnji seji sredi decembra obveščeni, da delovna organizacija Elektro Kranj v prihodnje ne namerava več skrbeti za vzdrževanje javne razsvetljave v občini oziroma Kranju. V odboru so bili presenečeni nad informacijo, posebno še, ker so izvedeli, da se v Klektru menda dogovarjajo z ljubljanskim tozdom Javna razsvetljava, da bi leta prevzel vzdrževanje. Na seji odbora so menili, da bi bil takšen sporazum najbrž lahko le začasna rešitev. Zakon s tem v zvezi določa, da mora za vzdrževanje ja- vne razsvetljave skrbeti upravljalec. Ta pa na primer ne more biti samoupravna komunalna interesna skupnost, marveč le za to usposobljena organizacija. Na podlagi programa komunalne organiziranosti v kranjski občini bi torej to lahko bilo le Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj, ki pa v svoji organizaciji trenutno nima niti tovrstnih kadrov niti opreme za prevzem teh opravil. Člani odbora so sklenili, naj Elektro Kranj do naslednje seje temeljito pojasni zadevo okrog vzdrževanja javne razsvetljave. Obvestili bodo o tem tudi izvršni svet občinske skupščine. A. Ž. Kuj veš O prometu in NOB — Minulo sredo. 26. decembru, ji' Ano mo to društvo r Kranju pripravilo kviz na teuia Kaj reš o prometu in \oii , ki se ua ./<• udeležilo 12 ekip tekmovalcev iz kranjskih srednjih šol m .11.A Prvo mestti je na tekmovanju odnesja ekipa gimnazije h 73 točkami. drugo in tretje mesto sla si delili ekipi srednji' mlekarski le in M.A /.. nato pa so se ZVrittili se tekmovalci druge ekipe Mlekarske šole. pni ekipa Iskre, druga ekipaJIA. Tekstilna in obutvena šola II. Sala :a tigorinsko dejavnost I. in II.. Iskra II.. Tekstilna in ohutrenu šola I. in slednjič" F.konoinsku stihi, — loto: i. 1'erdtin Delegate zanima Taksimetre imajo že tri leta Jesenice — Na eni izmed minulih sej zborov občinske skupščine Jesenice so delegati temeljne organizacije hladna valjarna Bela naslovili kritiko na avtotaksiste, češ da nimajo urejenega nočnega dežurstva in da njihovi taksiji nimajo taksimetra. Kritika se je izkazala za neupravičeno, kajti Zdenko Vesel, predsednik sekcije avtotaksistov pri Obrtnem združenju Jesenice je dejal, da imajo prav vsi jeseniški avtotaksisti vgrajene taksimetre in da cene pravilno oblikujejo. V nekem primeru je prišlo — kot se je izkazalo — do zamenjave z avtotaksistom iz Radovljice, kjer še nimajo predpisa o obvezni uporabi taksimetra. Vsi jeseniški taksisti imajo že najmanj tri leta vgrajene taksimetre. Nočna dežurna služba na železniški postaji ne pride v poštev, ker je premalo prometa, tam dežurajo le v redkih primerih. Vsi pa so dosegljivi po telefonu. Krajevna skupnost Sava je dala pobudo, da bi v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja na Jesenicah ustanovili oddelek za športnike. S Centra so odgovorili, da je število učencev v posamezni usmeritvi premajhno, da bi dobili dovoljenje za odpiranje posebnega oddelka. Vsi učenci, ki so aktivni člani ne le športnih, ampak tudi vseh ostalih društev, imajo določene ugodnosti — do 30 prostih dni ali celo več. Edini pogoj je, da so v šoli brez neupravičenih izostankov in dobri učenci. O tem so obvestili vsa društva, žal pa ugotavljajo, da se nekateri funkcionarji v društvih ne zavedajo, da si je treba najprej pridobiti poklic, šele nato se je priporočljivo aktivno ukvarjati s športom. D. Sedej Priznanje Francu Ekarju Kranj — V prostorih zveznega centra za civilno zaščito v Zemunu so v petek, 21. decembra, ob dnevu JLA podelili letošnje plakete centra, ki deluje pri zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo. Med desetimi dobitniki iz vse države je plaketo dobil tudi Eranci Ekar, direktor Poslo-vno-prireditvenega centra Gorenjski sejem. Plaketo so mu podelili za prizadevanja pri organiziranju sejma civilne zaščite, ki ga vsako leto pripravijo v Kranju. Priprave srednjeročnega plana Podnart — Konec decembra se je sestala skupščina krajevne skupnosti Podnart. Delegati so razpravljali o delovnem programu in finančnem načrtu za leto 1985 in razvoju krajevne skupnosti v naslednjem srednje ročnom obdobju. Seznanili so se tudi s potekom gradnje mrliških vežic in z delom svetu krajevne skupnosti v letu H)tt4. Na seji so sprejeli finančni nacrt krajevne skupnosti /a leto L985, ki predvideva 3.8.r>0.400 dinarjev' prihodkov Največ denarja bedo porabili za vgraditev finega asfalti na nekaterih odcepih krajevnih cest. Sprejeli so tudi podlugO, anali/e in smernice /a sestavo srednjeročnega plana. Gradivo je pripravila posebna stroko, na komisija in ga bodo v začetku januarju poslali vsem podpisnikom samoupravnega spora/uma. C. H Sprejem za duhovnike — Predsednik občinske skupščine v Tržiču Ja- j nez Piškur je v četrtek, 27. decembra, priredil novoletni sprejem za tr- j žiške duhovnike. Udeležili so se ga župniki iz Križ, Tržiča, Leš in iz Kovorja. Predsednik jih je seznanil z gospodarjenjem v občini, z vsemi težavami, s katerimi se bori tržiško gospodarstvo, z delom delegatov, s problemi posameznih krajevnih skupnostih, z dokumenti, ki jih trenutno sprejema skupščina in o načrtih za naprej. Najdlje so se v pogovoru zadržali okrog pokopališč, kajti prav ta so postala v tržiški občini hud problem. Premajhna so postala pokopališča v mestu, v Lomu, v Kovorju, posebno pa v Križah, kjer krajani sploh nimajo več kam pokopavati mrličev in se pri tem dogajajo silno neprijetne stvari. Pogovarjali pa so se tudi o sodobni ureditvi pokopališč, o magnetofonski glasbi, ki naj bi nadomestila drago godbo na pihala, ki si jo danes le redko katero sorodstvo še lahko privošči, ter o poenotenju nagrobnikov na nanovo urejenih pokopališčih. Nekaj kritike so župniki upra- i vičeno izrazili zaradi neenakega obravnavanja cerkva v primerjavi z drugimi objekti. Za večja popravila, kot je bilo na primer lani ob hudem neurju, kije prizadelo tudi cerkve, župniki niso dobili posojil pri banki. To bi družba resnično morala drugače urediti. — Foto: D. Dolenc j Urejajo športno igrišče i Letos naj bi bilo večnamensko športno igrišče v Struževem kofl čno nared — Asfalt je položen, manjkata še ograja in urejen' brežina — Denar za igrišče so krajani zbirali s samoprispevkom za dokončno ureditev pa bo treba še precej prostovoljnega deN Kranj — Čeprav je vse kazalo, da bo Struževo dobilo svoje športno igrišče že za svoj krajevni praznik junija lani, je prostor ob Savi dobil asfaltno prevleko šele v novembru. Kljub večmesečni zamudi pa SGP Gradbinec ni opravil vseh del, ki so zapisana v pogodbi, tako da bo večnamensko asfaltno igrišče v velikosti 42 krat 30 metrov dobilo potrebno ograjo šele letos spomladi. Prav tako bo treba še urediti brežino ob igrišču, ki bo varovala pred poplavljanjem Save. Igrišče bo namenjeno košarki, rokometu in nogometu. Prav tako ga bo možno urediti tudi za igranje odbojke in tenisa, saj so pod asfaltno ploščo za te namene že vgrajena potrebna betonska sidra. Na igrišču bo tudi prostor za kotalkanje in igranje hokeja na kotalkah. Krajani Struževega so denar /a igrišče zbirali s samoprispevkom. Sprva so ga sicer namenili adaptaciji zadružnega doma, kasneje pa so se odločili za igrišče in referendum Delegati so tiho podaljšali za dve leti. Težave s pride bivanjem primerne lokacije za igi"1 šče so seveda z leti močno zmanjšal' vrednost zbranega denarja. Venda1 bo 1,2 milijona din dovolj za dokoi1 čanje igrišča. S tem pa se načrti še ne nehaj" Ob asfaltiranem igrišču nameravaj' urediti tudi balinišče. Že letos bod( ob igrišču zgradili brunarico, v kat« ri bodo shramba za športne rekviz" te, garderoba in okrepčevalnica. N* peljati bo treba še elektriko in vod" vod. Denar za predvidena dela bod' zbirali s prostovoljnimi prispevk1 akcija zbiranja stavbnega lesa pf kmetih prav zdaj poteka, večino drH gih del pa bo treba opraviti s prosi voljnim delom. V Struževem predV1 devajo, da bi načrte o dograjevanj večnamenskega igrišča uresničili enem do dveh letih. Prostor je sevrt da primeren tudi za druge športe, & se bo le pokazalo pri krajanih zarf manje. Sčasoma bi lahko tu uredi tudi otroško igrišče, posebno, če b prostor zavarovan z ograjo. L. v V jeseniški občini podobno kot drugje ugotavljajo, da so delegd premalo aktivni — Delegatsko delo premalo priznano Jesenice — Ko v jeseniški občini ocenjujejo delovanje delegatskega sistema v občinskih klopeh, z rezultati nikakor ne morejo biti zadovoljni. Delegati na sejah zbora združenega dela so premalo aktivni in preko njih je vse premalo delavcev vključenih v delegatski sistem. Redno sodelujejo na sejah, saj ni bilo težav s sklepčnostjo, vendar redkokdaj postavljajo delegatska vprašanja — vse leto so jih le sedem. Ko so o vzrokih neaktivnosti nekaterih delegacij povprašali v delovne sredine, so jim odgovorili, da neodgovorne delegate večkrat opozarjajo, in posebej se za njihovo tvornejše delo zavzema sindikat. Vendar kaj več ni mogoče storiti, saj v odpoklicu ali nadomestni izvolitvi ne vidijo rešitve. Dobri, ve stni in prizadevni delegati nimajo nikjer spodbude: ne moralne, ka.j sele materialne. Bolje delajo delegati zbora krajev nih skupnosti, ki čestokrat dvigajo roke in niso tiho v skupščinskih klopeh. V družbenopolitičnem zboru so delegati stalni, zato z delom zbora ni pri iblemov. Slabše kot delegacije za zbor združenega dela delajo delegacije /a samoupravne interesne skupnosti, kjer je povezovanje v konferenc ah precej slabše i)elee,ati /a interesne skupnosti pač menijo, da je /elo nia lo stvari, o katerih resnično lahko odločajo. V vseh delovnih organizacijah ugotavljajo, da je vse preveč delegacij in da bi bilo znatno bolje, ko l)i jih imele le večje delovne <>rga- K Kra nizacije, manjše delovne organiza* Kra je pa bi oblikovale združene deleg čne cije. V krajevnih skupnostih tudi" slav majo najboljšega mnenja o delega' nov jah za interesne skupnosti, saj je 1 gra( njihovem kadrovska sestava deleg cij slabša kot za zbor krajevi skupnosti. Strokovne službe inter* nih skupnosti pa nasprotno niso 1 ko črnoglede in pravijo, da marsiK delegacije delajo zelo dobro. V jeseniški občini ob vseh an* zah delegatskega sistema, ki se V* koletno pojavljajo kot decembrs* inventura, ne napravimo ničesar/ bi delegatski sistem deloval taK kot bi moral, saj le ugotavljamo. ugotovitvam, ne sledijo zavzete ' resne razprave ter spremembe, f smo napravili ničesar . .. - D. Sedej Domovi za starejše ljudi S spremembo zakona o stanova* skem gospodarstvu nuj bi med d' Kini podaljšali tudi združevanje t t. narja za gradnjo stanovanj in dom1 skt> /a starejše ljudi, /a invalide, HUv dentske domovi« in domove za uči' (Ut v h ce tudi v naslednjem srednjeročni rj,.^ obdobju. Če bo pri riluguna meniha v zakonu sprejeta. gOČena tudi prepotrebnu o/i roma obrH^TVev zavodov za sp bo om grad« i bi a/evan jti*ri u mladostnikov bi janje otrok lofTijami v razvl ali motrfjami vedenja in osel PETEK, 4. JANUARJA 1985 GOSPODARSTVO Dražje komunalne storitve Z novimi cenami pitne vode so v radovljiški občini naredili večjo razliko med gospodinjstvi in ostali porabniki, za tovarne je podražitev večja, kar naj bi prispevalo k manjši porabi pitne vode v industriji oziroma k boljšim tehnološkim rešitvam .3. STRAN O r Radovljica — V radovljiški občini so bile doslej komunalne storitve med najcenejšimi v Sloveniji, niso pokrivale stroškov obratovanja in vzdrževanja komunalnih naprav, kar je znatno prispevalo k nakopičenim problemom Komunalnega gospodarstva. Eden v nizu ukrepov* za razrešitev problematike komunalne dejavnosti so višje cene komunalnih storitev, ki veljajo s 1. januarjem. Prostorninski meter pitne vode poslej gospodinjstva velja 9 dinarjev, ostale porabnike 11 dinarjev. S tem so pri pitni vodi uveljavili večjo razliko med gospodinjstvi in industrijo; doslej je bila za gospodinjstva Po 7,10 dinarja in za ostale porabnike po 7,80 dinarja. Namen večje razlike je, da zmanjšajo porabo pitne vode v industriji, z boljšimi tehnološkimi rešitvami seveda, s čimer bO tudi kanalizacija manj obremenjena. Z novimi cenami pitne vode je večji delež namenjen izgradnji novih komunalnih naprav. Pri gospodinjski ceni po 2,30 dinarja, pri cenah Pitne vode za druge porabnike po 2,55 dinarja pri prostorninskem metru. Podobno so podražili tudi odvajanje odpadnih voda. Gospodinjstva bodo poslej za prostorninski meter odvedenih odpadnih voda plačala 7,30 dinarja, ostali porabniki 9,65 dinarja. V novih cenah prispevek za izgradnjo novih komunalnih naprav znaša pri gospodinjstvih 2,50 dinarja, pri ostalih porabnikih 3,05 dinarja. Odvoz smeti plačujejo po stanovanjski površini. Nove cene za gospodinjstva znašajo 1,70 dinarja za površinski meter stanovanja, za ostale porabnike 2,25 dinarja. Z novimi cenami bodo nadoknadili zaostanek, vendar ne povsem, saj nameravajo komunalne storitve podražiti še enkrat, sredi letošnjega leta, s čimer se bodo približali cenam komunalnih storitev v drugih občinah. Komunalno gospodarstvo se bo izognilo izgubam pri preskrbi z vodo. V devetih mesecih preteklega le- ta je znašala 2.455.153 dinarjev, ocenjena ob koncu leta pa znaša 2,8 milijona dinarjev. Malce boljše so bile razmere pri odvajanju odpadnih voda, vendar je treba vedeti, da je Komunalno gospodarstvo obračunavalo le polovično amortizacijo objektov in naprav ter slabo skrbelo za njihovo vzdrževanje. Nove cene so le eden v nizu ukrepov za razrešitev problematike komunalne dejavnosti v radovljiški občini. Nanašajo se na boljšo organizacijo dela, večjo in boljšo skrb nad komunalnimi napravami, kadrovsko okrepitev Komunalnega gospodarstva. Podrobneje jih bomo opisali prihodnjič. M. Volčjak Pantzova nagrada in nagrada Novator leta V jeseniški Železarni so podelili Pantzovo nagrado in nagrado Novator leta Jesenice — Na zadnji seji delavskega sveta Železarne v minulem letu so podelili nagrade Novator leta in Pantzovo nagrado. Slednjo podeljujejo za dolgoletne delovne uspehe na področju črne metalurgije in železarstva, nagrado Novator leta pa najboljšemu novatorju. Letos je prejel Pantzovo nagrado diplomirani inženir metalurgije Avgust Karba za dolgoletno delo na področju metalurgije v Železarni Jesenice. V martinarni se je zaposlil že leta 1943, delal vrsto let kot obrato-vodja in osebno vodil tehnološke, tehnične in organizacijske spremembe. V povojnem obdobju so Trgovino tarejo obresti uvedli v železarsko proizvodnjo več vrst jekla, med njimi tudi dinamo jekla, in vpeljali mazut. Z novo tehnologijo in prizadevanjem delavcev so znatno povečali proizvodnjo. Avgust Karba je nato delal v več obratih, vedno plodno in tvorno, povojno generacijo jeseniških železarjev pa je poučeval strokovne predmete na Tehnični srednji šoli na Jesenicah. Na osnovi podatkov o najboljših inovacijah so se železarji soglasno odločili, da je lanskoletni »Novator leta« Franc Potokar. Nagrado so mu podelili za tehnično izboljšavo, ki predstavlja spremenjen način zidanja školjk v livno ponev. Z uvedbo terdolomitne opeke za obzidavo liv-nih ponev so spremenili tudi način zidanja. Školjk niso več vzidavali z mokro malto, ampak so jih zaphali z maso. V jeklarni je v minulih letih Delovna organizacija Golica je nosilka razvoja trgovine v jeseni- prišio tudi do več prodorov jekla. Ob ški občini — Slab osebni dohodek zaposlenih tem je bil vsakokrat uničen tudi me Jesenice — V trgovski delovni organizaciji Golica, ki je nosilka razvoja trgovine v jeseniški občini in v okviru katere delajo temeljne organizacije Delikatesa, Rožca in Zarja, za planom zaostajajo za 4 odstotke. Planov niso uresničili zaradi temeljne organizacije Zarja, ostali dve sta uresničili načrt. Hudo breme za jeseniško trgovsko delovno organizacijo pomenijo visoke obresti, ki so bile od lanskih višje za več kot 4 odstotke in predstavljajo kar 22 odstotkov ustvarjenega dohodka - lani le 7 odstotkov. Ugota-vlJajo pa, da ostale obveznosti niso naraščale tako hudo kot prav obresti. • Povprečni osebni dohodek v delovni organizaciji znaša 19 tisoč dinarjev, kar je za 2.300 dinarjev manj od Povprečja v trgovini občine. Ostali delavci v jeseniški občini so imeli v Povprečju za 4.000 dinarjev višje osebne dohodke kot v Golici. Vendar so med temeljnimi organizacijami glede osebnega dohodka precejšnje razlike, tako kot pri akumulaciji. Dohodek na delavca je najbolj povečala Zarja, za 57 odstotkov, v ostalih temeljnih organizacijah dohodek pada. V Zarji se pojavljajo ne-likvidnostni problemi zaradi visoke rasti obrestne mere za kredite in s tem vprašanje nadaljnjega obstoja. Zarja nima akumulacije in je tudi ne bi imela, če bi znižala skupno in osebno porabo. Rešitve iščejo v ustvarjanju dohodka in ne v razporejanju med temeljnimi organizacijami. V trgovini ugotavljajo, da delavci v živilski stroki prenašajo huda bremena in kljub ustvarjanju dohodka dobivajo za dva ali tri tisočake nižje osebne dohodke. Prav nič spodbudno ni delati za pultom v živilski stroki, nič dobrega se ne obeta tudi Zarji, ker niso oblikovali ne poslovnega in ne celotnega rezervnega sklada. Večji del dohodka so razporedili na osebno in skupno porabo. D. Sedej Že 3000 članov zadruge Stanovanjska zadruga Kranj je danes med največjimi tovrstnimi ^drugami v Sloveniji in Jugoslaviji organizaciji in poslovanju Kranj — Stanovanjska zadruga Kranj, ki deluje na območju občine Kranj in Tržič, je danes med najmočnejšimi v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji. Zdaj ima že okrog 3000 članov, od tega je prek 1200 aktivnih graditeljev. Do sredine oktobra letos se je število članov v primerjavi z lanskim letom povečalo za skoraj 350. Skoraj vsi so tudi graditelji. Čeprav se je letos zaradi zakona o varstvu zemljišč v občini Kranj in Tržič tudi gradnja zasebnih stanovanj precej skrčila, preseneča porast graditeljev. Podatki k ažejo, da se je v primerjavi z letom 1982 število gradenj povečalo za 48 odstotkov, Podatki o denarnem prometu pa kanejo na 100-odstotno povečanje. Letos se je obseg gradenj v primerjavi z lanskim lotom povečal za 68 odsto-lk°v, po denarnem" prometu pa pre-CeJ prek 100 odstotkov. Zgovoren je tudi podatek, da je med člani zadru-8e kar okrog 300 takih, ki čakajo na Parcelo. ..Minuli četrtek so se na seji skupščine stanovanjske zadruge sestali »jvoljeni ^Prejeli delo pri zadruge. Naslednja seja skupščine Stanovanjske zadruge Kranj bo predvidoma februarja prihodnje leto, ko bodo obravnavali zaključni račun za letos. A. Žalar hanizem za drsno zapiralo, poškodovana je bila oprema v neposredni bližini, ogrožena so bila tudi življenja delavcev. S tehnično izboljšavo Franca Potokarja so to odpravili. D. Sedej Lažji začetek gradnje? Ob sprejetju zakona o graditvi objektov aprila lani so v republiški skupščini sprejeli tudi sklep, da se poglavje o zagotavljanju sredstev za graditev objektov uredi s posebnim zakonom. Tako so konec decembra v republiški skupščini obravnavali predlog za izdajo takšnega zakona in tudi že osnutek. V razpravi so se izoblikovala mnenja, da bi na primer za začetek gradnje šteli investitorjevo obvestilo Službi družbenega knjigovodstva. Pri graditvi objektov iz samoprispevka pa naj ne bi več čakali, da bi se nateklo 50 odstotkov potrebnih sredstev, marveč bi bilo dovolj že 30 odstotkov. Ob tem bi bilo treba podrobneje opredeliti, kaj so pripravljalna dela. Pri zbiranju sredstev bi razen samoprispevka bilo treba upoštevati tudi prostovoljne prispevke, delo občanov in darovani material. Slišati je bilo tudi mnenje, da investitor po prekoračitvi ne bi mogel zagotoviti sredstev v 30 dneh. Enomesečni rok bi bil primeren le za pripravo načrta za zagotovitev potrebnih dodatnih sredstev. Dodatna sredstva pa naj bi investitor zagotovil v 60 dneh. A. Ž. delegati članov zadruge -so statut in izvolili samoupravne organe skupščine. Tako so za P^dsednika skupščine Stanovanj-g*e zadruge Kranj izvolili Borisa ^vdka /a njeg0vega namestnika Lda Jurjevca. Izvolili so še st ^članski' "bizonu '"U/Pis izvršni odbor, tričlanski odbor, člane komisije za , r*° del in nalog upravnika in plansko skupno delegacijo Zadru-■7' Na skupščini so obravnavali tudi '.('".'K ,, delu zadruge, pri čemer so |A Mvu in zaposlenim članom kole 1Va v zadrugi izrekli priznanje za Obvoza nu cesti Naklo—Podtabor ni več ■ Sredi minulega talini je stekel promet prek obnovljenega nadvoza na gorenjski magistralni cesti pri Naklem, kjer se bo priključila nova avtomobilska cesta. Šc vedno pa je otežen promet vozil, ki tod :avijaJQ pod podvozom na cesto proti Podbrezjam. Krajši odsek te ceste je pravzaprav gradbišče, ker morajo iz bližnje gramoznice zvoziti na traso bodoče hitre ceste približno I (K) tisoč kubičnih metrov gramoza. Dokler avtomobilska cesta ne bo zgrajena, so poredali izvajalci del iz ajdovskega SGP Primorje, bo makadamsko cestišče proti Bistrici in Podbrezjam moralo počakati na asfaltno prevleko. (S) — 1'oto: S Saje Uporaba elektrike v kmetijstvu Varno in varčno Polovica vseh požarov, ki jih v Sloveniji povzroči električni tok, in najmanj četrtina vseh nezgod z električnim tokom, ki se končajo s smrtjo, nastane v kmetijstvu. Elektrika je v kmetijstvo prinesla napredek, a hkrati tudi nevarnosti. Na kmetijah — v hlevu in drugih gospodarskih objektih — so električne napeljave in naprave bolj kot kje drugje izpostavljene raznim kemičnim vplivom in vlagi; opravka imamo tudi s prahom in z vnetljivimi snovmi. Nezgode, od katerih se jih precej konča tragično, so zaradi tega v kmetijstvu zelo pogoste. V večini primerov je razlog človeška malomarnost. Tudi v gorenjskih hlevih lahko vidimo na hitro izdelane prenosne svetilke, nepravilno in nezadostno izolirane spoje priključnih kablov, s kosom žice (ki je bil pri roki) popravljene vložke varovalk ... Tudi na straneh našega časnika smo že pisali, kako je električni tok ubil več goved, ker so jasli prišle v stik z elektriko. Kako se izogniti nevarnostim ? Samo pravilna napeljava in uporaba električnih naprav nista dovolj. Še tako dobro izdelana inštalacija namreč v razmerah, kakršne so v hlevu, hitro propada. Ko se dotrajanost pokaže navzven, je pogosto že prepozno. Nezgodam se je moč izogniti prej, s pravočasno in pravilno zaščito. Električna napetost, ki je trajno višja od 50 voltov, je lahko človeku že zelo nevarna. Ob okvarah na inštalacijah ali napravah nastane na njihovih kovinskih delih električna nepetost. Če se kmet ali kdo drug dotakne teh delov, steče skozi njegovo telo električni tok, ki lahko povzroči poškodbo ali celo smrt. Takšni nevarnosti se lahko izognemo, če s primerno električno zaščito izklopimo »bolne« tokokroge — med omrežjem, zaščitnimi deli inštalacij, ohišjem električnih naprav in drugimi kovinskimi deli. Živali, še posebno goveda, so občutljivejša za električno napetost kot ljudje, zato strokovnjaki proporočajo v hlevih uporabo (največ 0,5-amperskih) zaščitnih tokovnih stikal. Takšna stikala zagotavljajo, da na zaščitenem delu inštalacije nikdar ne nastane napetost (višja od 24 voltov), ki bi bila usodna za človeka ali žival; pri stikih sproščena energija pa tudi ni zadostna, da bi povročila požar. Strokovnjaki priporočajo uporabo zaščitnih tokovnih stikal tudi v stanovanjih, Če sta hiša in gospodarsko poslopje povezana oziroma imata skupno kovinsko inštalacijo. Kmetije, ki imajo večje število električnih naprav, morajo imeti vsaj dve tokovni stikali. Če je na eno stikalo priključenih preveč naprav, prihaja do nezaželenih in nepotrebnih odklopov. Zaradi večje varnosti.je priporočljivo, da imajo stroji, ki jih na kmetih redkeje uporabljajo (mlatilniki, puhalniki) svoje zaščitno stikalo. Stikalo je treba namestiti na dostopnem in zavarovanem mestu, da ne bi ob morebitnem progoretju varovalk prišlo do požara. Njegovo delovanje preverimo vsaj enkrat mesečno s pritiskom na preskusno tipko. Hlajenje mleka — segrevanje vode Pomembna je ne le varna, temveč tudi varčna uporaba električne energije. Varčevati je moč na več načinov, v prvi vrsti z izboljšanjem toplotne izolacije hlevov. Če je temperatura zraka v hlevu dlje časa nižja od potrebne, se del energije, ki jo živina pridobiva iz krme, porablja za vzdrževanje lastne telesne temperature. Pri dobro zgrajenih in izoliranih hlevih je za vzdrževanje potrebne temperature zraka zadosti že toplota, ki jo oddajajo živali. Pravilna toplotna izolacija preprečuje tudi nastajanje vlage, za katero vemo, da krajša življenjsko dobo objekta in neugodno vpliva na počutje in zdravje živali. Na kmetijah, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka, veliko elektrike porabijo za hlajenje mleka od 35 na 4 stopinje Celzija. Pri tem se sprošča toplota, ki jo lahko s pomočjo toplotne črpalke uporabimo za segrevanje vode. Strokovnjaki so izračunali, da se pri ohlajevanju enega litra mleka sprosti toplota, s katero lahko segrejemo liter vode na 50 stopinj Celzija. Elektromotor toplotne črpalke sicer porabi nekaj elektrike, vendar dosti manj, kot bi jo za segretje enake količine vode električni bojler. Med kladivom in nakovalom Vsaka prireditev v večnamenski dvorani v Savskem logu je zek draga — Kolektiv Gorenjskega sejma sam ne more pokrivat razlike v stroških Kranj — Konec decembra se je sestal svet uporabnikov za spremljanje in uresničevanje programa v večnamenski dvorani v Savskem logu. Predstavniki Gorenjskega sejma, ki je upravljalec dvorane, so svet seznanili s poslovanjem in možnostmi za nadaljnjo čim boljšo izkoriščenost tega prostora. Poudarili so, da so že nekaj časa kot upravljavci v neprijetnem položaju. Zaradi naraščanja stroškov je vsaka prireditev v tej dvorani izredno draga. Ob tem se srečujejo z naravnost nemogočim pojmovanjem nekaterih, da bi morale biti prireditve v njej brezplačne, ker je dvorano zgradilo združeno delo Kranja. Nedvomno je bila večnamenska dvorana zgrajena zato, da bi bile v njej poleg sejemskih tudi druge prireditve in da bi bito v zimskih mesecih v njej drsališče. Vendar je logično, da uporaba prostora stane in da je treba te stroške pokriti. Časi, ko so se stroški lahko pokrivali z vstopnino, so minili, /a primer povejmo, da danes najem sejne sobe v stavbi občinske skupščine za tri ure velja 1200 dinarjev, da je za najem dvorane v kinu Center treba odšteti 3500 dinarjev za uro, če pa zaradi prireditve odpade filmska predstava, pa celo lfi.ooo dinarjev. Ne mislimo Oporekati tem številkam, marveč zgolj pojasniti, da dvorana v Savskem logu ne more biti brezplačna, da nekdo mora poskrbeti za pokriva" nje razlike v stroških. Da je drsališče v prejšnji sezoni lahko nemoteno obratovalo, je kolektiv Gorenjskega sejma moral primakniti kar 800 milijonov •tanh dinarjev. V prihodnje /a druh- šče, ki je veliko pripomoglo, da je drsanje postalo ena glavnih oblik rekreacije v Kranju, ob naraščajočih stroških ni moč prevaliti vsega bremena zgolj kolektivu Gorenjskega sejma. Svet uporabnikov se bo moral tega problema čimprej lotiti, sicer bo upravljalec prisiljen drsališče zapreti. Pokrivanje stroškov ob različnih prireditvah v večnamenski dvorani v Savskem logu pa še zapletajo nekatere podpisnice samoupravnega sporazuma glede obratovanja večnamenske dvorane. Nekatere delovne organizacije so resnično v težavah in ne morejo izpolnjevati finančnih obveznosti po sporazumu. Vendar se za temi skrivajo tudi take, ki bi obveznosti lahko poravnale. Tako so znašale ob koncu letu neplačane obveznosti na račun dvorane kar 12 milijonov dinarjev. In če k temu dodamo še nenehno prošnje, zahteve, ostre pritožbe, ki jih Gorenjski sejem že lep čas naslavlja na izvajalce del v dvorani zaradi nesolidnih del, je mera več kot polna. Delo vna organizacija Slovenijales kljub pravočasni reklamaciji še vedno ni za menjala nekvalitetnega parketa. Elektrotehniško podjetje Kranj že v nedogled zavlačuje z odpravo svojih napak. Tudi kranjski Gradbinec je med nesolidnimi izvajalci. V Gorenjskem sejmu se zato že lep čas počutijo, kot bi bili med kladivom in nakovalom. Vsi bi radi v dvorani čimveč prireditev, ki naj bi bile po možnosti brezplačne, stroške pa naj bi pokrival kolektiv Poslovno-prireditve nega centra ... A. Žalar O LAS 4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Triintrideseta skakalna turneja Intersport Naši najboljši razočarali GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Na prvi novoletni dan je bila v zahod-nonemskem alpskem centru na olimpijski skakalnici tradicionalno novoletno srečanje najboljših smučarskih skakalcev, ki se borijo za najboljša mesta na štirih skakalnicah za zmagovalca letošnje že triintridesete mednarodne novoletne skakalne turneje Intersport. Na tej več kot 110-metrski skakalnici v Garmischu je v ponedeljek nastopilo nad sto skakalcev iz šestnajstih evropskih in ameriških držav. Na drugi prireditvi je imel največ uspeha Nemec Jens VVeisflog, ki je z drugim skokom v konkurenci z več kot stotimi metri prehitel vodilnega Finca iz prve serije. Krepko so v GA-PA razočarali Avstrijci, ki so bili med najboljšimi na prvi skakalni tekmi novoletne turneje v Oberstdorfu. Krepko so se na drugi skakalni tekmi v GA-PA popravili Kanadčani, Norvežani, Čehi in Poljaki, saj so skoraj vsi med prvo deseterico. Naša najboljša skakalca Ulaga in Baje sta spet skakala tako kot na prvi tekmi. Sicer je Ulaga prvi skok izvedel odlično, saj je na koncu pristal na enajstem mestu. Toda v drugem ga je spet polomil in tako zasedel šele dvaindvajseto mesto. Od naših je bil spet najboljši mladi Janez Dolar, ki je bil mesto pred Ulago. Dobro se je držal tudi drugi na mladinskem svetovnem pr- TUDI TO SE ZGODI Petkova seja odbora za prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj je bila v nezakurjenem in precej neurejenem prostoru ZSMS Kranj v poslopju na Stritarjevi 5 v Kranju. Menda so sklicatelji imeli težave in zaradi številnih sej niso mogli dobiti primernejšega prostora. Na začetku seje so udeleženci malce negodovali, med razpravo o storških ogrevanja in ob predlaganih akontacijah pa so se tako ogreli, da je bilo nekaterim pošteno vroče. Sicer pa bi lahko tudi rekli, da je bil prostor za sejo pravzaprav posrečeno izbran. Bil je pač takšen, kakršna je trenutno problematika ogrevanja v kranjski občini. Pri sosedu narede bolje? — Prognoza demografskih gibanj do leta 2000, ki so jo za potrebe srednjeročnega in dolgoročnega planiranja v kranjski občini pripravili v Skupnosti za zaposlovanje Kranj, je že lansko jesen za svoj prvi del raziskave in v začetku tega leta tudi za drugi del dobila nedeljena priznanja — zaradi kvalitete. Ko pa so pri skupnosti za zaposlovanje ponudili izdelavo takšnih raziskav tudi ostalim gorenjskim občinam, jo je naročila le jeseniška, medtem ko so v ostalih takšne osnove za planske dokumente raje zaupali v delo institucijam izven regije. Pač svojevrstno zaupanje v domače strokovne sile! venstvu Kranjčan Janez Štirn, medtem ko sta bila Globočnik in Kaštrun slabša. Rezultati - 1. Weisflog (NDR) 210,1 (89; 102,5), 2. Puikkonen (Finska) 107,9 (96,5; 9(5,5). 3. Ostvvald (NDR) 196,6 (99; 94), 4. Stjernen (Norveška) 193,6 (96,5; 96,5), 5. Bulau (Kanada) 192,3 (95,5; 95,5). 6. Parma (CSSR) 192,2 (95; 94,5), 7. Fijas (Poljska) 188,8 (97; 96,5), 8. Ny-kaenen (Finska) 188,5 (94; 95,5), 9. Ber-ger (Norveška) 187,2 (96; 93,5), 10. Vet- tori (Avstrija) 183,7 (94,5; 95,5)____ 21. Dolar 169,9 (89,5; 90,5), 22. Ulaga 169.2 (91; 88,5), 31. Baje 164,0 (89; 90), 33. Štirn 162,7 (87,5; 87), 69. Globočnik 67,0 (75,5), 84. Kaštrun (vsi Jugoslavija) 55,9 (78). Zmagoslavje Avstrijcev OBERSTDORF - Po dveh letih mednarodne novoletne Intersport skakalne turneje je bil vedno za zmagovalni dvoboj tudi na dvoboj med skakalci Finske in Vzhodne Nemčije. Na prvem mednarodnem skakalnem dvoboju med temi skakalci so se na prvi tekmi novoletne turneje med devetdesetimi skakalci iz šestnajstih držav najbolje po nekaj letih odrezali Avstrijci. Zmaga je namreč pripadla mlademu Avstrijci Vettoriju, ki je bil boljši od dru-gouvrščenega Finca Nvkaenena. Na tej mednarodni novoletni tekmi so skakali tudi Jugoslovani, ki pa niso dosegli tistih mest, ki smo jih od njih pričakovali. Še najbolj so razočarali naši najboljši, saj so Tepeš, Ulaga in Baje pokazali vse slabosti našega skakalnega športa. Še najbolje sta se odrezala debitanta te turneje in svetovnega skakalnega pokala Janez Štirn in Kaštrun. Rezultati — 1. Vettori (Avstrija) 235,4 (116; 115), 2. Nvkaenen (Finska) 223,9 (114; 114), 3. Felder (Avstrija) 220,4 (113,5; 110), 4. Weissfiog 216,7 (114; 111,5), 5. Ostvvald (pba NDR) 211,7 (111-109,5),... 22. Stirn 186,9 (106; 102), 38. Kaštrun 173,5 (101,5; 98,5), 39. Baje 172,2 (102; 101), 58. Globočnik 80,7 (98), 61. Dolar 79,8 (97), 73. Tepeš 71,6 (94), 95. Ulaga (vsi Jugoslavija) 7,0 (65). Skupna uvrstitev po dveh tekmah — 1. VVeisflog 426,8, 2. Vettori 419,1, 3. Nvkaenen 412,3, 4. Ostvvald 408,3, 5. Felder 402,5____ 22. Štirn 349,6, 31. Baje 336,2, 43. Dolar 249,7, 53. Kaštrun 229.4, 65. Ulaga 176,2, 72. Globočnik 147,7. D. Humer Srečanje upokojencev Planiki Kranj — Tako kot pretekla leta je tudi letos sindikalna organizacija Planike iz Kranja povabila v goste upokojene sodelavce. Srečanje je bilo prijetno. Združeno je bilo z ogledom proizvodnih prostorov. Gostje so bili še posebej navdušeni nad novo poizvodno dvorano, ki so jo odprli pred kratkim. Upokojeni sodelavci Planike so bili pogoščeni, prejeli pa so tudi koledar in nagrado. Kulturni program so pripravili mladi harmonikarji. I. Petrič ODBOJKA Triglavanke tokrat najboljše KRANJ — V športni dvorani na Planini je odbojkarski klub Triglav iz Kranja pred novim letom organiziral že tradicionalni ženski novoletni odbojkarski turnir. Tokrat so spet organizirali dva turnirja, a enega ni bilo, kjer na nastop v Kranj ni bilo Jeseničank. Na drugem turnirju so nastopile republiške ženske ligašice Bled, Tabor iz Ljubljane in Triglav iz Kranja. Po izenačenih srečanjih so bile tokrat najboljše domačinke, ki so osvojile prvo mesto in prehodni odbojkarski pokal. Lanske zmagovalke iz Bleda so bile tokrat druge, medtem ko je bil Tabor tretji. Izidi - Bled: Triglav 3:1, Triglav : Tabor 3:0, Bled : Tabor 2:3. Vrstni red — 1. Triglav (Kranj), 2. Bled, 3. Tabor (Ljubljana). -dh 180-letnica Moravskih sejmov Moravče — Moravski sejmi imajo že bogato tradicijo. Kcnec decembra je minilo 180 let, odkar je takratna vlada podelila Moravčanom pravico, da lahko pripravijo tri sejme na leto. Pravico jim je takrat dal domačin Detela, po domače Jurka. Za pripravo sejmov je skrbel vaški odbor, ki so ga takrat imenovali gospodarski odbor ali vaško skrbništvo. V odbor so smeli voliti le gospodarji iz Moravč in Tržna pri Moravčah. L. 1908 je deželna vlada v Ljubljani sprejela tudi odlok o določitvi sejmov v Moravčah. 1911. leta je moralo vaško skrbništvo obnoviti stare pravice do prirejanja sejmov. Predložiti je moralo stare listine, veljaven tržni red, višino pristojbine in načrt za živinski sejem. Sicer pa je pobiranje sejemskih pristojbin takratni odbor dajal v zakup. Odbor je moral skrbeti tudi za ureditev sejmov. Obnavljati je moral ograje, vzdrževati prostor za živinozdravni-ka, skrbeti za čistočo in podobno. Že od nekdaj so v Moravče prihajali na sejme trgovci, mešetarji in kramarji iz cele Slovenije. Na stojnicah so prodajali najrazličnejše izdelke domače obrti in jih še danes. Tako je moč dobiti suho robo, copate, pletenine, konfekcijo, lončeno posodo, semena, različne železne izdelke in orodje, koše, košare in drugo blago. Še danes je v Moravčah najbolj obiskan Martinov sejem 11. novembra. Na sejmih ni več goveje živine, še vedno pa prodajajo prašiče in plemenske pujske. Tako kot nekdaj ob teh sejmih pridejo na svoj račun moravski gostilničarji. J. N. Deseti dupljanski smučarski teki Voščilnica — prijavnica Ljubitelji smučarskega teka, ne pozabite: zadnji rok za pismene prijave je 15. januar. Do tega dne je štartnina 50 dinarjev nižja. Duplje — Prireditelji 10. množičnega smučarskega teka Po poteh Kokrškega odreda so pred novim letom poslali na 2500 naslovov v Sloveniji, na Hrvatskem in v slovenskem zamejstvu novoletne voščilnice, ki so obenem tudi razpis in prijavnica za tek. Voščilnice so naslovili na sindikalne organizacije, športna društva, TVD Partizan ter na številne dosedanje udeležence dupljanskih tekov. Organizacijski komite, ki deluje pod okriljem TVD Partizan Duplje, bo sprejemal pismene prijave do 15. januarja do tedaj bo štartnina za odrasle 250 dinarjev) in zatem še na dan prireditve, 20. januarja, ko bo štartnina za 50 dinarjev višja — za odrasle 300 in za pionirje 50 dinarjev. V razpisu ni novosti. Smučine ostajajo enako dolge kot na prejšnjih tekih — 7,15 in 30 kilometrov. V Dupljah so razmišljali tudi o tem, da bi letos pripravili še tek na 50 kilometrov, vendar predloga ni podprl odbor za množične prireditve pri Smučarski zvezi Slovenije Razlog: dupljanski teki so med prvimi v letošnji zimi, kar pomeni, da tekači še ne bi bili zadosti pripravljeni za napore, ki jih terja 50-kilo-metrska proga. Gradnja avtomobilske ceste letos še ne bo ovirala izvedbe tekov. Že zdaj pa je zanesljivo, da bodo morali prireditelji za 11. dupljanske teke speljati proge drugod. Start tekov na 15 in 30 kilometrov bo ob 9.30, trimskega teka na 7 kilometrov ob 9.45, pionirskega teka ob 9.55 in start vojakov, miličnikov in teritoriuleev na 15 kilometrov ob 10.10. Vsi, ki bodo tekli v Dupljah, bodo poleg okrepčila, spominske značke in biltena dobili še smučarsko čepico z znakom pokrovitelja, Slovenijalesa. (cz) PRIJAVNICA ZA 10 MNOŽIČNI SMUČARSKI TEK »PO POTEH KOKRŠKEGA ODREDA« Rok za prijavo je 15. 1. 1985 Prijave poslati na naslov: »TVD PARTIZAN DUPLJE< 64203 Duplje PRIJAVNICA Spol: ženski Ž; moški: M Prijavljenci pod k morajo obvezno označiti tudi a Kategorizirani tekmovalci pod 'k ' t jj g j morajo obvezno označiti tudi ali o Kraj bivanja Pošta _ Ulica hišna številka Poštna številka 30 km 15 km 7 km 7 km 15 km izpolni organizator Priimek in ime leto rojstva spol delov. org. šport, društ. množ trim trim pion. JLA UJV kmet kat I tek A B č D t KTC. Startnino vplačal dne (Pišite čitljivo, prekrižajte ustrezni kvadrat po pošti na TVD Partizan Duplje 64 203 Dupl|e □ na žiro račun štev. 51500-679 70076 □ Podpis POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč 117. zapis Tako sem le pripotoval v zadnji kraj, ki ga bodo še zajeli letošnji zapisi o vaseh na loškem področju. Tudi zima me je kar v pravšnjem času ustavila. Počakati bom moral pomladi, da bi mogel obiskati še one kraje, ki so mi bili doslej tako ali drugače bolj od rok, da omenim le Gabrško goro, Laniše nad Sovodnjim, še dva Žirovska vrha, Lub-nik pa še celo vrsto vasi in vasic na Sorskem polju (sv. Duh, Stara Loka, Virlog, Moškrin, Vincarje, Pevno, Dor-farje, Virmaše, Crngrob) in ne nazadnje tudi Škofjo Loko samo z ljubim Kamnitnikom, kjer že počiva toliko mojih prijateljev iz prejšnjih let... SUHA OB SUŠICI Rad bi sklenil to pisanje vsaj z majhno grajo sicer stari častitljivi vasi, ki je v zadnjih sto letih kar pošesterila število svojih prebivalcev — domačinov (v letu 1869 je štela vas le 274 prebivalcev, zdaj jih ima že blizu 1900). Ali častitljivo stara vas — imenovana že v darilni listini cesarja Otona II. brižinskemu škofu leta 973 — res nič ne da nase, da ima strugo svoje rečice (Sušice ali Sušce), ki ji je dala celo krajevno ime — tako zasmeteno, zasuto z vso mogočo ropotijo in nesnago? Gledal sem v skoraj izsušeno strugo — Sušico je večkrat suha, brez vode — odtod ime — dne 10. decembra t. 1. pred »izlivom« v Soro pri mostu k Hosti. Saj Sušica teče le po polju (izvira izpod Cepulj pod Joštom) in ne skozi kaka večja naselja, torej jo zasmete le brumni Sušani! Varstvo narave se mi zazdi večkrat skoraj bolj važno od varstva starih cerkva in hiš. Morda je to »kriva vera«, a le vztrajam! Toliko je zdaj Sušanov — bodo vendarle zmogli eno samo akcijo: očistiti st^iigo svoje rečice! Potem bom seveda vzel besedo svoje graje nazaj! In hvalil, kar je bolj po moje! STARI IN NOVI ČASI Malokje se je staro vaško jedro znašlo v tako tesni soseščini s pravcatim mestnim naseljem na svojem robu. Tu se Suha skoraj stika s Škofjo Loko. Industrijska cona na Trati in stanovanjska naselja Nova vas pri Starem dvoru — stara vas Suha se zdi kar objeta (ali pa vklenjena?) v nov čas! K sreči se je ohranilo še nekaj etnografsko zanimivih kmečkih hiš PETEK, 4. JANUARJA 1985 pf IS g] IA (Španova, Miklavževa) in znamenj, k V še dajajo Suhi pridih domačnosti. arja Posebno znamenita pa je suška cefpe'.j kev Svetega Janeza Krstnika, ki pomros POMNIK NOB nier Na Ledinah, tik pred mostom, veže Suho prek Sore s Hosfs''st stoji spomenik trem partizanoi^'av Okupatorjevi hlapci so jih pripelj0fesn semkaj iz škofjeloških zaporov in i*11 P< tem kraju ustrelili. Bili so to Štef8> Sr. Sluga, Edvard Tomšič in Vladislapred Cink. keln Sprva je stalo tu le spominsko obel£ K žje z oznako »Trem neznanim partizki S nom«, zdaj je napis popolnejši: »Nlišča tem mestu so 26. januarja 1945 po1 streli okupatorjevih sodelavcev dali % vljenja trije partizani...« (slede imeni in osebni podatki). B Značilna kmečka hiša na Suhi št. 20 (freski Križanega in sv. Florjana) Za prijavljene do vključno 15 1 — za odrasle 250 din — za pionirje ni startnine Vojaki so oproščeni plačila startnine! Za udeležence, ki se prijavijo kasneje — za odrasle 300 din — za pionirje 50 din Hokej Jutri Triglav : Slavija KRANJ — Jutri bo na ledeni ploskvi na kranjskem sejmu spet živahno. Po rekreacijskem drsanju bo ob 17.30 zanimiva hokejska tekma medrepubliške slovensko-hrva-ške lige. Srečala se bosta n-imreč domači Triglav in vevška Slavija. To srečanje je toliko bolj zanimi vo, saj je tekma zadnja, ki bo odločala, kdo bo igral v končnici tega tekmovanja. Prepričani srno, da si bo to kvalitetno in zanimivo hokejsko srečanje ogledalo veliko gledal cev kranjskega hokeja. -dh V____< Za kupone in bone Alpetourja na Krvavcu KRANJ — Na seji delavskega sveta Alpetoura so sklenili, da kuponi /a dnevne in popoldanske vozovnice z veljavnostjo do 31. 12. 1984 veljajo d<> $1, 1. 1985 / doplačilom za dnevno vozovnico 350 in popoldansko 200 dinar jev. Ti boni so veljavni za RTC Krvu vec. Boni za dnevne in popoldanske vo zovnice, nabavljeni v letu 1984, so veljavni do 31. 12.'1985. -dh GIP GRADIŠ TOZD Lesno industrijski obrat SKOFJA LOKA Objavlja prosta dola in naloge: VZDRŽEVANJU FLEKTRO NAPRAV Pogoj: — dokončana poklicna šola elektro stroke s 6 mesečnimi delovnimi izku-snj ami Poiskusno delo traja 30 dni. Delo se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom dnevno. Kandidati naj v lože pismene ponudbe na naslov Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. a< P s c g\ k( zi tr d< it 01 n< bi in ni nj kn I *f< o i, I zn \ Lo 'l u I *« Ju ni PETEK, 4. JANUARJA 1985 KULTURA 5. STRAN O L, A 8 jSrečanje .gledališč lAlpe-Jadran I V Novi Gorici bo od 17. do 26. januarja potekalo Srečanje gedališč Al-pe-Jadran, ki ga pripiavlja Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Sodelovali bodo: Slovensko narodno gledališče Drama iz Maribora z delom G. Gluviča Borutovo poletje, Stalno slovensko gledališče iz Trata z delom P. Chiare Delitev, Teatro di Grado iz Italije z delom skupine avtorjev Pogovori, Theater in der Krei-de iz Miinchna v Zvezni republiki Nemčiji z delom M. L. Pleisserja In-golštatski pionirji, Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba z delom I. 'Bakmaza Kupido, Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane z delom H. Mullerja Kvartet, Eksperimentalno gledališče Glej iz Ljubljane z delom G. Gluviča in M. Zupančiča Hardcore, Pozorište mladih iz Sarajeva z delom L. Koštica Okupacija, Theatercafe iz Gradca v Avstriji z delom H. Eisendela Biljard, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z delom F. X. Kroetza Ne krop « Var- z delom St. I. Witkiewicza Vod- ne voda, Teatr Wspolczesny iz Var Save - ......• ■ • ----~»** Ul, i. YV 1 L IVI C VVILi." » "-"-* na kura, Dubrovniške poletne igre (»Promena« Novi Sad) z delom IL. Bunuela Hamlet, Teatro della Vo-garia iz Benetk v Italiji z delom M. Držića Dundo Maroje, Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z delom R. Šelige Ana, Teatar Zvezda-ra iz Beograda z delom A. Popoviča Drstenje krapov in Italijanska drama z Reke z delom D. Marainija Mela. V času festivala bodo pripravili okroglo mizo slovenskih teatrologov dramaturških vezeh gledališkega rostora Alpe-Jadran in o nadalj-jem razvoju Srečanja gledališč Al-ie-Jadran. V Novi Gorici pa se bosta estala medfestivalski odbor Jugo-lavije in koordinacijski odbor inte-esnih skupnosti za kulturo republik n pokrajin SFRJ. i Spremljevalni značaj bosta imela predstavi Frankova vrnitev M. Mi-kelna v izvedbi Zlatka Šugmana in £. Kocbeka Strah in pogum v izvedbi Slovenskega mladinskega gledalca iz Ljubljane. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Glasbeni šoli v Kranju prirejajo v petek, 4. januarja recital Franca Žiberta (harmonika). Koncert se bo pričel ob 19.30. SKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja v Škof ji Loki bo v ponedeljek, 7. januarja, ob 15. uri Ura pravljic v GORENJI VASI. V torek, 8. januarja ob 17. uri pa bo Ura pravljic v knjižnici. V sredo, 9. januarja, ob 18. uri bo v knjižnici Večer z diapozitivi (Na Tajsko — Dušan Dudič). LJUBLJANA — V družbenem centru v Bežigradu, Linhartova 13, v Ljubljani, bo v petek, 4. januarja otvoritev razs ^nladih slovenskih striparjev Komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke je poleti nastopil tudi v gradu Grimšče pri Bledu, kjer je nastal posnetek. Novoletni koncert Prepolna galerija loškega gradu je pozdravila zelo uspeli koncert Komornega pevskega zbora Loka z dirigentom Janezom Jo-cifom in gosti, igralcem Jožetom Zupanom in tamburaškim ansamblom Bisernica iz Reteč. Konec leta je že tradicionalno namenjen novoletnemu koncertu Komornega pevskega zbora Loka iz Škofje Loke. Tokratno prizorišče je bil galerijski prostor loškega gradu, ki je v petek, 28. 12.1984, sprejel ljubitelje komorne glasbe. Ustanovitev Komornega pevskega zbora Loka sega v 1. 1971, ko je bil ustanovljen na pobudo mladih pevcev, ki sta jih družili ljubezen do petja in želja po ohranjanju in posredovanju te umetnosti širšemu krogu Hudi. Prve nastope je vodil Janez Foršek. Poleg gostovanj so imeli v tem času že prva radijska in televizijska snemanja. V sezoni 1976/77 je vodstvo zbora prevzel Janez Močnik. Ta leta je bilo delo zelo ustvarjalno in plodno. Med drugim so na radijskem tekmovanju Amaterski zbori pred mikrofonom zasedli drugo mesto v svoji skupini. V sezoni 1980/81 je vodstvo prevzel dotedanji član zbora Janez Jocif, ki uspešno nadaljuje delo svojih predhodnikov. Povezovalec novoletnega koncerta je bil Marko Črtalič. Za začetek je Komorni pevski zbor Loka predstavil renesančno glasbo Orlanda di Lassa, Marenzia, Arcadelta, W. A. Mozarta, Senfla, Jannequina in deli našega rojaka Jacoba Gallusa. Sledil je recital pridig Janeza Svetokriškega, ki jih je v lepi, kleni besedi pripovedoval gledališki igralec Jože Zupan. Izvajalec je s svojo interpretacijo vzpostavil neposreden stik s poslušalci. Po krajšem odmoru, ki je pripomogel k večji zbranosti, je Komorni pevski zbor Loka izvedel venček slovenskih avtorjev: S. Premrla Zdra-vljico, E. Adamiča Če ti ne boš moj, R. Gobca Prelepa moja si Koroška in K. Mašeka Mlatiče. Program so popestrili tudi člani tamburaške skupine Bisernica iz Reteč pri Škof j i Loki, ki jih vodi Janez Krmelj. Izvedli so dela Tosselija, Krnica, Bajuka in Gotovčevo zaključno kolo iz opere Ero z onega sveta. Skupaj s Komornim zborom Loka pa še slovensko narodno Vsi so prihajali. Njegova ubrana interpretacija je prevzela poslušalce. Za konec je Komorni pevski zbor Loka posegel v zakladnico Latinske Amerike in nam predstavil Ramire-zovo Miso Creolo in mehiško narodno La Bamba, ki so jo na željo poslušalcev ponovili, v dodatku koncerta. Sozvočno prepletanje glasov in zvokov Komornega zbora Loka in tamburaške skupine Bisernica ter predstavitev pridig Janeza Svetokriškega je ponudilo poslušalcem zanimiv in bogat prednovoletni program. Na žalost je prijeten galerijski prostor loškega gradu postal že premajhen. Interes za tovrstne koncertne prireditve je v Škofji Loki vse večji in mnogo poslušalcev je moralo stoje spremljati dveurni koncert. Prijetno srečanje je sklenil igralec Jože Zupan z besedami: »Vesel sem, da sem Slovenec, in ponosen sem na današnji večer.« Jelene Janez C Podelitev ' Groharjeve nagrade Skorja Loka — Združenje umetnikov Škofja Loka bo drevi ob 18. uri v galeriji na loškem gradu podelilo letošnjo Groharjevo nagrado in štipendijo. Ob tej priložnosti bodo škofjeloški umetniki predstavili svoje delo. r- Jezikovno razsodišče (184) Ne vsega na isto kopito! »Zakaj v naših občilih stalno uporabljajo oblike kot intervencija, agencija, ko pa imamo vendar konferenco, diferenco, potenco, insufi-cienco itd. Morda boste rekli »Habent verba sua faia«. mislim pa le, da imajo ti izrazi isto latinsko slovnično poreklo inje do te neenotnosti prišlo zaradi novinarske malomarnosti Imam prav?« Iz daljšega dopisa ,/. C. iz Celja. Pri stvareh, ki jih navajate, imate na prvi pogled prav, 'potrebne r odpravlja. Vendar v je saj se pote-razlike. Jezi- gajete za enotnost, kjer imamo sedaj videz nepo kovni sestav take neenotnosti pogosto tudi res od\ tiku deluje tudi načelo, da enkrat utrjenega ne spreminjamo brez potrebe, in to načelo jezik brani pred enolično informiranostjo. - Besede z obraziloma -enca iti -encija so sicer lahko enakinega latmskea '-i'ora, .so pa prišle k nam tudi po različnih poteh ali v različnih časih. Oblike na -enca SO prišle k nam večinoma preko nemščine: prim. nemško Differenz, kar je iz francoščine fdifferencej in to iz latinščine fdifferentiaj, te oblike so verjetno starejše, tiste na -encija pa mlajše in bližje latinskim (prim. nem. Intervention,/r. in angl. intervention. lat. •nterventioj; ca agencijo prim. angl. agency, za kar v latinščini sploh 'u ^strežnika. Tu torej ni nikakršne »novinarske malomarnosti«. Čas vikarji nam v tem primeru ohranjajo različnost, v tej ali oni men /.;-<*no tudi v drugih jezikih. Ta neenakost pa ima svoj izvorjahko že v latinščini, ki je mmo-"talnike iz pridevnikov delala na dva načina: enkrat s priponskim obrazilom -ia, drugič -io (n). Torej te besede hiti v latinščini nimajo Včeraj istega izvora in v tem smislu tudi ne doživljajo kake presenet J,l'e usode v naši kmižni slovenščini. •Ve vsega po istem kopitu« je načelo, ki tudi jeziku ni neznano, a I i n c i so za take primere imeli rek. ki nas uči. da različnost (ne mor enakost ali celo enoličnost) človeka razveseljuje. Vdanih okvirih te "'i'iske besede prav gotovo drže. Morebitne predloge, kritike m opozorila v zvezi s slovenščino v }Ui'ni rabi pošiljajte na naslov: n JEZIKOVNO UAZSODIŠČE, Republiška konferenca ti }Je, Ljubljana, Komenskega 7. k u SADI. Slove Plodna dej avnost Jesenice — Kvalitetna razstavna dejavnost na Jesenicah se je že priljubila številnim Jeseničanom in okoličanom, tako da vedno bolj množično prihajajo na razstave v likovni salon DOLIK-a sredi Jesenic. Lani so organizirali 25 razstav, ki si jih je skupaj ogledalo 16.000 obiskovalcev ali poprečno 630 na razstavo. Razveseljivo je, da je tudi v šolah za razstavno dejavnost jeseniške likovne skupine DOLIK dovolj zanimanja, saj organizirajo množične oglede. Po podatkih likovne skupine so bile najbolj obiskane razstave ročnih del, likovnih del učencev osnovnih šol, samostojni razstavi Franca Dolinska in Franceta Kreuzerja, slikarjev Petra Ada miča, Janeza Ravnika, Franceta Berceta in razstava umetniške fo tografije Interfoto avstrijskih in jeseniških fotoamaterjev. Programski svet je že sprejel program del in za letošnje leto načrtuje skupaj 26 razstav. D. S Celovečerni program pantomime V abonmaju Prešernovega gledališča bo znani pantomimik Andres Valdes pripravil nastop skupaj s svojo sodelavko Jano Kovač — Predstava bo v Delavskem domu — Priprave na Teden slovenske drame 85 Kot četrto abonmajsko predstavo v okviru abonmaja za odrasle bodo kranjski gledalci lahko videli celovečeren nastop pantomimika Andresa Valdesa in Jane Kovač. Premierska predstava bo 7. januarja v Delavskem domu Kranj. Celovečerni pantomimski nastop obeh pan-tomimikov pod skupnim naslovom Črno-belo, "sebuje različne najznačilnejše in najboljše pantomimske točke s katerimi se je Valdes skupaj s svojo mlado sodelavko uveljavil tako na domačih gledaliških prizoriščih kot tudi v tujini, saj Valdesa že več let uvrščajo v sam vrh pan-tomimikov starega kontinenta. Izviren in enkraten nastop pomeni za kranjski abonmajski ciklus svojevrstno obogatitev celotnega gledališkega programa ter istočasno priznanje samima izvajalcema, ki se svojim delom vse bolj vključujeta kot enakopravna soustvarjalca v slo-" vensko gledališče in njegovo iskanje novih izraznih možnostih. Uprava gledališča opozarja vse abonmajske gledalce na vse termine predstav, saj se vsi abonmaji ne pokrivajo z redi oziroma dnevi po katerih so posamezni abonmaji poimenovani. Ker gledališče še vedno »gostuje« izven svoje matične hiše, samo zelo težko izbira termine, saj mora »sprejeti« tiste termine, ki so v posameznih dvoranah še prosti. Kranjski gledališčniki verjamejo, da bo to zadnja abonmajska predstava na »gostovanju«, saj izvajalec odrske adaptacije obljublja, da bo oder koncem januarja 85 sposoben za nemotno delo gledališča. Tako se nam torej že na novih odrskih deskah obeta penajsti Teden slovenske drame, ki bo v mesecu februarju. Delovni jubilej tedna se bo torej ovenčal z novim odrom pa tudi celoten program bo v marsičemu nov, saj organizator pričakuje, da mu bo uspelo uvrstiti v program tudi izvajana slovenska dela v jugoslovanskem gledališkem prostoru. Priprave TSD 85 so v polnem teku, o programu pa bomo bralce obveščali v naslednjih številkah glasa. M. L. Labodji spev Nejčevih črt Kranjski umetnik v grafiki Nejč Slapar v galeriji Kavka razstavlja izbor iz sklepnega opusa grafike — Slovo od črte in prehod k novim izraznim sredstvom — Črta, razsežnostna razmerja, raziskovanje krajine, večmedijsko povezovanje umetnosti so stičišča umetnikovega iskanja Kranj — Do srede januarja bo v kranjski galeriji Kavka na ogled ciklus grafik Nejča Slaparja. Razstava je, kot izjavlja umetnik, zadnja priložnost za doživljanje črte, ki jo je poldrugo desetletje oblikoval na vse mogoče načine. K črti se namreč ne namerava več vrniti. Trenutno ga zanima raziskovanje skulpture, predmeta v prostoru, torej se bo v prihodnje posvečal temu umetniškemu eksperimetu. Mnogo umetniških ciklov, ki so nastali v minulih 15 letih, na tak ali drugačen način raziskuje črto. Barva Nejča Slaparja nikoli ni posebno pritegnila, njegovo orožje sta bili črta in ploskev; podoba je nastajala iz razmerij med obema, posebej so ga zanimali črno-beli odnosi. Čar linije, na prvi pogled sila kompjutrske, je bila njena človeška izpovednost. Temačnost, agresivnost, nadrealistična občutja, vzeta iz človekove podzavesti, silijo iz vseh Slaparjevih del, pa naj gre za preprosto razmerje črt, krajino, skulpturo, večmedijsko predstavo ali happening. Pri ljudeh nikoli ni naletel na odprt, pozitiven sprejem, sicer pa nadrealizma ljudje nikoli niso prav naklonjeno sprejemali. Čeravno sovraži agresivnost, jo je vklenil v vsa svoja dela, z reakcijami občinstva pa se mu umetniško prikazana občutja tudi vračajo. »Na prvi pogled moja dosedanja grafična prizadevanja nimajo nič skupnega z raziskovanjem prostora, čemur se bom v prihodnje posvečal,« pripoveduje umetnik. »Povezuje ju vsebina. Ta mi je dala tudi izhodišča za nov umetniški izraz. Zanima me odnos med objektom in prostorom, kar sem izrazil tudi v lanskem projektu Krogla. Objekt v prostoru lahko izgubi ali pridobi na svojem prostranstvu. V galeriji je krogla denimo prostor napolnjevala, da, celo utesnjevala. Obešena nad Seminar za fotografske vzgojitelje — I'o osnovanju komisije za foto dejavnost pri Zvezi kulturnih orgunuucij Slovenije je v Gorenji vasi potekal prvi republiški seminar :a fotografske pedagoge m mentorje, ki je TI decembra zbral 55 pedagogov i: vse Slovenije. Vodil (/a je pobudnik in mednarodni mladinski pedagog m mojster fotografije Mastjo Simončič. Udeleženci so spoznali jugoslovanski model zgodnje fotografske vzgoje, teoretično in praktično so spoznali m uvedli pet tehnik, s katerimi je fotografski izdelek moč napraviti hre: fotografskega aparata. Prvi seminar je že nakazal potrebo po seminarjih po regijah. kanjonom Kokre je izgubila svojo grozljivost in nasilje nad prostorom, s svojo vrednostjo volumna ni prevrednotila prostora. Spomladi bom s kroglo, ki bo imela 10 metrov premera, raziskoval tudi druge ambien-te, mesto, gozd, večji zaprti prostor . ,.« Nejč Slapar je imel več želez hkrati v ognju, kajti njegov široki umetniški jaz ni nikdar trpel omejene ujetosti v en sam kalup, čeprav je njegovo umetniško izpovednost za dlje časa zarisala grafična črta. V Studiu Signum, kjer se stika več samostojnih (in samosvojih) umetniških hotenj, je prispeval svoj delež, kadar je šlo za skupno razstavo, »performance« ali »happening«. Tudi Krogla je bila eno od skupnih hotenj. Z eksperimenti Studia Signum je hotel priti v stik z ljudmi. Na ulicah Kranja, Pirana, Benetk jim je dal v roke pero, barve in platno, naj se izrazijo. Zlasti izkušnje iz Benetk so vsej skupini dale novega poleta. Nejcu za večmedijski happening Slutnja poletja. Za trenutek ga je premamila tudi krajina. Pritegnili so ga razpadajoči mostovi, hiše, kozolci v Poljanski dolini. Tamkajšnje motive je strnil v realistične črno-sivi ciklus na platno. Slike, ki dihajo otožno razpadanje folklornih objektov, živo odražajo tudi človeško prisotnost, čeprav človeške figure umetnik ni nikjer naslikal. Slike je Slapar podaril Zdravstvenemu domu v Stražišču. V umetnosti se Nejč Slapar išče na vse načine. »Umetnik ustvarja iz svoje notranje potrebe,« izpoveduje. »Ni mi za komercialen uspeh, bolj mi gre za eksperiment, za trenutek, ki ujame moja občutja in jih prikaže. Takrat spontano sežem tudi po materialu in tehniki, ki sta pri roki. Kroglo sem izdelal iz odpadnih offset plošč, iz materiala torej, ki še malo ne diši po umetnosti. Pravijo, da moja umetnost ni razumljiva. Morda zato, ker z njo ne dajem dokončnih odgovorov. Ljudje naj si ob umetniški podobi sami predočijo njen pomen. Umetniška svoboda je namreč svoboda obeh, ustvarjalčeva in tistega, ki umetnost sprejema.« D. Z. Žlebir CLA8 6 STRAN REPORTAŽA PETEK, 4. JANUARJA 1985 Tudi to se zgodi: silvestrovanje med kravami Tako je pač na kmetih! Silvestrovo, najdaljša, najbolj nora noč v letu, kakorkoli že imenujemo prehod iz starega v novo leto, je minila. Večina se je zabavala, nazdravljala za zdravje in srečo v novem letu ali tarnala ob čemernem televizijskem programu, drugi so to noč in ta dan delali. Dežurni zdravniki, gasilci, miličniki, varnostniki, natakarji, kuharji, živinozdravniki ... morala teliti že pred desetimi dnevi, ima porodne popadke. Domači ji ne moremo pomagati,« je dejal in položil slušalko.« Anton Bedina je že več kot desetkrat v svoji živinozdravniški praksi dočakal novo leto »na dolžnosti«, in tudi tokrat, sredi noči, ko se je večina zabavala, se je odpeljal na Podre-čo pomagat kravi in ljudem. Praznik je mineval v hlevu, med kravami in kmeti, v negotovosti, ali bo tele prišlo živo na svet ali ne, bo vsaj krava ostala živa. Vse se je srečno končalo. Novorojenec je po polurnem oživljanju zajel zrak s polnimi pljuči. To je bilo najlepše darilo Jenkovim za novo leto, živinozdravniku pa v zadovoljstvo, da trud ni bil zaman in da se je tudi z njegovo pomočjo novo leto začelo — srečno. Poklicali smo Jenkove na Podre-čo, da bi iz prve roke izvedeli, kako so čakali novo leto. »Silvestrovali smo doma, v družinskem krogu,« je povedala Marjeta. »Pričakovali smo telitev, zato smo vsake pol ure hodili ogledovat v hlev. Po polnoči je krava postajala vse nemirnejša. Prekinili smo silvestrovanje. Vedeli smo, da bo tele veliko in da ga bomo brez pomoči le težko spravili na svet. Poklicali smo soseda Janeza Kozjeka in zatem še živinozdravnika Bedino. Kranj — »Najlepše bi bilo, če bi lahko v hlev postavil televizor .ter krave ali bike za dan ali dva zmotil s plesom na pol razgaljenih lepotic, z Avsenikovimi in Slakovimi pesmimi ali morebiti z dogodivščinami priljubljenih Stania in Olia,« je bolj v šali kot zares tarnal eden od Selskih kmetov v zgodnjih jutranjih urah, ko je moral (kar mnogim ni bilo treba) po neprespani noči v hlev, molsti krave, pokladati krmo in čistiti onesnažena stojišča. »Tako je pač na kmetih!« je še dodal, preden je obesil praznično oblačilo v omaro in si nadel svežo delovno obleko. Kritičen, kot je (in rahlo pod vtisom in vplivom novoletnega burka) je v jezi ošvrknil vojvodinske kmete: »Iskreno povem, da jim zavidam. Koruzo, s katero bodo zaslužili trikrat več kot jaz z živino, so pospravili že jeseni, jo zaklenili v kašče, da ji bo še malce porasla cena. Živine ne redijo, ker se jim to ne splača in še najmanj dvakrat dnevno bi morali v hlev. »Ko-ruzniki« so si lahko privoščili večdnevno praznovanje. Verjemite ali ne, čez nekaj dni bomo prve med njimi že srečali na smučanju v Kranjski gori. Dovolj imajo pod palcem, četudi kmetujejo le od spomladi do jeseni.« »Kmetje so upoštevali, da je novo leto, in so nas klicali le v najnujnejših primerih — čeje prišlo do zapletov pri telitvi, da porodne mrzlice ali vročinske bolezni,« so povedali Anton Bedina, Srečo Vehovec in Boštjan Gašperlin — dežurni živinozdravniki v kranjski in tržiški očini. »Od petka, ko smo začeli enotedensko dežurstvo, do srede zjutraj smo posredovali na več kot štiridesetih kmetijah. Vsak dan od šeste zjutraj do desete zvečer so ob telefonu na zavodu dežurali študentje, prek noči pa doma Anton Bedina. V zadnji lanski noči ter na prvi novoletni dan smo posredovali v Mačah, na Mohorju, na Srednji Beli, v Trsteniku, na Mlaki, v Čirčah, v Žabnici, Žejah, Strahinju, Mavčičah ...« »Novo leto sem dočakal v družinskem krogu na Kokrici,« je povedal Anton Bedina. »Nisem bil najbolj sproščen, niti nazdraviti nisem upal pošteno, ker nisem vedel, ali bo noč mirna ali ne. Deset mintu čez eno je zazvonilo. Na drugi strani žice je bil Jože Jenko s Podreče. »Krava, ki bi praznikih, kot je novo leto. Zgoda zjutraj smo morali na pot, se ustavit v skupno 50 zbiralnicah in pravoča sno pripeljati mleko v mlekarne kjer je pri sprejemu in predelavi konzumno mleko delalo še 25 dela* cev; v sredo, ko so pripravljali mlek' že za četrtek, pa še dvakrat tolik' Čeprav je veliko kmetov čakalo noV leto, nismo nikjer čakali: mleko bilo povsod pravočasno v zbiralj cah.« C. Zaplotnil Dežurni med prazniki: (od leve proti ŽVZG Kranj sprejemal klice na pom in Boštjan Gašperlin. — Foto: C. Z. Njemu se moramo zahvaliti, da je tele ostalo živo.« Še preden so Jenkovi docela poskrbeli za novorojenca — ime so mu dali Debelinko, ker je tehtal 70 kilogramov — so se začela že redna, vsakdanja opravila v hlevu. Nakrmiti je bilo treba 30 glav živine, pomol-sti osem krav in odnesti mleko v zbiralnico. Šele potem je napočil čas za počitek po neprespani novoletni noči. »Čeprav so kmetje čakali novo leto, so zjutraj pravočasno prinesli ali pripeljali mleko v zbiralnico,« je povedala Angela Lončar iz Zaloga pri Cerkljah, ki zbira mleko za vasi La-hovče, Zalog, Vopovlje, Glinje in Cerkljanska Dobrava. »Le nekaj sto litrov ga je bilo tokrat manj. Nekate- desni) študent Tomaž Jagodic, ki je v oč, ter živinozdravnika Anton Bedina rim, ki oddajajo manjše količine mleka, se po prečuti noči le ni ljubilo tako zgodaj molsti krav. To so storili kasneje, mleko pa so zadržali doma in ga oddali naslednji dan. V torek zjutraj je bilo v zbiralnici zelo živahno: kmetje so drug drugemu voščili novo leto — zdravja in sreče pri ljudeh in živini.« V kranjski Mlekarni je na prvi novoletni dan delo potekalo po ustaljenem redu, kakršen sicer velja za praznike in nedelje. »S silvestrovanjem —- mislim na nazdravljanje s polnim kozarcem — ni bilo nič,« je povedal Janez Fende iz Orehovelj. »Poklicni šoferji si ne smemo privoščiti spodrsljaja celo ob takšnih Industrijski kombinat M PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge 1. OPRAVLJANJE OBRTNO MEHANSKIH DEL - SREDNJE ZAHTEVNO Zahteva se: — 3 letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — poznavanje strojev in naprav, — sposobnost hitrega ukrepanja, — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, v 15 dneh po objavi. O izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za oddajo prijav. Med prazniki vozila mleko v kranjsko mlekarno: Milan Štirn (levo) iz Britofa in Janez Fende (desno) iz Orehovelj. 4 CESTNO PODJETJE KRANJ Delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge: 1. VODJE PROGRAMSKO PROJEKTIVNEGA SEKTORJA 2. VODJE FINANČNO RAČUNSKEGA SEKTORJA Oba navedena delavca bosta imenovana za 4-letni mandat (ni reelekcija). Za vodjo posameznega sektorja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca, določenih po zakonu in Družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj izpolnjuje še naslednje posebne pogoje: pod 1. — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene ali ekonomske smeri, ter nad 4 leta delovnih ustreznih izkušenj pod 2. — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in nad 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«. Izbira kandidatov bo opravljena v zakonitem roku. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu delavskega sveta. Z( Vt ti g' k. n Vi ti rr Sl si si tr zr šf L P Ti W ni b( st bc m K lo Vc tr l.ii M j a Jurij Vogelnik — Stenmarkova desna roka Slovo »stilistov«, prihajajo razbijači Sloviti Šved Ingemar Stenmark, z 79 zmagami prvi mož svetovnega smučarskega pokala, in Elanov serviser smuči, 45-letni Jurij Vogelnik iz Radovljice, sta v zadnjem desetletju najuspešnejši par (tekmovalec-pripravljalec smuči) »belega cirkusa«. Radovljica — Begunjski Elan je imel pri izbiri »tovarniških smučarjev« srečno roko. Ko je Ingemar z devetimi leti zmagal na pionirskem tekmovanju v Monte Bondeju, mu je predstavnik Elana, ne da bi slutil, v kako izjemnega tekmovalca se bo razvil fantič, za nagrado podaril Ela- nove smuči. Ingemar je kmalu pokazal nadarjenost za alpsko smučanje: osvojil je naslov svetovnega mladinskega prvaka in začel voziti na tekmah svetovnega pokala. V sezoni 1973/74 je postal Elanov smučar. V begunjski tovarni takrat še niso imeli tako razvite servisne službe, Jurij Vogelnik (desno) v družbi s Stcnmurkoin in Kitžajcm. kot jo imajo danes. Za Ingemarjeve smuči je sprva skrbel Janez Šmitek, kasneje je to nalogo prevzel lesni tehnik, športni navdušenec in uslužbenec Elanovega inštituta, danes 45-letni Jurij Vogelnik iz Radovljice. Začetek je bil težak. Jurij se je sicer naučil najnujnejšega za pripravo smuči, toda malenkosti, ki so skrivnost dobrih serviserjev smuči, le ni poznal. »Stanovski prijatelji« iz drugih reprezentanc so ga zbadali in mu naprtili na pleča vsak neuspeh »njegovega« varovanca. Zlobni jeziki so utihnili šele tedaj, ko so Ingemar, Bojan in drugi Elanovi smučarji z uspehi dokazali, da so smuči begunjskega Elana po kakovosti enakovredne, če ne celo boljše od drugih. Letos marca bo minilo enajst let, odkar ste Ingemarjev serviser smuči. Koliko tekem se je nabralo v tem času? »Ne bom se zmotil, če rečem, da blizu tristo. Letošnja tekmovalna sezona je že dvanajsta In-gemarjeva v svetovnem pokalu. Za nama sta dve olimpiadi, tri svetovna prvenstva. Izkupiček je imeniten: 79 zmag za svetovni pokal, dve zlati medalji in ena bronasta z olimpijskih iger, tri zlata in eno srebro s svetovnih prvenstev. Na vseh tekmah ali treningih sem poleg; le dvakrat ali trikrat mi je Ingemar dovolil, da sem za nekaj dni podaljšal novoletni dopust.« Vam je Ingemar kdaj očital, da ste slabo pripravili smuči? »Vedno se po svojih najboljših močeh trudim, da bi mu smuči dobro pripravil. Upoštevam značilnosti Elanovih »dilc«, vreme, vrsto snega, naklon smučišča, njegov slog smučanja. Le enkrat v desetih letih sva se uštela pri teh okoliščinah in izbrala napačne smuči, toda Ingemar mi tega ni nikdar očital. Tako dostojnega in poštenega tekmovalca, kot je Stenmark, jo med smučarji težko najti. Njegovo geslo je: vsako tekmo, še posebej neuspeh, čimprej pozabiti. Nikdar ni niti poskušal krivdo za napako, odstop ali prepočasno vožnjo zvaliti na smuči. Za Stenmarka, kot tudi za ostale smučarje, je značilna neka vraže-vernost. Smuči, s katerimi je zmagal in zmagoval, nerad zamenja; tudi potem ne, ko so že precej obrabljene.« Je znano, koliko je Ingemar treniral za letošnjo sezono? »Že podatek, da sem bil včasih zdoma po 140 dni na leto, v letošnji zimi pa bom 40 dni manj, pove dovolj. Ingemar se je zadnja leta pripravljal za tekmovanja precej manj kot na začetku svoje športne poti, čeprav bi moral zdaj glede na močno konkurenco vaditi še precej več. Za letošnjo sezono je treniral vsaj tretjino manj kot Jugoslovani. Ko se je novembra na treningu primerjal z italijanskimi slalomisti, je bil vedno najhitrejši; na prvih tekmah pa mu začuda ni šlo najbolje.« So ga neuspehi spravili v obup? »Res je, da Ingemar že postaja nemiren. To" trdno sem prepričan, da se ne bo ustavilo 1 številki 79 in da bomo dočakali tudi njegovo ' zmago in bržčas še katero. Škoda, da se mu to posrečilo v Madonnv di Campiglio, kjer je stf zmagal naš Bojan. To bi bila 80. Stenmarko' zmaga za Elan in dostojna proslavitev prve zi* ge, ki jo je dosegel pred desetimi leti prav ' smučišču v Madonnv. Ingemar, Bojan in še 1 kateri smučarji se bodo morali počasi sprijazni da doba »stilistov« mineva. Uveljavljajo se ra^ jači — mladi rod smučarjev, ki vozi naravni kolikor se le da, in pri tem lomi in podira ko' To je grobo, brezkompromisno smučanje, v ka1 rem običajno zmaga tekmovalec, ki je tudi n1 bolj krvav in udarjen po obrazu in telesu. Ra^ jači, kot je, denimo, Zoller, bodo zlahka zmal vali na manj zahtevnih slalomiščih, toda v W* gnu, Kitzbuhlu in Madonnv bodo še vedno sla*' »stilisti«.« Deset let, po najmanj tri mesece na leto,j skupaj z Ingemarjem. Sta postala prijatelja ali med vama še vedno ostal poslovni odnos El* Stenmark? »S Stenmarkom sva veliko prepotovala s* paj, dokler ni podpisal pogodbe s Saabom, kil obvezuje, da vozi sam. O marsičem sva se pol varjala med vožnjo. Ne bi mogel trditi, da sva I stala prijatelja, vsaj v tem smislu ne, kot pri teljstvo pojmujemo pri nas. Mislim, da je Ifl! marjev edini prijatelj — izvoljenka Ann.« Stenmark je med »belimi cirkusanti« z«* kot posebnež, samotar, vase zaprt človek. »Razumem Ingemarja, da beži pred podM no množico smučarskih navdušencev. Le kdo je izmislil avtograme? Kjerkoli se pojavi —! cesti, v trgovini, v hotelu, na smučišču ljudje 4 jo vanj in niti med kosilom mu ne dajo miru.' gemar težko prenaša breme slave. Nikogar žali, v nikogar ne sili in želi, da bi se tudi dr* tako obnašali do njega. Ko sva se v Adelbodn1 avtomobilom prebijala med množico, ki je v n* dušenju tolkla po pločevini in.šipah, je Ingefl1 dejal: »Jurij, počutim se kot opica v kletki!« Z Ingemarjem se boste družno poslovili smučarije. Kdaj bo to? »Stenmark je že večkrat izjavil, da bo pref hal tekmovati, ko ne bo več uspehov. Nekajk' je namignil, da bo to še letos. Mislim, da bi najbolje, če bi to storil po letošnjem svetov^ prvenstvu. Za ta korak se bo težko odločil, lf tudi sam še ne ve, kaj bo počel potem. Za kom* tatorja ne bi bil, ker je premalo zgovoren. Da \ di trener ne misli postati, je povedal sam. K0' bo umaknil Ingemar, se bom poslovil tudi j* Naveličal sem se nenehnih potovanj in enoli^ ga življenja — istih krajev, smučišč, hotel' ljudi .. .« C. Zaplotnik pr "J M vi dr Z hi SI šk ob ve trt Pr ga ni« zn Sle Zl ko he To je in in še^ cm v 1 iz.š stv j ar ga lav ser kej 1 rer li:l sto nei ce) sv« me (Tr prv en« Mik Sk, m ski der nUf fk it) l r>0)i PETEK, 4. JANUARJA 1985 REPORTAŽA 7. STRAN O Priznanja športnikom in telesnokulturnim delavcem Rozi Pavlin-Kihler: • w • Najhitrejši, najspretnejsi, najzaslužnejši... S hvaležnostjo je tvoje delo najbolj bogato poplačano Predsednik skuščine telesnokulturne skupnosti Radovljica ^ons Ahac tero-ča priznanje in nagrado Marjanu Peternelu, Športniku invalidu u novi pn Podnartu. — Foto: F. Perdan Konec leta je prilika za pregled dose- ženih uspehov na raznih področjih človekovega dela in življenja, nenazadnje tudi v telesni kulturi. Vsepovsod po Jugoslaviji proglašajo najboljše športnike in najuspešnejše v posameznih panogah ter podeljujejo priznanja tekmovalcem in najzaslužnejšim telesnokulturnim delavcem. Na lestvicah »naj« in med dobitniki priznanj so tudi gorenjski športniki in trenerji. (O izboru najboljših jugoslovanskih, slovenskih in gorenjskih športnikov smo že poročali, prav tako tudi o dobitnikih Bloudkovih nagrad, plaket in značk ter o najuspešnejših v avto-moto športu in v strelstvu.) Darjan Petrič — plavalec Slovenije 1984 Trbovlje — Na plavalnem mitingu v Trbovljah - na njem so se zbrali slovenski klubi, ki so po zapletu v Plavalni zvezi Jugoslavije odpovedali udeležbo v finalu ekipnega državnega prvenstva — so podelili priznanja PZS najboljšim plavalcem minulega leta in najzaslužnejšim plavalnim delavcem. Komisija je imela pri izboru lahko delo. Darjan Petrič iz kranjskega Triglava je bil s šestim mestom na 400 metrov kravi v Los Angelesu lani prepričljivo najuspešnejši slovenski plavalec. Med plavalkami je bila najboljša Darja Alauf iz Trbovelj. Praktična darila za uspehe na mednarodnih in domačih tekmovanjih je prejelo še 12 plavalcev in plavalk, med njimi tudi člani kranjskega Triglava: Mateja Kosirnik, Zala Kalan, Ajda Sa-vinšek, Aran J ocič in Simon Šolar; poleg njih pa tudi trenerji Ančka Čolnar, dr. Drago Petrič in Bojan Šmid. Ahac je na slovesnosti v družbenem centru v Lescah podelil priznanja najuspešnejšim športnikom radovljiške občine v minulem letu ter Bloudkove značke najzaslužnejšim telesnokulturnim delavcem. Priznanje in nagrado so prejeli leski padalci (Darko Svetina, Dušan Intihar, Roman Božič, Branko Mirt in Benjamin Šmid) ter Marjan Peternelj, ki je lani na svetovnem prvenstvu paraplegikov v Angliji osvojil bronasto kolajno v metu krogle ter zlato v metu kopja, v tej disciplini pa je postavil tudi nov svetovni rekord. Posebno priznanje za uspešno strokovno delo v vrhunskem športu so prejeli trenerji Miloš Janša, Stanko Slivnik (oba Veslaški klub Lesce) ter Drago Bunčič in Srečo Medven (oba ALC Lesce). Priznanja za osvojene kolajne na državnih ali republiških prvenstvih je dobilo 34 posameznikov in 6 klubov: Tanja Razinger, Aljoša Gosar, Vojko Mencinger (Šahovsko društvo Murka), Janez Sitar (Partizan Mošnje), Miha Potočnik, Katka Zadravec, Mojca Krmpo-tič, Saša Robič, Jure Šiftar, Polona Rob (Plavalni klub Radovljica), Klavdi-ja Rezar, Darja Trelc, Aleš Gašperšič, Alojz Debeljak (Vodno smučarski klub Elan Begunje), Roman Pogačar, Iztok in Bogdan Jug, Franc Lajovic, Marko Dežman, Ivo Šimenc, Pavle Ahčin (ALC Lesce), Igor Jarc, Erika Koblič, Stanko Mulej (Smučarski klub Bled), Mateja Kunstelj (Partizan Gorje), Igor Logar, Monika Rozman, Urška Čop (Smučarski klub Bohinj), Franc Se-banc, Dani Ferčej, Bojan Prešeren, Robert Krašovec in Milan Janša (Veslaški klub Bled) ter PK Radovljica, TVD Partizan Bled in Gorje, SK Bohinj, VK Bled in ALC Lesce. Bloudkove značke so dobili: zlato Peter Ježek, srebrno Franc Peterman in Anton Šegula ter bronasto Boris Kozinc, Srečo Medven in Filip Prapro-tnik. C. Zaplotnik Ne sme se spomniti, kako je skladišče z oblačili Rdečega križa V Tržiču izgledalo še pred letom dni: visoki kupi oblačil nagnetenih skupaj po kotih, po škatlah, živali so se redile v njih in če bi še raje v tem kaosu kaj našel, nisi mogel. Letošnjo pomlad so se ga lotili. V Rogu so jim naredili močna železna stojala, sto obešalnikov so kupili, okoli dvesto so jim jih podarili v Triu in po tržiških trgovinah. Obleko so presortirali, kar je bilo neuporabnega, so oddali v predelavo, kar je bilo pa količkaj čednega, so očistili, oprali, zašili. Nekaj bližnjih družin se je ponudilo in opralo perilo v svojih pralnih strojih. »Nisem vedela, da so ljudje v Tržiču tako dobri,« pravi Rozi, »kjerkoli potrkam in poprosim za to in ono za Rdeči križ, mi prošnjo uslišijo. Zdaj je skladišče urejeno, pregledno in vsak, ki nima denarja, da bi si kupil oblačilo, čevlje in podobno, lahko to dobi pri nas.« Rozi se je pravkar spravila k likanju oblačilca za dojenčkovo posteljico. Ko je danes popoldne prišla, sta jo pred vrati čakali dve veliki škatli oblačil. V eni je bilo vse za dojenčke, celo to lepo belo drobnorožasto obla-čilce. Z neprikritim veseljem mi razkazuje omare in police, kjer so lično zložena oblačila: kompleti za dojenčke, copatki, kapice, žabice, hlačke, majice, še celo plelničke, in potem vrsta lepih otroških oblačil, igralnih hlačk, puloverjev, srajčk, vse do oblačil za odrasle, do lepih ženskih oblek, predpasnikov, kompletov, moških oblek. Na policah ob vratih so zloženi čevlji od prvih otroških čeveljcev in škorenjcev do vseh vrst in številk moških in ženskih čevljev. »Poglejte, te čeveljčke so nosili že trije malčki,« mi kaže male bele če-veljce, ki so jih otroci na prstih že precej ogulili, a bi se v njih še nekaj otrok lahko postavljalo na nogice. Včasih je socialno skrbstvo Tržiča dajalo težke denarje za obleko ljudi, ki so bili potrebni pomoči. Zdaj marsikateri problem rešijo v Rozinem skladišču. Knjigo prejetih in oddanih oblačil vodijo. Okrog 50 tržiških družin je že letos dobilo tu pomoč. Lepo sodelujejo s tržiškimi šolami. Tam imajo svoje aktiviste rdečega križa in ti pošiljajo v skladišče otroke, ki so potrebni tega ali onega. Če ni trenujtno prave velikosti čevljev, plašča, bunde, si Rozi zapiše in ko pride primerna velikost, sporoči, da lahko pridejo željeno iskat. Zanimiv je primer očeta iz tržiških hribov, ki je ostal sam s tremi otroci. Prišel je po oblačila za otroke, tudi sam je nekaj dobil zase za v hlev. Neizmerno je bil hvaležen. Denarja nima, da bi plačal, je dejal takrat Rozi, ima pa drva. Dvakrat jih je pripeljal po pol metra in zdaj so vzorno zložena v shrambi in od časa do časa v skladišču tudi zakurijo, da ni tako presneto ledeno. A vsi niso tako hvaležni kot ta oče. Prej zahtevni. Vihajo nos nad vsakim spuščenim šivom pri Zlate značke in plaketo ZTKO Ljubljana — Predsednika skupščine SR Slovenije Vinko Hafner in republiške konference SZDL Franc Šetinc sta ob koncu leta sprejela najboljše slovenske športnike in športnice, njihove trenerje in telesnokulturne delavce. Predsednik Zveze telesnokulturnihor- ^ ^m.^m — ^ —'—''~"~7„_ mal».»r ki nriredil II©- at ganizacij (ZTKO) Slovenije Ljubo Jas sknnščine občine TrziC Janez riSKur je v d nič je ob tej priložnosti podelil zlate Predsednik skupščin«^T-. .k Krajevnih skupnosti - Veliko 1 značke Zveze za telesno kulturo Jugo voletni sprejem za Pre^s^?mrk^r^KJenosti za delo - Dogovoriti slavije za leto 1984 (24) ter plakete prohlemov, veliko je pa tudi pripravljen . /nim športni h . re(J reševanja krajevnih proDiemov uusežene uspe- sc he. Zlate značke ZTKJ so dobili tudi: zadrgi, nad odtrganim gumbom. Saj se v skladiču trudijo, da bi bila oblačila kar najbolj v redu, toda vsega še vedno ne morejo postoriti. Vsaj ženske, ki dobe oblačila, bi lahko naredile same sem in tja kakšen šiv na podarjenem oblačilu, če je že potreben, pravi Rozi. Če bi dobili še en kotiček v tej stari Grajzarjevi šoli, bi tam pripravili prostor za šivanje in likanje. Tu bi se dobivale žene od Rdečega križa in delale. Če bi bil to topel, prijeten kotiček, bi žene zagotovo rade prihajale in kakšno urico zastonj šivale. Saj imajo možnost v domu Petra Uzarja, ampak to je na Bistrici, daleč proč iz mesta, skladišče pa je v centru, v starem delu Tržiča in do sem bi žene imele veliko bližje. Skoraj prepričana je, da bi se za en manjši prostor dalo dogovoriti z vodstvom Grajzerjeve šole, ki ima vse razumevanje za potrebe delacev Rdečega križa. Res je zadovoljna, da je to skladišče urejeno. Ljudje bodo zdaj tudi raje prinašali oblačila sem, ko vidijo, da jih znajo ceniti, da pridejo vedno v prave roke, tistemu, ki jih resnično najbolj potrebuje. Vsaka občina bi morala imeti tako skladišče, pravi Rozi. Težki časi prihajajo in vse več ljudi bo potrebovalo pomoč. Ne le tisti z juga, tudi naši, domači. Rozi Pavlin-Kihler je poznana v Tržiču. Dolga leta je bila skrbnica zapuščenih sirot, varuhinja več starih in bolnih ljudi. Sama je bila otrok številne revne družine, zato ve, kaj je revščina, kaj je trpljenje, kaj pomeni biti zapuščen od vseh. Devet otrok je bilo pri njih doma. Po sirotišnicah so odraščali, služili tu in tam. Zato se Rozi odzove vedno in povsod kadar je treba kaj postoriti za sirote. Hvaležen pogled pri otrokih, pri zapuščenih starčkih je več vreden kot vsak denar, pravi. Najbolj bogato je plačano delo, ki je plačano s hvaležnostjo. Prav zdaj ima Rozi spet nekega dečka v oskrbi. V vzgojnem zavodu je. Vsega je oblekla. Ne more pozabiti, kako hvaležen ji je bil. Da naj le po čaka s kakšnim delom, bo že on po naredil, ko bo prišel na obisk, ji je dejal takrat. Saj bi ne iskala in ne čakala njegove pomoči, pravi Rozi, lepo pa je, da se je ponudil. Ob letošnjem občinskem prazniku je Rozi dobila bronasto plaketo mesta Tržič. Za njeno pomoč ostarelim, za njeno skrb za otroke. Lepo, da so se je spomnili. Malo je še danes takih ljudi, ki bi se takole nesebično razdajali za sočloveka. Pa vendar se najdejo med nami. Le premalo je slišati o njih. Tihi, pridni, skromni in delavni so. O vsakem bi morali povedati, jih dajati za zgled. Brez vsakega plačila delajo. Nekateri tega ne morejo rezu-meti. Vsak danes gleda le, da zasluži in če nekdo dela brezplačno, kot ljudje pri Rdečem križu, se to zdi smešno, nenormalno. Pa vendar tako je. Rozi se smili vsak. ki nima, kar bi moral imeti. Nekateri ji očitajo, da preveč gleda na ljudi z juga. Zakaj bi jim ne pomagali, če jim lahko in če so pomoči resnično potrebni, se zavzema Rozi. In zakaj bi ne gledali nanje. Stanovanja nam gradijo, vse ceste, vsa stranišča očistijo, vsa najgrša dela opravijo namesto nas. Na pol oblečeni ne morejo delati v mrazu ... Ko danes razmišlja za nazaj, se čudi, kako da včasih, ko je bila še ona otrok, niso takole zbirali oblačil za revne otroke. Koliko je bilo revnih in ubogih! Pa so mestne gospe v raznih katoliških akcijah zbirale oblačila za zamorčke. To je bilo takrat modno. Kar kosale so se v tem, katera bo več dala zanje. Cele zaboje so pošiljali po železnici, domači otroci so bili pa goli in bosi ... Danes je drugače in prav je tako. Nihče naj ne ostane brez pomoči. Rozino skladišče je odprto vsakomur, ki je pomoči potreben. Uradnih ur nima, odprto ima le po potrebi. Skoraj vsak dan pride pogledat, če je kaj na novo prišlo. Na mizo pred vrati ljudje odlagajo oblačila. Potem ona pregleda, izloči, če je kaj za v šivanje, za pranje, čiste stvari obesi po obešalnikih, zloži po policah, da bo takoj pripravljeno za tistega, ki bo to nujno potreboval. D. Dolenc Telefoni, pokopališča, voda in ceste 3f n i JI 1» :il oi if ril iv. 10 Jugo- -VAVijC £3 lelQ ,yB4 pij ZTKO Slovenije (21) aktivnim športni kom in športnicam za dosežene ••a. Zlate značke ZTKJ so dobili u Tovarna športnega orodja Elan, ki se je s smučmi, športnim orodjem, letali in opremo imenitno uveljavila v svetu in pomembno prispevala k razvoju našega športa, predvsem alpskega smučanja; dr. Drago Petrič za zagnano delo v kranjski plavalni šoli, iz katere sta izšla in se kasneje pod njegovim vodstvom uveljavila sinova Borut in Darjan, ter Mirko Humus z Jesenic, že dolga leta vsestranski telesnokulturni delavec, zaslužen za uspeh in razmah jeseniške hokejske šole ter uspešen med tegljači na ledu in smučarji. Plaketo ZTKO Slovenije so od gorenjskih športnikov in trenerjev preje-■ ll: Ivo Šimenc (ALC Lesce) za prvo me I sto na evropskem prvenstvu v jadral-r1 nem letenju, Drago Bunčič (ALC Les-ff c«) — trener ekipe padalcev, ki je na m svetovnem prvenstvu osvojila drugo n JJJ^f10' smučarski skakalec Janez Štirn )| trrigluv) za drugo mesto na svetovnem L Prvenstvu in Sašo Hobič (Jesenice) za er*ak dosežek v slalomu na svetovnem ; ^'adinskem prvenstvu. Izmed gorenj-rc sk,h, športnikov so osvojili kolajne na hi !?£'Purru'rr>bnojših tekmovanjih še le-i D Padalci in rukometašica Alenka Cu-'% nL'rman' kl P« so bili za te uspehe že • . a^ruJoni / Bloudkovimi priznanji, rfl' ■xj ln Mnrjan Peternel S n0fee - Predsednik skupščine letate *urturne skupnosti Radovljica Boris Tržič — V četrtek, 27. decembra, so se v mali dvorani skupščine občine Tržič zbrali predsedniki vseh trinajstih tržiških krajevnih skupnosti, da bi pregledali delo za nazaj in se dogovorili za delo v bodoče. Znova se je pokazalo, da so najhujši problemi v krajevnih skupnostih pomanjkanje telefonskih priključkov, premajhna pokopališča, pomanjkanje vode in gradnja cest. Veliko bodo imeli opraviti predsedniki in vse krajevne samouprave v tržiških krajevnih skupnostih pri- hodnje leto. V Jelendolu bo nujno treba obnoviti Hudičev most, za katerega se iz leta v leto boje, da se bo porušil zaradi težkih tovornjakov, ki vozijo tod. Podljubeljsko šolo, ki bo prihodnje leto praznovala 100-letni-co, bo treba obnoviti; pokroviteljstvo nja bi prevzel Peko. Pa za televizijski pretvornik bo treba napeti vse sile. Sebenje zahtevajo nujno napeljavo telefona v Žiganjo vas in Sebenje, občanom pa manjka tudi vode. Tudi • v Pristavi morajo dobiti nove tele- ti fonske priključke in pridobiti prostore za družbeno dejavnost. V Križah bodo najprej na vrsti pokopališče in mrliške vežice, razširili bi pa radi tudi trgovino in redno zagotavljali pitno vodo za Retnje. V Bistrici pri Tržiču bo na prvem mestu dokončna ureditev prostorov za mladino in ureditev avtobusnih postajališč. Krajani Loma tudi zahtevajo večjo trgovino, urbanizacijo Loma in boljšo preskrbo z vodo, popravilo mostu na glavni cesti in pa, seveda, telefonske priključke. Jelendol ima prav tako vrsto težav: slabo cesto, slabo vzdrževana stanovanja delavcev, tu so potrebna nova vlaganja v pašništvo in kmetijstvo, krajani pa se pritožujejo tudi nad premalo družabnega in kulturnega življenja v krajevni skupnosti. Vodstvo krajevne skupnosti je prepričano, da bi se tu marsikaj rešilo samo od sebe, če bi v Jelendolu sprostili zasebno gradnjo. Novi krajani bi prinesli novo življenje in tudi družbenopolitično delo bi tako nanovo zaživelo. V Lešah je glavni problem cesta skozi vas. Širjenje ceste ovirajo nekateri posamezni lastniki zemljišč, ki nočejo odstopiti nekaj krp zemlje za cesto. In tudi v Lešah manjka telefonskih priključkov Tudi Kovor ima kopico problemov: gasilski dom ju treba obnoviti, manj ka telefonov, nimajo javne razsvetljave, problem je trgovina, nujno bo treba razširiti pokopališče in postaviti nove mrliške vežice. Senično ima težave z vodo, saj ponekod ne morejo niti pralnih strojev priključi ti, tako slab pritisk ima voda. Urediti pa bodo morali tudi cesto skozi Ve-terno in Novaku, postaviti javno razsvetljavo ter urediti avtobusna postajališča. Pa tudi trgovino bi radi razširili. Na Ravnah pa manjka prostorov za vrtec. Zadnje gradnje so tod poškodovale tudi cesto, ki jo bo nujno treba popraviti. Ob Mošeniku so potrebni novi oporni zidovi, potrebujejo pa tudi prostore za mladino. V Brezjah pri Tržiču pa so spet problem telefon, trgovina, cesta v vas in avtobusna postajališča. Probiemov polno, večjih in manjših. Znova so predsedniki ugotavljali, da vseh 13 krajevnih skupnosti v tržiški občini ni nerazvitih, le štiri, pet je bolj kritičnih, kjer bo treba nrobleme hitreje reševati. To so Lese, Sebenje, Senično, Jelendol in delno Lom. Izdelali bodo programe s prioritetnimi nalogami, konec januarja ali v začetku februarja pa se bodo dokončno dogovorili, kaj mora biti uresničeno najprej. Prednost bo imela predvsem pitna voda. Dogovoriti pa se morajo za vrstni red reševanja problemov oziroma uresničevanje nalog. Znova so ugotovili, da drobljenje sredstev po posameznih krajevnih skupnostih zavira reševa-. nje problemov v vseh krajevnih skupnostih. Nikjer se ne nabere toliko denarja, da bi svoje probleme dokončno rešili. Denar, ki ga spravlja-jo skupaj, varčujejo, da bi se ga nabralo več, toda inflacija naredi svoje. Tako so izgubili sredstva v Križah, kjer so jih varčevali za pokopališče, v Gozdu in v Lešah za cesto in še j/eč podobnih primerov bi lahko našteli Zavedajo se, da če bodo še naprej tako drobili sredstva in se vleKli vsak za svoje, ne bodo tudi v prihodnje nič ali pa zelo malo naredili. Dogovo-' riti se morajo za vsak projekt posebej in skupno zagotoviti sredstva, le tako bo vsaj kakšen najbolj peruu problem v občino dokončno rešen. D. Dolenc GLAS 8. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI Barbara Kregar, dipl. ing. kozmetičarka in pedikerka, Kranj, Cankarjeva 15 mimogimnastične vaje (nadaljevanje) Utrjevanje predela ust in brade 1. Usta trdo zapremo, s kazalcem pritisnemo pod ustnico, s sredincem pa vlečemo brado navzdol. Ponovimo šestkrat. 2. S konicami prste rahlo udarjamo od sredine brade proti levi in desni. Isto ponovimo nad zgornjo ustnico. Vaje za ustnice 1. Dlani položimo na ličnici, rahlo odpiramo in zapiramo ustnici, ne da bi premaknili brado. 2. Odpremo usta, povlečemo ustnici navznoter, naredimo »šobo« in stisnemo zobe, zopet odpremo usta in potegnemo ustnici navznoter. 3. Razločno izgovarjamo vokale od A do U in zaključimo s petim M. 4. Položimo glavo vznak, oblikujemo usta v odprti »O« (ne da bi govorili) in globoko dihamo skozi odprta usta. 5. Kazalca položimo v ustna kotička, rahlo odpremo ustnice in jih vlečemo navzven, ustnice pa skušamo zapreti. Vaje za lica 1. S konicami prstov primemo uvela lica, usta rahlo odpremo, brado potisnemo čimbolj naprej, da čutimo napetost mišic. 2. S konicami prstov rahlo pritisnemo na spodnji strani lic in rahlo vlečemo navzgor, obenem pa spodnjo ustnico potegnemo v nasprotno smer. Vaje za predel okrog oči 1. Pred pričetkom mimogimnastike za predel okrog oči, kožo namažemo z masažno kremo. Vedno mažemo od korena nosu po zgornji veki navzven in po spodnji veki nazaj k nosu. 1. Pesti položimo na lica in odpiramo prste proti sencam. 2. Pesti položimo pod obrvi, konice prstov naj gledajo navzgor in odpiramo prste do nastavka las. Oči imamo odprte. 3. Kakor pri prejšnji vaji položimo pesti pod obrvi, pritiskamo s konicami prstov rahlo navzgor, oči imamo zaprte. 4. Oči odpremo kakor bi se začudili in se za nekaj sekund zagledamo v neko točko. 5. Prste položimo pod spodnjo veko, rahlo vlečemo navzven, oči imamo zaprte. 6. Pri podočnjakih dobro pomaga naslednja vaja: pri zaprtih očeh položimo pesti na predel pod očmi in večkrat rahlo pritisnemo. Vaje za čelo 1. Kazalca položimo nad obrvi in rahlo potisnemo kožo navzdol. Nato poskušamo dvigniti obrvi navzgor. 2. Obe roki, ena na drugo, položimo na čelo in rahlo potisnemo kožo navzgor. Obrvi poskušamo potegniti navzdol in zapreti oči. 3. S konicami prstov gladimo čelo od obrvi k nastavku las. 4. S konicami prstov gladimo čelo od sredine k sencem. Vse vaje ponovimo šestkrat. In še to: zaradi izrednega zanimanja bralk za delo kozmetičarke in pedikerke ing. Kregarjeve, objavljamo njen naslov in telefonsko številko: Barbara Kregar, Kranj, Cankarjeva 15, telefon 21-465. Posijalo je sonce KINO KRAS.! CENTER - 4. ju nun rji,; nmcr ban: glasb, film BRILJANTINA ob 16. in 18. un, angl. barv igod, film (IANDHI ob 20. uri. 5. januarju; umer. barv. glasb, film BRILJANTINA II. del ob 15.30 in 17. uri, indij.-angl. barv. zgod. drama GANDHI ob 19. uri, premiera amer. barv. filma JEZDEC SKOZI ČAS ob 22. uri. 6. januarja; amer. ban\ pust. film ČLOVEK PAJEK PROTI ZMAJEM ob 10. un. amer. barv. glasb, film BRIIJANTINA II. del ob 13.00, in ob 16.30, angl. barv. zgod. drama GANDHI ob 18.30, premiera amer. barv. komedije HOT DOC, ob 21.30, 7. in 8. januarja; amer. barv. film ZAROTA V SAN FRANCISCU ob 16.. 18. in 20. uri, 9. in 10. januarja; amer. barv. komedija HOT DOG ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ - 4. in 5. januarja; amer. barv. film PRVI PONEDEIJEK V OKTOBRU ob 16.. 18. in 20. uri, 6. januarja; franc. barv. film GADJE MATURI RAJO ob 14. in 16. uri, amer. barv. film PRVI PONEDELJEK V OKTOBRU ob 18. uri, premiera honk. barv. filma PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 20. uri, 7. in 8. januarja; hongk. barv. film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 16., 18. in 20. uri, 9. januarja; amer. barv. krim. film VBOD Z NOŽEM ob 16., 18. in 20. uri, 10. januarja; amer. barv. akcij, drama LOVEC ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ — 5. januarja; amer. barv. film ČLOVEK PAJEK PROTI ZMAJEM ob 16. uri, amer. barv. akcij, film ZAROTA V SAN FRANCISCU ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. komedije HOT DOG ob 22. uri, 6. januarja; ital. barv. film LOVEC NA MORSKE PSE ob 15. uri, amer. barv. akcij, film ZAROTA V SAN FRANCISCU ob 17. in 19. uri, amer. barv. komedija ZA SINOVO LJUBEZEN ob 21. uri, 7. januarja; amer. barv. komedija PARTNERJA ob 17. uri, premiera angl.-indij. barv. drame GANDHI ob 19. uri, 8. in 9. januarja; angl.-indi). barv. zgod. drama GANDHI ob 17. in 20. uri (9. januarja igra samo ob 17. uri, ob 20. uri ital. barv. ljub. komedija KAKO IZGUBITI ŽENO IN NAJTI LJUBICO), 10. januarja; amer. barv. krim. film VBOD 7 NOŽEM ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM — 5. januarja; amer. ban\ glusb. film FLASHDANCE ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. komedije ZA SINOVO U U BEŽEN ob 22. un, 6. januarja; amer. barv. film FLASHDANCE ob 15., 17. m 19. uri, premiera amer. ban: krim. filma JEZDEC SKOZI ČAS ob 21. uri, 7. januarja; amer. barv. glasb, film FLASHDANCE ob 18. in 20. uri, 8. januarja; amer. ban), film ZAKRINKANI JEZDEC ob 18. in 20. uri, 9. januarja; amer. barv. film CHEVENl V BOJU ZA ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri, 10. januarja; amer. barv. film PARTNERJA ob 18. in 20. uri DUPLICA — 5. januarja; hongk. barv. film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 17. in 19. uri, 6. januarja; amer. barv. film ČLOVEK PAJEK PROTI ZMAJEM ob 17. in 19. uri, 9. januarja; amer. barv. akcij, film ZAROTA V SAN FRANCISCU ob 20. uri, 10. januarja; amer. ban), glasb, film BRILJANTINA 11 del ob 20. uri JESENICE RADIO - 4. januarja; amer. barv. film WANDA NEVADA ob 17. in 19. uri, amer. barv. ivest. film CHEYENI V BOJU ZA ŽIVLJENJE ob 21. uri, 5. januarja; amer. barv. film CHEYF.N1 V BOJU ZA ŽIVLJENJE ob 17. in 19. uri, 6. januarja; jug. bani drama LJUBEZENSKA MRZLICA ob 7. in 19. uri, 7. januarja; amer. barv glasb, film BRILJANTINA II. del ob 17. in 19. uri, 8. januarja; amer. barv. akcij, film ČLOVEK PAJEK PROTI ZMAJEM ob 17. in 19. uri, 9. januarja; amer. barv. film ZA SINOVO LJUBEZEN ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ — 4. januarja; amer. barv. srhljivka DRAKULA ob 18. in 20. uri, S. januarja; jug. barv. drama LJUBEZENSKA MRZLICA ob 18. in 20. uri, 6. januarja; amer. barv. film ZAKRINKANI JEZDEC ob 16. uri, amer. barv. film CHEWENI V BOJU ZA ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri, 7. januarja; ital. barv. film KAKO IZGUBITI ŽENO IN NAJTI LJUBICO ob 18. in 20. uri, 8. januarja; amer. barv. akcij, drama LOVEC ob 18. in 20. uri, 10. januarja; amer. barv. film GANDHI ob 17. in 20. uri. DOVJE — 6. januarja; amer. barv. pust film. PARTNERJA ob 19. uri KRANJSKA GORA -4. januarja; franc. barv. komedija GADJE MATURIRAJO ob 17. uri, 5. januarju; amer. barv. komedija PARTNERJA ob 20. uri. 8. januarja; amer. barv. glasb, film FLASHDANCE ob 19. uri RADOVUICA — 4. januarja; amer. barv. risani film TOM IN JERRV OSKARJE VC A ob 18. uri, hongk. barv. film ENO-ROKI BOKSER ob 20. un. 5. januarja; hongk. barv. film ENOROKI BOKSER ob 18. uri, franc. barv. knm. film GNEČA NA KARIBIH ob 20. uri, 6. januarja; amer. barv. risani film TOM IN JERRY OSKAR-JEVCA ob 16. uri, franc. ban: krim. film GNEČA NA KARIBIH ob 18. uri, jugosl. barv. film UGRIZ ANGELA ob 20.'uri, 7. januarja; hongk. ban:, film ENOROKI BOKSER ob 20. uri, 8. januarja; jugosl barv film UGRIZ ANGELA ob 20. uri, 9. januarja; franc. barv. krim. film GNEČA NA KARIBIH ob 20. uri, 10. januarja; ital. barv. film SAMO BOG OPROSČA ob 20. uri BLED — 4. januarja; hongk. barv. film SUPER GNEČA NORE MISIJE ob 20. uri, 5. januarja; ital. barv. fant. film OSVAJALEC ob 18. uri, nem. barv. erot. film PATRICIJA ob 20. uri, 6. januarja; amer. barv film TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA ob 16. uri, nem. ban), erot. film PATRICIJA ob 18. uri, hongk. barv. film ZMAJEV PEKLENSKI OBRAČUN ob 20. uri, 7. januarja; hongk. barv. film SUPER GNEČA NORE MISIJE ob 20. uri, 8. januarja; hongk. barv. film ENOROKI BOKSER ob 20. uri, 9. januarja; jugosl. barv. film BOHINJ — 5. januarja; hongk. barv. film ZMAJEV PEKLENSKI OBRAČUN ob 20. uri, 6. januarja; ital. barv. film OSVA-JALEC ob 18. in 20. uri, 10. januarja; amer barv. film TOM IN JERRY OSKARJEVCA ob 18. uri, jugosl. barv. film UGRIZ ANGELA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SOKA - 4. januarja jap. barv. film NORO POSLANSTVO ob 18. in 20. uri, 5. in 6. januarja; amer. triler VOJNE IGRE ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE - 4. januarja; amer. triler VOJNE IGRE ob 20. uri, 5. januarja; jap. akcij, film NORO POSLANSTVO ob 20. uri, 6. januarja; ital. akcij film OBRAČUN NA ZLATI GALEJI ob 18. in 20. uri POIJANE — 4. januarja; ital. akcij, film OBRAČUN NA ZLATI GALEJI ob 19. uri, 6. januarja; nem. komedija POHITI, ZABAVA SE PRIČENJA ob 17. uri maslovnik stara tr žiška jed Recept za pripravo »masov-neka«, za katerega prosi naša bralka Sonja Repe, smo našli v knjigi Slovenske narodne jedi. Potrebujemo: 1/2 litra kisle in 1/2 litra sladke smetane, 4 zvrhane žlice moke, 4 jajca in sol. Kislo in sladko smetano ter moko razžvrkljamo v ne preozkem loncu. Pristavimo in kuhamo ter vmes mešamo, da postane zmes kakor gosta krema. Ko se iz nje začne cediti mast, jed odmaknemo in vanjo ubijemo jajca, osolimo in mešamo dalje, da postane prav vroča, a več ne zavre. Maslovnik ponudimo v vroči skledi s črnim kruhom ali žganci. Takole piše v knjigi. Mogoče kakšna od majeric maslovnik drugače pripravlja. Če ga, naj se, prosim, oglasi. Z veseljem bomo objavili tudi njen recept. D. D. Premisli, preden kaj rečeš, tudi beseda človeka lahko ubije Bil je vroč poletni dan. V svoji sobi sem imela vse razmetano, saj sem se že ves dopoldan igrala. Igrače sem razmetala še po kuhinji. Mamica mi je rekla, naj ji pospravim, a sem jo kar preslišala. To mi je rekla še nekajkrat, nazadnje pa sem se ujezila in rekla: »Kar sama pospravi, jaz že ne bom!« Mamica se je užalostila in pospravila vse moje igrače. Po njenem žalostnem obrazu sem takoj vedela, da je nekaj narobe. Začela sem se smukati okoli nje, mami pa sploh ni pogledala, kakor da me ni. Spoznala sem, da sem ravnala napak. Ko sem se ji opravičila, me je toplo pogledala in me stisnila k sebi. Vedela sem, da je vse pozabljeno. K temu pa velja pristaviti pregovor: »Premisli, kaj rečeš, tudi beseda lahko ubije človeka!« Silvana Slunjski, 5. b r. OŠ Bratstvo in enotnost Kranj Tako, staro leto se je umaknilo novemu in za slovo prebudilo starko Zimo. Nasula je snega, ki je pobelil kuc'je in griče ter s tem polepšal praznike predvsem otrokom. Da bi le prehitro ne skopnel. Počitnice bodo brž tu in brez snega ne bodo tako vesele. — Foto: F. Perdan Pusti jesenski dnevi, slabe ocene in sitni fantje, ki samo nagajajo, so nam že pošteno zmedli in »opustošili« glave. A v sredo se je vse spremenilo. Izza oblakov je pokukalo medlo jesensko sonce in nas požgečkalo, da smo se veselo ozrli skozi okno. Kmalu zatem nas je zdramila tudi okrožnica, ki je napovedala športni dan. Naslednjega dne smo po zboru na igrišču najprej pomalicali, nato smo se pomenili o raznih stvareh, si izmenjali nasvete za hojo in se končno razvrstili. Precej se nas je odločilo za planinski pohod. Naš cilj je bila Poto.ška gora. Kmalu smo zapustili hotel Bor in že smo se prvič ustavili. Opazovali smo vasi in se čudili meglenemu snegu v daljavi. Pot se je začela strmeje dvigati. Vse počasneje smo stopali, vedno bolj smo bili utrujeni. Naš razrednik, ki je vodil kolono, je šel prehitro, zato so mnogi zaostali. Končno smo se ustavili. Bili smo res že precej upehani, počitek se je vsem prilegel. Spet smo si ogrnili jope in nadaljevali pot. »Še deset minut,« nam je povedal vodja in takoj smo dobili novo voljo do hoje. »Ročica!« smo zaklicali vsi skupaj, ko se je za ovinkom prikazala hišica. A smo razočarani vzeli besedo nazaj, ko smo zvedeli, da to ni prava, ampak le njena soseda. Res se je kmalu prikazala tudi druga koča, ki je bila prava. Posedli smo se in privlekli na dan svoje velike in majhne sendviče, saj smo bili že pošteno lačni. Na mizi pa se je pojavil tudi velik lonec čaja, s katerim smo si pogasili najhujšo žejo. Potem smo se najvztrajnejši odpravili na vrh Potoške, večina pa se je raje vrnila v dolino. Po breg i navzdol je bila hoja lažja in hitrejša. Listje je šumelo pod našimi nogami, kot bi se poslavljalo od nas. Domov smo se vrnili dobro razpoloženi. Če vas še kaj bolijo noge, se spomnite, kako lepo je bilo z vrha gledati v dolino in kako se je prilegel čaj na sončnem planinskem vrtu. Krika Štular, f>. a razred osn. šole Matija Valjavća. Preddvor Novoletno pismo Dragi dedek Mraz! Vsako leto obdariš otroke, zato bi te to leto prosila tudi jaz. Želim pozlačeno nalivko in copate. Obljubim, da se bom v šoli pridno učila. Sem Polona Zupan, Frankovo naselje 53. Polona Zupan, 2. a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Mladost je norost čas kolin je tu Zaseka Zanjo potrebujemo slanino, sol, česen, lovor in cel poper. Dobro ohlajeno slanino narežemo na večje kose, osolimo in zložimo v kadico. Vmes na-tresemo stroke česna. Po treh dneh jo zalijemo s prekuhano in ohlajeno slano vodo, ki smo ji dodali lovorove liste in cel poper. Po nekaj dneh slanino dvignemo iz razsola, jo dobro zbrišemo in obesimo v zračen prostor. Visi naj nekaj dni, da se popolnoma osuši. Za nekaj dni jo obesim^ v hladen dim, da malo zarumeni in nato še za 4 do 5 dni na hladen zrak, nakar jo zrežemo^ ali zmelje-mo. Po oksusu jo dosolimo. Dobro zmešamo natlačimo v posodo. Zalijemo jo z mastjo. Zaseko lahko naredimo tudi iz prekajene slanine, ki jo zmeljemo, osolimo in zmešamo s strtim česnom. Dobro premešano zmes stlačimo v posodo in prav tako zalijemo z mastjo. Zaseko hranimo v hladnem in zračnem prostoru. Na tretji način pripravljamo zaseko iz sveče, ohlajene slanine. Zrežemo jo na manjše dele, damo v vrelo vodo in pustimo vreti tako dolgo, da po-stekleni. Vzamemo jo iz posode, obesimo, da se docela ohla- di in odteče, nato jo zmeljemo. Po okusu ji primešamo strtega česna ali zmlete čebule in soli' mo. Dobro premešamo in na| tlačimo v posode. Zalijemo S svinjsko mastjo. Krvavice Potrebujemo 1 jetra, 1 plji' ča, polovico svinjske glave, 3 kg ješprenja, 3 kg kaše, dišave, (čebula, meta, majaron, bazilika, poper), sol, mast od črev, ocvirke, kri, čreva. \ Drobovino in meso od glave skkuhamo (pljuča posebej!); ko juho odlijemo, drobovino ifl meso zmeljemo ali zrežemo n3 drobno. Dodamo ne preveč ku' han ješprenj in kašo, zalijemo po potrebi z juho, v kateri se je kuhalo meso in s krvjo, ki smo jo skuhali in zmleli; nato odišavimo, osolimo, zabelimo z mastjo in ocvirki. Dobro zmešamo, natlačimo v očiščena čreva in zašpilimo. Napolnjene krvavice počasi kuhamo v juhi, v kateri se je kuhala glava. Kuhamo jih toliko časa. da priteče iz njih čista juha, če jih prebodemo. Nato jih zložimo na desko, ohladimo in pU' stimo na hladnem 2 do 3 dni. ker postanejo okusnejše. Pe* čemo jih v ne prevroči pečici, sicer popokajo. Megla Namesto da bi pisala nalogo, sem se zazrla skozi okno. Razgled ni bil kaj posebnega. Videla sem le bližnje hiše, drevesa, medle lučke, ki so svetile skozi meglo. Rada imam jesen, sadje, ki dozori, veter, ki pleše z zlatoru-menimi listi. Kadar pa se spusti megla, postane temno, turobno. Takrat sem raje doma. Razmišljam o sebi, svojih prijateljih, znancih. Večkrat se sprašujem, če je moja odločitev za nadaljnje šolanje pravilna. Mi ne bo potem žal? Vendar ob koncu tuhtanja vedno prepričam samo sebe. da sem se prav odločila. Včasih se mi ob meglenih dneh utrne solza, ko pomislim na prijatelji co. kako daleč od mene je. Žalost, da je ni, preženem s čakanjem na njeno pismo. Včasih, ko so dnevi megleni, bi se najraje skrila. Skrila v svet brez megle. In čakala. Čakala na sonce. Tatjana Čem, 8. f r. OS Petra Kavčiča, Škofja Loka Sprehajava se po parku, držeč se za roke. Okrog naju zaljubljeni parčki, podobni nama. Ne kujeva načrtov za prihodnost, pogovarjava se le o sedanjosti, o drobnih dogodkih, ki naju zabavajo. Srečna sva, dokler ... »Zdravo,« z žarečim obrazom pristopiva zadnji hipa na mesta, kjer sva zmenjena. Z roko v roki se sprehajava po parku. »Zakaj si danes tako slabe volje?« radovedno dreza vame, vendar ji zatrjujem, naj/?i ne dela skrbi zaradi tega, ker me boli glava. »Ne laži! Gotovo je nekaj narobe s teboj. Zakaj mi ne poveš?« »Ne morem, Mojca!« »Ali ti pomagam? Te je katera zbegala?« »Zaljubil sem se v temnolaso Jasno . . . Upam, da bova ostala dobra prijatelja?« Sklonil sem se in jo nepričakovano poljubil na obraz. Spustila je mojo roko. se obrnila in solze so ji zalile oči. »Pusti me, tudi jaz te več ne potrebujem. Odidi!« Počasi sem se oddaljeval, ona pa je stala na istem mestu, objokana in uža'jena, zato ker sem jo prizadel. Kasneje sem se kesal, toda zavedam se, da je mladost res norost in da se bova najinih srečanj kmalu brez bolečine spominjala. Jovan Andrejevič, 8. c, OŠ Prežihov Voranc, Jesenice Kaj delam? Pišem, rišem, se učim, rada plešem, delam stolpe in veliko se smejim. Rišem rože, kažem jezik, pospravljam sobo in mamico jezim. I^ea Kokalj, 4. a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Moja pot v šolo Doma sem v Dolenji vasi. Moja pot do šole ja kratka. Ko me stara mama zbudi, se napravim in odidem. Spotoma pokličem še sošolko Nadjo. Nato se odpraviva na avtobusno postajo. Tam počakava avtobus. Ko pripelje, pokaževa karto in se usedeva na sedeža. Ko avtobus pripelje v Selca na postajo, izstopiva. Ž drugimi učenci se odpraviva v šolo. V garderobi se sezujcva in odideva v razred. Tjaša Guzelj, 3. r. OS Selca Mir, svoboda Vsi se borimo proti oboroževanju , vendar je po svetu vedno več nasilja. Osnovna človekova pravica je svoboda, mir. Vemo pa, da še zdaleč ni vsem otrokom po svetu zagotovljeno lepo in brezskrbno otroštvo. Veliko otrok, namesto da bi se igrali v peskovniku, gle' da, kako se po cestah valijo težki tanki in kolone vojakov. Tega si mi, ki nismo doživeli vojne, sploh ne moremo predstavljati. Ne morem si zamisliti življenja v večnem strahu za preživetje, v strahu za očeta, mamo. brata . . . Kako hudo je moralo biti lju; dem med vojno, ko niso smeli govoriti v materinem jeziku, kri'1 viti so morali hrbte pred sovražniki in govoriti njihov jezik. Kako strašno je poslušati dat1 za dnem glas puške, ki odmevi nekje za vasjo, gledati ljudi v vojaških uniformah in s puškami i rokah, na vsakem koraku trepetati za življenje, ki ti ga lahko vzame kos svinca . . . Kako stra' šno je živeti v času, ko primanjkuje vsega; hrane, obleke, zdra' vil pa celo občutka, da je tudi sovražnik človek iz mesa in krvi i*1 ne le lutka. Vsak človek si želi svobode-miru. čeprav o tem nekateri £ sanjajo. Prizadevajmo si, da bo; do sanje vseh nekoč postale re$ ničnost! Bojana Ribič, OŠ heroja Bračiča Tržič PETEK. 4. JANUARJA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 9. STRAN O LAS TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 5. 1. 8.10 Poročila - 8.15 Pešec v avtu, otroška serija TV Ti-tograd - 8.45 A. Ingolič: Mladost na stopnicah, mladinska nadaljevanka - 9.15 Orodja prihodnosti: Množična informatika, izobraževalna serija - 9.50 Propagandna oddaja - 9.55 Maribor: Svetovni pokal v smučanju - slalom -11.45 Propagandna oddaja - 11.50 Maribor: Svetovni pokal v smučanju, slalom (Ž), prenos 2. teka - 13.00 Včeraj za jutri: Zaključni račun, dok. serija - 13.40 Poročila - 15.40 Cha-plin: Karneval Charliea Chaplina, ameriška nadaljevanka - 16.55 Poročila 17.00 PJ v košarki — Budu čnost: Bosna, prenos - v od moru ... - 18.30 Slovenski muzeji in galerije: Pokra jinski muzej Maribor, kul turno dok. serija - 20.00 Srebrna strela, ameriški film - 21.55 Zrcalo tedna -22.15 Poletni čas, zabavno glasbena oddaja TV Beograd - 23.00 Poročila - NEDELJA, 6. 1. 8.20 Poročila - 8.25 Živ žav, otroška matineja - 9.15 Za mano, mulci, ponovitev madžarske mladinske nadaljevanke - 9.45 Propagandna oddaja - 9.55 La Mongie: Svetovni pokal v smučanju - slalom (M), prenos 1. teka - 11.30/45 625, oddaja za stik z gledalci -11.50 Ljudje in zemlja -12.20 Propagandna oddaja -12.30 La Mongie: Svetovni pokal v smučanju - slalom (M), prenos 2. teka - 13.10 Propagandna oddaja - 13.15 Bischofshofen: Smučarski skoki, vključitev v prenos EVR, - 15.55 Poročila - 16.00 Mostovi - 16.30 Ne čakaj na maj, slovenski film (ČB) -18.10 TV Kviz - 20.00 Ž. Se-nečič: Inšpektor Vinko, nadaljevanka TV Zagreb -21.15 Športni pregled - 21.45 Slovenci v zamejstvu - 22.15 Poročila PONEDELJEK, 7. 1. 9.55 Baqueira-Beret: Sveto vni pokal v smučanju - veleslalom (M), prenos 1. teka -12.30 Baqueira-Beret: Svetovni pokal v smučanju -veleslalom (M), prenos 2. teka (do 13.30/45) - 16.05 Poročila - 16.10 Propagandna nHHiJ"> '«on Svetovni po kal v smučanju - veleslalom (M), posnetek iz Baqueire-Bereta - Spored za otroke: -17.40 Pešec v avtu, otroška serija TV Titograd - 18.10 Domišljija je povsod doma: Antišola, otroška oddaja -18.25 Podravski obzornik -18.45 Vam - oddaja za mlade - 20.00 D. du Maurier: Sestrična Rahela, angleška nadaljevanka - 20.55 Aktualno - 21.34 Josip Slavenski: Simfonija Orienta, baletna oddaja TV Beograd - 22.15 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor - 19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Raziskovanja -oddaja o znanosti - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Velika nagrada Mesam-a, zabavnoglasbena oddaja -21.55 Dinastija, ameriška nadaljevanka TOREK, 8. 1. 9.55 Baqueira-Beret: Svetovni pokal v smučanju - slalom (M), prenos 1. teka -12.30 Baqueira-Beret: Svetovni pokal v smučanju -slalom (M), prenos 2. teka - RADIJSKI SPORED SOBOTA, 5. januarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Sobotna matineja 10.05 Pojte z nami - 10.25 ------j- --K"""^ 111 pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13.00-ih-iz naših krajev - Iz naših sporedov - 14.05 Glasbena panorama - 15.00 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim - Pianist Hinko Haas - 19.35 Za naše najmlajše - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00-23.00 Oddaja za Slovence po sve- 1 tu - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 6. januarja Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.20 Humoreska tega tedna - 14.45 Pihalne godbe - 17.05 Priljubljene operne melodije -17.50 Zabavna radijska igra 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna -00.05-4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 7. januarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.30 Kmetijski nasveti- 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtil.jak želja ,.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.45 Minute z Alpskim kvintetom - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Orkester ameriških skladateljev in dirigent Dennis Russell Davies - 23.05 Literarni nokturno -23.15 Zimzelene melodije -00.05-4.30 Nočni program -glasba TOREK, 8. januarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi 12.30 Kmetijski nasveti - 13.45 Mehurčki -14.05 V korak z mladimi -15.00 Popoldanski mozaik -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.00 Sotočja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra -22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Vodomet melodij - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 9. januarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne mo lje - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.23-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.30 S knjižnega trga -20.00 Posnetki tretjega koncertnega večera simfonikov LTV - 22.15 Informativna 00.05-4.30 Nočni program studio Maribor - oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Jazz za vse - ČETRTEK, lO. januarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.05 Ali poznate? 11.35 Naše pesmi in plesi 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.20 Koncert za mlade poslušal ce - 14.45 Naš gost 15.00-15.25 Popoldanski mo zaik - 16.00 Vrtiljak želja -17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.15 Jezikovni pogovori - 18.30 Francoski skladatelji s Pihalnim kvin tetom RTV Ljubljana 19.35 Lahko noč, otroci 20.00 Četrtkov večer doma čih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer -'21.45 Lepe melodije - 22.15 Informati vna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni program - glasba -PETEK, 11. januarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glas bena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušal cem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate? 11.35 S pesmijo po Jugosla viji - 12.10 Vedri zvoki 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 »Glasbena šala« ... - 14.30-15.25 Popol danski mozaik - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela 18.15 Gremo v kino 20.00 Zakaj imamo radi 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.25 Iz naših sporedov 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni pro gram - glasba Studio Ko per - 16.20 Poročila - 16.35 Svetovni pokal v smučanju - slalom (M), posnetek iz Baqu-eire-Bereta - Spored za otroke: - 17.55 Glasba v zrnu peska (Ansambel Renesans), oddaja TV Beograd 18.10 Miti in Legende Egipčanski miti: Mit o nastanku sveta, otroška serija TV Beograd - 18.23 Sever-noprimorski Obzornik 18.40 Pisani svet: Kresova-nje - 19.00 Podobe iz narave - Ptiči: Mali detel - 20.00 H. Ibsen: Divja raca, drama TV Beograd - 22.10 Žrebanje lota - 22.15 Omizje Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pisani svet: Veliki in mali, oddaja TV Ljubljana - 18.15 Znanost - 18.45 Želeli ste poglejte, poučnozabavna oddaja* - 19.30 TV dnevnik -20.00 Večer ob glasbi - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Po poteh svobode, dokumentarna oddaja - 21.50 Branje (do 22.20) SREDA, 9. 1. 8.45 Test - 9.00 Zimski šolski spored - 10.30 Poročila 10.35 Zimski počitniški spored (do . . .) - 17.40 Poročila Spored za otroke: - 17.45 B. Jurca: Beli konjič, 1. del predstave Lutkovnega gledališča iz Ljubljane - 17.55 Androkles in lev, 1. del predstave Slovenskega mladinskega gledališča 18.25 Dolenjski obzornik 18.40 Računalništvo, angleška izobraževalna, serija -20.00 Dokumentarec - 20.35 Film tedna: Armada senc, francoski film - 22.50 TV dnevnik II NAGRADNA KRIŽANKA mesto na portugalskem središče pokrajine alto alentejo sodobni slov pesnik naprava za prezračevanje SVET REKA GR MITOL KI OBLIVA VES SVET REKA V ZRN PRITOK DONAVE PRI ERBACHU JUGOTEKJTIL DO JLGOTKKSTll. ONA-ON Notranja trgovina p. „., Ljubljana \£, ■li'" i Proletarska 4 Objavlja prosta dela in naloge: , 1. KROJAČA (za popravila konfekcijskih izdelkov) za prodajalno v Kranju 2. PRODAJALCA za prodajalno v Tržiču Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — poklicna sola oblačilni' stroke. 2 mesečno poskusno delo. — 1 leto ustreznih delovnih i/kušenj pod 2. - sola/a prodajalce. 1 leto ustreznih delovnih izkušenj! — 2 mesečno poskusno delo Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi kadrovski službi (tel. 061-411-118) Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 10 dneh imI dneva izbire. SMUČARKA ZAVADLAV Ženska ki okreva po prestani bolezni LOKALNA REAKCIJA tkiva. KATAR IGRALKA RINA ZlLA DOVOONCA STAR ČEŠKI ŠAHIST IN ŠAHOVSKI TEORETIK IRIHARO) PISATELJICA PEROCI ODPRT BALKON. PLOŠČAD PREBIVA lec istre LJUDSKO GlASBUO S številnimi STRUNAMI glavna reka na tajskem hlaono orožje junak ene ide Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Merlin, otroška serija -18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Glasbena oddaja -20.50 Včeraj, danes, jutri -21.05 Dokumentarna odda ja - 21.50 Sejem jazza (do 22.50) ČETRTEK, 10. 1. 8.45 Test - 9.00 Zimski počitniški spored - 10.30 Poročila - 10.35 Zimski počitniški spored - 17.35 Poročila -Spored za otroke: - 17.40 M. Druon: Deček z zelenimi prsti, animirana zgodba -17.55 Portret Darinke Pav-letič-Lorenčak - 18.05 Uganke med nitkami - 18.25 Zasavski obzornik - 18.40 De legatska tribuna - 20.05 Tednik - 21.10 L. Visconti-E Medioli: Ludvvig, italijan ska nadaljevanka - 21.55 TV dnevnik II - 22.10 Retro spektiva domače TV drame M. Bor: Raztrganci Oddajniki II. TV mreže: 16.25 Smučajmo vsi, izobraževalna serija - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Vamhi časa, otroška serija - 18.15 Kvizkoteka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Umetniški večer R. Marinkovič: Albatros, predstava HNK Split - 22.30 Včeraj, danes, jutri - Opomba: Bad Kleinkircheim: Smuk (Ž) PETEK, 11. 1. 8.55 Zimski šolski spored 10.30 Poročila - 10.35 Zimski šolski spored - 17.35 Poročila - Spored za otroke: -17.40 Šola za junake: Ga-vroche, otroška serija TV Beograd - 17.55 Za mano, mulci, madžarska mladinska nadaljevanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Otroške nalezljive bolezni: Zdravljenje, preprečevanje in povečevanje odpornosti - izobraževalna serija IJ - 20.00 Včeraj za jutri: Zgodovinski mejnik, dok. serija - 20.35 Ne prezrite - 20.50 S. Shel-don: Bes Angelov, ameriška nadaljevanka - 21.40 TV dnevnik II - 21.55 Zbogom, Lepotica moja, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Majske igre, otroška serija - 18.15 Izobraževalna odda ja - 18.45 Svetovni pokal v smučanju - slalom (Z), posnetek iz Bad Kleinkir-cheima - 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz koncertnih dvoran Koncert orkestra SF-prenos - A Srebotnjak: Slove-nica ll, F Mendelssohn: Koncert /a violino, klavir in goda'a v D-molu P. 1. Čajkovski: Simfonija -.t. IV v F-moiu op 36 - 21.50 Nočni kino: Brez prič, sovjetski film NIKOLA TESLA predplačilo nogome tašbeogr partizana idragan i maked pevka spirovna LADJEVJE pristaši-ca rasizma GRŠKI POLOTOK KRAJVPO-SAVJU. BLIZU BREŽIC mesto v sev italui SATIRIK BUCHVVALD šp skla dateu ipabloi PREBN uMNM oskar nedbal maked nar junak imirčei UKANA, PREVARA AKVARU RASTLINA TOMISLAV NERAllC pesn ime KOROŠKI pojem s konjskih stav zvezna republ nemčija ITALUI ILUSTRIRANA REVIJA konec polotoka enoval radikal etilena it mesto sposev stolpom PANČEVO ŠAbISTKA KUŠNIR PRISTA-NISCEV IZRAELU NEMŠKI MESČ FILOZOf (GEORGI sestanek okrajš srbsko moš ime sestavil r noč Rešitev nagradne križanke z dne 28. decembra: planet, reneta, aparat, slalom, ti-ki, irh, Ardeni, naonis, marke, skoki, Ada, erar, togo, JM, Emona, Nika, Ru, Ir, ka-ron, srečno novo leto, TNT, Dragonec, vinotok, rod, Ar, okar, Anapurna, Rjazan, ata, Enn, cesta, meir, laert, tek na smučeh, Ansa, Kades. Prejeli smo 174 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Brigita Oblak, Tavčarjeva 7, Jesenice, 2. nagrado (250 din) prejme Mirni Kališnik, Tržič, Her. Bračiča 2, 3. nagrado (150 din) prejme Minka Murnik, Velesovo 47. Cerklje, ostalih sedem nagrad po 100 din prejmejo: Marjan Grajzar, Partizanska pot 12 a, Kranj, Lidija Dražumerič, Valjavčeva 9, Kranj, Anica Snedic, Partizanska pot 12 a, Kranj, Marija Marondini, Podreča 65, Mavčiče, Zlatko Bogataj, Vrbnje 16, Radovljica, Jerman Majda, Štirnova 10, Kranj, Tilka Magdič, Šorlijeva 3, Kranj. Rešitev nagradne križanke pošljite do 9. januarja, do 9. ure na naslov: ČP GIAS Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. Varčevalci! Znova je leto naokoli in tudi pomemben dogodek tako za banko kot za vas varčevalce. To je obračun obresti. O novostih, ki jih je prinesel odlok Zveznega izvršnega sveta o izplačilu obresti od deviznih hranilnih vlog, smo vas že seznanili. Danes pa vam predlagamo, da samo zaradi pripisa obresti ne hodite v banko v prvih dneh novega leta. Kajti računalniški obračun obresti bo omogočil pripis obresti od dinarskih hranilnih vlog po 9. januarju, od deviznih hranilnih vlog pa po 15. januarju. Banka vam jih bo obrestovala tako, kot da ste jih vpisali že prvi dan v novem letu. Izognili pa se boste gneči, ki nastane v banki po praznikih in si prihranili čas. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske GLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK. 4. JANUARJA 1981 Fructal čestita naravi za zdrave sadove in želi uspešno sodelovanje tudi v letu 1985. r sodiirvun/u z naravi) bi ki Pl pi; m L] Si se n.i st ni K J U R A R ^ r Geringer Emil Urar, KRANJ, Jenkova 4 Želi cenjenim strankam srečno novo leto 1985 r OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH ROLETARSTVO NOGRA- §EK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imamo ža-luzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720. I P EKSPRES .ZDELAVA KLJUČEV Radikovič Franc in Zalka (za trgovino Globus) Kranj cenjenim strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1985 in se priporočamo Izdelujemo vse vrste ključev, popravljamo ključavnice, graviramo napise in številke, ter brusimo: nože, drsalke, nože za mesoreznice, nože za mizarske skobelne stroje, wideo rezkarje, križne žage in vsa ostala krožna rezila. i"1 3 m. PROIZVODNO PODJETJE Semesadike MENGEŠ nudi poceni kvalitetno seme in sadike za ,_ pogozdovanje, parke, nasade in žive meje Naš delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem z Gorenjske srečno novo leto 1985 lovama športnega orodja gag! * BEGUNJE NA GORENJSKEM Na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih DS Skupnih služb in sklepa komisije /a delovna razmerja tim Skupnih služb objavljamo dola in naloge SAMOSTOJNEGA OBLIKOVALCA II Pogoji: — srednja šola za oblikovanje grafično smeri, — pasivno /nanje enega tujega jezika, — do 1 leta delovnih izkušenj pri grafičnem oblikovanju, — poskusno delo tri mesece. Pismene prijave z ustreznimi dokazili sprejema kadrovska službj Elan, tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 15 dn> po objavi, O izidu objave bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po kon' čanem zbiranju prijav. PETEK, 4. JANUARJA 1985 MALI OGLASI tel.: 27-960 MALI OGLASI, OBVESTILA. OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN CLA8 PRODAM Prodam 25 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, Podnart 15559 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA, krmljenega z domačo krmo. Sp. Duplje 71 16104 Prodam TELETA za zakol. Lojze Burgar, Cerkljanska Dobrava 3 1 Ugodno prodam 6 kW termoakumu-lacijsko PEČ, stereo RADIOSPRE-JEMNIK HSR 48 z zvočniki 2x25W. Telefon 27-044 2 Prodam SITOTISKARSKI STROJ za ročno tiskanje. Telefon 61-184 3 Prodam PREDSOBO gorenje, staro eno leto. Telefon 74-615 4 Prodam BIKCA po izbiri. Dolar, Ul. Narodnih herojev 9, Bled 5 LAKIRNO KABINO, delovna širina 2 m, tovarniška izdelava, z vodno zaveso, VENTILATOR v S izvedbi in viseč TRANSPORTER, dolžine 100 m, prodam. Telefon 063/856-451 (Stevanovič)^ Prodam iskra električni ŠTEVEC, trofazni, enotarifni, po stari ceni. Telefon 26-539 n . Prodam OVCO. Borovnica, Britof 301 18 Prodam suhe smrekove DESKE in bukova DRVA. Šenturška gora 24, Cerklje 21 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch, PEČ central 23, 3 kW termoakumula-cijsko PEČ, 2 8-litrska BOJLERJA, vse malo rabljeno. Golnik 20 22 Prodam 7 tednov stare BIKCE in TELIČKE. Voklo 32, Šenčur 23 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Janez Zgaga, Tomšičeva 55, Jesenice 24 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje 900, celega ali po delih, v dobrem stanju. Danijel Šmid, Zali log 36, Železniki 25 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 26 KUPIM Prodam FIAT 850 sport, najboljšemu ponudniku; in ŠIVALNI STROJ diabo-lo singer. Potočnik — Zalokar, Ribčev laz 75. Bohinjsko jezero, tel. 76-424 10 Kupim APN-4, po delih, lahko nevozen. Tomaž Rupar, Grenc 16, Škofja Loka 16 Prodam ZASTAVO 101 SC, letnik 1979 in 4 PLATIŠČA cremona (zastava, lada), z gumami sava M 501 155/13. Telefon 21-492 19 CITROEN GS karavan, gume nove, prodam po delih. Kranj, tel. 25-730 20 Prodam ZIMSKE GUME 145/14, s platišči, za ŠKODO ali zamenjam za isti profil 145/13 col. Telefon 43-041 25 Zelo dobro ohranjen FIAT 126-P, letnik 1979, prevoženih 40.000 km, prodam za 22 SM. Marjana Slapar, Pot na Zali rovt 11, Tržič (popoldan) 26 Poceni prodam R-4 TLS ali menjam za večji avto; in dve GUMI 650x 16. Moškon, Stošičeva 4, Kranj, tel. 064/26-124 27 Ugodno prodam Sunbeama Super — 1500, redno vzdrževan motor, samo za 6 SM. Brezar, Britof 112, Kranj STANOVANJA Dvosobno STANOVANJE, 60 kv. m, II. nadstropje, v Podlubniku v Škof j i Loki, prodam. Ponudbe pod: Gotovina - Kredit 16251 Prodam štirisobno STANOVANJE na lepem kraju v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 11 Prodam trisobno STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču. C. 4. julija 5, Tržič 12 Menimo, da še ni prepozno, da vam zaželimo zdravo, srečno in uspešno novo leto 1985! Tudi v letošnjem letu bomo veseli vašega obiska! GOSTILNA »Pri Jerneju« Jeršin Marko KOKRICA POSESTI Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Tržiča do Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 16177 V najem oddam vpeljano KEMIČNO ČISTILNICO v kranjski občini. Ponudbe pod: Odkup strojev 16178 Večjo ZAZIDLJIVO PARCELO, proda. Ponudbe pod: Izjemna lega 16180 Kupim OBDELOVALNO ZEMLJO na relaciji Mlaka—Golnik, do 1 ha. Plačam v devizah. Ponudbe po tel. 22-774 - Kranj, po 19. uri 13 Nujno najamem GARAŽO v Kranju ali Škofji Loki. Telefon 61-184 14 Kupim 1 kub. m rabljenih DESK in »štorjo«. Štular, Zg. Bitnje 105, Žabnica VOZILA_ Prodam ZASTAVU 750, registrirano do decembra 1985. Oman, Sp. Luša4, Selca 16220 Prodam 126-P, star 6 let. Ogled vsak pan popoldan. Ivan Korošec, Sp. Gorje 153/A 8 I Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno, cena 6 SM. Telefon 77-316 9 Prodam TRAKTOR TV 18 KM s pri-kliučki. Cerklje 59. OBVESTILA IZDELAVA in POPRAVILO avtoce-rad, POPRAVILO baldahinov in šotorov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 12508 POPRAVLJAM plinske peči in štedilnike. Telefon 78-367 15646 PRIREDITVE_ ANSAMBEL SIBILA vabi vsako SOBOTO ob 20. uri na PLES v hotel TRANSTURIST ter vsako NEDELJO ob 17. uri na PRIMSKOVO 15 Kolektiv Park hotela na Bledu, vas vabi v ponedeljek 7. 1. 85 ob 20. uri na tradicionalno GOSTINSKO SILVESTROVANJE V KAZINI Igra priznani ansambel TIN. Za prijetno razpoloženje bo skrbel Jaka Šra-ufciger ter vsem znana pevka, katere ime naj ostane skrivnost. Rezervacije sprejemamo v recepciji hotela ali po tel. 77-945. Izth do thn Škofja loka, n. SOi. Q. Objuvlju naslednja prosta dela in niilo^e: DS SKUPNIH SLLZH - OK TKHMCNA lTKAV.V ~ VS II TEHNOLOG KEMIJSKI II tM nedoločen cas. s pi iskusni ni delom treh mesecev roloji: — višja šola kemijske tehnologijo, tečaj iz varstva pri delu. - dopolnilno izobraževanje s področju površinske xaft(-iie in polvuretana, — S lem delo\ mh izkušenj na tehnološkem podrolju - VS I KEMIK ANALITIK Ml nedoločen čas s poskusnim delom treh mesecev ■Viziji: _ visoka šotu - fakulteta /a naravoslovje in tehnologu, - tei'aj i/, varstvu pri delu. — dopolnilno izobraževanje s pudroi-ja unalitske kemije, spektroskopij,., r,,. u imet nje. i/ kemije hladilne;;.i sistemu, — aktiv im /nanje enega od svetov (lili jezikov. - •'! leta delovnih izkušenj s področja laboratorijskih raziskav " 1/1 * \ /M:/|.\ "*" kV KURJAČ KOMPKESOHIST *U nedoločen i ;i- - p.i-l.u-llim delum Meh me-eiev . n«gii n IX • i\ 111 11.1 suhi ku\ lll.-ke Mri tečaj iz • ai siv .i pri delu. 1 leto delov mh izkušenj m tei .n /,a Kurjava. isrnene ponudbe z dokazili pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: LI H IM) ITIN 2*?fW l-oku, kadrovsko socialna služba. Kandidati bodo o izbiri obvesreni v roku 15 m l"> sklepu kadrovskih komisij. Osnovna šola PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge UČITELJA TELESNE VZGOJE (posebna telesna vzgoja) za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: — visoka izobrazba z ustrezno usmeritvijo Začetek dela: 28. 1. 1985. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi s kratkim življenjepisom je treba poslati v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 15 dneh po poteku prijavnega roka. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Po sklepu DS DSSS razpisna komisija DS DSSS razpisuje prosta dela in naloge 1. VODENJE INVESTICIJSKO SERVISNE SLUŽBE Za opravljanje razpisanih del in nalog se zahtevajo naslednji pogoji: — visoka strokovna izobrazba strojne smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — znanje enega svetovnega jezika, — poslovna sposobnost, — poznavanje predpisov o investicijskem vzdrževanju in varnosti, — opravljen strokovni izpit iz strojne stroke, — poskusno delo traja tri mesece. Za razpisana dela in naloge se od kandidata zahteva tudi moralno politična neoporečnost. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti, z oznako »za razpisno komisijo DSSS«. O izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisa. DEŽURNI VETERINARJI od 4. 1. do 11. 1. 1985 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 21-798 za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice GLOBOČNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljak pot 3 a, tel.: 74-629 Proizvodno in trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt DOM, notranja in zunanja trgovina, Ljubljana, Mestni trg 24 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: VODENJE PRODAJALNE TRŽIČ (za nedoločen čas) Pogoji: — šola za prodajalce, — 2 do 3 leta delovnih izkušenj K sodelovanju vabimo vse, ki imajo smisel za vodenje manjše prodajalne, za lepe izdelke domače in umetne obrti, za lep izgled prodajalne ter prijazen odnos do kupcev. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 8 dni po objavi na naslov: Proizvodno-trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt Dom, notranja in zunanja trgovina, Ljubljana, Mestni trg 24. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih objave v roku 30 dni, od poteka roka za sprejemanje ponudb. Srečka št. 10 40 90 900 0480 25310 106210 490000 1 85091 028681 245441 355611 62 242 582 0222 205172 335562 43 53 393 1673 294193 431193 34 2774 LOTERIJA din 100 80 80 200 800 4.100 30.100 30.000 60 4.060 100.060 30.060 200.060 160 400 200 600 30.000 30.160 120 120 200 1.000 30.000 30.000 100 1.000 Srečka št. 65 75 din 80 120 41175 10.120 74765 10.080 146765 1.000.080 6 60 2126 860 168286 30.060 246726 2.000.060 373366 30.060 87 100 97 140 0437 600 7757 2.000 46457 4.000 88557 6.000 282067 30.000 58 80 4508 600 38888 6.000 43358 4.080 64208 4.000 94178 6.000 97948 •8.000 09 140 6189 600 48539 6.000 55029 8.000 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju iz TOZD GTI MATILDA GARTNER roj. 1920 Od nje smo se poslovili v četrtek, dne 3. 1. 1985 ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju, na pokopališče v Kranj. Sindikalna organizacija Sava Kranj V SPOMIN 29. decembra je minilo dve leti odkar je ugasnilo srce našemu dobremu očetu, možu, bratu in staremu očetu FILIPU JELENCU Lavtarjevemu atu z Golice št. 2 Odšel si tiho in brez slovesa, še vedno ne moremo doumeti, da te ni več med nami. Odšel si tja, kjer ni trpljenja in ne gorja, kjer vlada večni mir in tišina, v našem domu je prazno in v srcih še vedno skeli bolečina OSTAL NAM BOŠ V NEPOZABNEM SPOMINU! VSI NJEGOVI 29. decembra 1984 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naših dragih ALOJZA, GREGORJA in BOŠTJANA POTOČNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in podarili cvetje ter jih tako številno spremili na njihovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Verigi Les Ce, Iskri Kranj — TOZD Elementi in TOZD Števci, Iskri Otoče, Elanu Begunje, OŠ Matevža Langusu Radovljica, VVU Lesce, OŠ Mošnje, G G Bled. Zlitu Tržič, Sodavičarstvu Klanjšek Brezje. ZG TOZD TVD Jesenice, vsem Gasilskim društvom, sosedom in drugim vuščanom B režij in Črnivca, sostanovalcem iz Finžgarjeve 4/A, Lesce, dr. Francu Šolarju, vsem govornikom in pevcem, godbi Verige Lesce, župnikom z Brezi j in Lesc za opravljen obred. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam nesebično stali ob strani. VSI NJIHOVI Brezje, Lesce, 25. decembra 1984 POŽARA /.daj se je za upokojence Železarne, ki dobivajo izredno skromne pokojnine, zavzel tudi jeseniški izvršni svet — Analiza vseh pokojnin Jesenice — Upokojeni jeseniški železarji se že nekaj let pritožujejo nad izredno skromnimi pokojninami, ki jih dobivajo tudi za petintrideset, štirideset ali več dela v Železarni. Pri nekaterih upokojencih, ki so dobesedno garali v Železarni in se zavestno odrekali delu dohodka za nove naložbe, so pokojnine sramotno nizke, obenem pa se pojavljajo očitne razlike med pokojninami delavcev, ki so se upokojili v letu, ko je skupnost pokojninskega zavarovanja menjala svojo določila in kriterije. Zdaj se je za upokojence, ki dobesedno životarijo iz meseca v mesec, zavzel tudi jeseniški izvršni svet. Čeprav je Železarna Jesenice izdelala analizo in ugotovila, da stare pokojnine ne zaostajajo za novimi, ne morejo mimo dejstva, da se kažejo precejšnja odstopanja priznanih pokojnin v letu 1980 v primerjavi z ostalimi pokojninami. Analiza Železarne ne more prikazati realne slike izplačanih zneskov pokojnin, zato bo strokovna služba skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarova- nja pripravila seznam vseh upokojenih železarjev. Jeseniška Železarna bo na osnovi tega seznama razporedila upokojence glede na delovna mesta, strokovna služba pa pripravila analizo pokojnin delavcev, ki so delali na posameznih delih in opravilih in bili upokojeni v različnih časovnih obdobjih. Vsekakor naj bi to delo opravili v prvi polovici letošnjega leta. Skratka: jeseniška Železarna si resno prizadeva, da bi upokojenci z majhnimi pokojninami dobili kaj več, saj mora biti pokojnina rezultat minulega dela in ne socialna podpora. Po novi zakonodaji obstaja možnost in pravica do ponovne odmere pokojnin v tem smislu, da se »pokojnina ponovno odmeri tudi po delu osebnega dohodka, ki ga je delavec uveljavil na osnovi minulega dela v odvisnosti od prispevka, ki ga je delavec prispeval s svojim delom in upravljanjem z rezultatom gospodarjenja s sredstvi za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela.« D. Sedej Mestni avtobus vozi do Prebačevega — Po večletnih prošnjah in dogovorih so vaščani Prebačevega vendarle dočakali podaljšanje proge mestnega avtobusa do vasi. S tem ni pridobilo le Prebačevo, temveč tudi sosednje vasi Voklo in Trboje. Zemljo za krožno obračališče je odstopil kmet Pavle Erzar, vaščani pa so ga s prostovoljnim delom uredili. Prvič je mestni avtobus pripeljal v Prebačevo v torek, 1. januarja. Vaščani so ga slovesno pričakali. Pripravili so pravo slovesnost, ki se jo je udeležilo več k~>t 100 domačinov. Iz Alpetourja sta se slovesnosti udeležila Jože Ahačič in Benjamin Jerue. Vse skupaj je potem na kavico in kozarček povabil domačin Janez Novak. (Stane Petek) SPOROČILI STE NAM Tržič: tekmovanje rezervnih starešin — Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Tržič je v počastitev dneva JLA pripravila več športnih tekmovanj. Med 14 tričlanskimi ekipami, ki so se na strelišču na Cim-pru pomerile v streljanju s polavtomatsko puško, je zmagala ekipa SD Štefe Anton-Kostja (Andrej Kramar, Vlado Ban, Jože Romšak) s 188 krogi pred TO Tržič 172, ZRVS Bistrica 154, ka-ravlo Medvodje 134 in ZRVS Podtju-belj s 128 krogi. Na šahovskem turnirju je bila prva ekipa rezervnih vojaških starešin z Bistrice pred graničarji obeh karavl in v odbojki ZRVS Tržič pred starešinami iz Križ in z Bistrice. Skupni zmagovalec športnih tekmovanj je krajevna organizacija ZRVS Bistrica, drugi je Tržič, tretji graničar ji, četrta organizacija iz Križ in peta ekipa milice. — J. Kikel Škofja Loka: kegljaški dvoboj civilnih invalidov vojne — Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne Kranj je delavno tudi na športno-rekreacij-skem področju. Njegovi člani se udeležujejo pohodov v Dražgoše, ob žici oku pirane Ljubljane, od Begunj do spomenika na Slatni in po poteh Kokrškega odreda na Kališče. Pred nedavnim so v športni dvorani Poden v Škof j i Loki pripravili kegljaški dvoboj z ekipo ljubljanskega društva. Zmagali so kranjski civilni invalidi vojne. Med posamezniki je bil prvi Ivan Čerin (Kranj) pred Marjanom Šuštarjem in Bogom Mauserjem (oba Ljubljana). V krunj skem društvu razmišljajo, da bi v prihodnosti dvoboj razširili na tekmova nje treh ali štirih ekip. — J. Mrovlje Tržič: smučarji ocenili delo — Po več kot štirih letih so se pred nedavnim zbrali na občnem zboru člani Smučarskega kluba Tržič. Ocenili so delo v preteklem obdobju, se dogovorili za dejavnost v prihodnje in izvolili novo vodstvo — za predsednika izvršnega odbora Dušana Korena in za predsednika sekcije Daneta Vidoviča (alpsko smučanje) in Petra Rezarja (smučarski skoki). V klubu ugotavljajo, da je potem, ko so prenehali tekmovati nekateri odlični smučarji, nastala precejšnja praznina med Bojanom Križajem in mladimi tekmovalci. Predsednik tehničnega odbora Janez Dovžan meni, da je za takšen položaj v klubu kriv tudi način tekmovanja. Smučarji namreč kmalu izgubijo voljo do treningov in tekmovanj, ko spoznajo, da nimajo možnosti za napredovanje v reprezentanco. Upada tudi število cicibanov in pionirjev. Smučanje postaja drag šport; niti klub niti starši pa nimajo dovolj denarja, da bi lahko mladim omogočili kakovostno vadbo. Alpski smučarji kot tudi skakalci in tekmovalci v nordijski kombinaciji so v minulih štirih letih dosegli zavidljive rezultate. Ugotavljajo, da jih bodo le težko ponovili, ker je klub iz leta v leto v težjem gmotnem položaju. Člani trži-škega kluba so v času od zadnjega občnega zbora pripravili tudi več pomembnih tekmovanj — dve državni prvenstvi, štiri FIS tekme v spomin Zdravku Križaju in tri tekme za evropski pokal. — J. Kikel Begunje: fclanov novoletni šahovski turnir — Šahovska sekcija tovarne Elan je v prostorih krajevne skupnosti Begunje pripravila novoletni hitropote-zni šahovski turnir za posameznike. Med 18 igralci iz Ljubljane, Kamnika,-Kranja, Radovljice in Lesc je zmagal Marjan Karnar (Stol Kamnik) s 15 točkami pred Rudijem Ostermanom (Lesce) 14,5, Milanom Osolinom in Borisom Bavčarjem (oba Stol Kamnik) 13,5 in Francem Ravnikom (Šahovsko društvo Jesenice) z 11,5 točke. — T. Be-nedičič Predoslje: strelsko tekmovanje — Strelska družina Franc Mrak Predoslje je v počastitev dneva JIA. pripravila tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Med osmimi ekipami je tretjič zapored zmagala strelska sekcija Iskre in osvojila prehodni pokal v trajno last. V posamičnem tekmovanju je bil med 55 strelci najuspešnej ši Andrej Perne iz Trzina. Pokrovitelj s tekmovanja je bil občinski štab teritorialne obrambe Kranj. Rezultati —-ekipno: 1. SS Iskra Kranj 1381 krogov, 2. SD Tine Kmetic Trzin 1374, 3. SD Franc Mrak Predoslje 1343, 4. SD Bratstvo edinstvo Kranj 1330, 5. SS Stane Kovačič Primskovo 1269; posamično: 1. Perne (Trzin) 284 krogov od 300 možnih, 2. J. Frelih 283, 3. Rozman (oba Iskra) 283, 4. Kne (SD Bratstvo edinstvo) 279, 5. Markič (SD Franc Mrak) 278. - J. Sitar Kranj: karateisti zmagali na slovenskem pionirskem prvenstvu —- Ekipa Karate kluba Kranj, za katero so nastopili P. Valant, D. Milic in D. Dujovič, je na slovenskem prvenstvu v katah osvojila prvo mesto v konkurenci 14 ekip starejših pionirjev. Na posamičnem tekmovanju je bila Tanja Gre-gorc druga, Anita Gregorec četrta do peta in Gregor Janežič šesti. — S. Na-dižar Ob peči se ji je vžgala obleka Bled — V ponedeljek, 31. decembra, je 82-letna Pavla Potočnik z Bleda stala ob peči pri odprtem oknu svojega stanovanja in se pogovarjala z mimoidočim. Nenadoma je začela kričati, mimoidoči Pavel Perhavc je opazil dim in je ženski odhitel na pomoč. Ker so bila vhodna vrata zaklenjena, je razbil okno in vdrl v notranjost, kjer je ženski pogasil goreča oblačila. Potočnikova je utrpela opekline tretje stopnje in so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico. Oblačila so se vžgala, ker je Potočnikova stala preblizu električne peči in ji je razbeljena električna spirala zažgala obleko. Iz ogorka požar Kranj — Na Nazorjevi ulici v Kranju je v torek, 1. januarja zvečer nenadoma izbruhnil požar. Zanetila ga je 22-letna Mojca Gabrijel, ki je v otroški sobi odvrgla cigaretni ogorek v koš s papirjem in odpadki. Čez čas je iz kuhinje zavohala, da se je nekaj vnelo, in ko je odprla vrata v otroško sobo, je bil prostor ves v ognju. Požar so zadušili kranjski poklicni gasilci. Zgorelo je vse pohištvo, tako da premoženjska škoda znaša 500 tisoč dinarjev. D. Ž. NESREČE RAZBIL AVTOBUS IN OSEBNI AVTO Jesenice — Voznik Integralovega avtobusa, 36-letni Miran Končnik z Lancovega, je v nedeljo, 30. decembra, vozil z Javornika proti Hrušici. Ker je vozil prehitro, sumijo pa tudi, da je bil pod vplivom alkohola, ga je nasproti Viatorjevih delavnic začelo zanašati. Zadel je ob pločnik, na drugi strani ceste ob drog javne razsvetljave in podrl zaščitno ograjo parkirišča, nato pa trčil še v parkiran osebni avto. Na razbitem avtu je povzročil za kakih 150.000 dinarjev škode, na avtobusu za 200.000 dinarjev. Nezgode ni prijavil, temveč je razbit avtobus odpeljal na Integralo-vo parkirišče, vzel drugega in nadaljeval vožnjo proti Hrušici. Pred jeseniško bolnišnico so ga ustavili in mu preprečili nadaljno vožnjo. TRČENJE ZARADI IZSILJEVANJA PREDNOSTI Radovljica — Na magistralni cesti pri Radovljici se je na Silvestrovo pripetila prometna nezgoda, ki ji je botrovalo izsiljevanje prednosti. 48-letni voznik osebnega avtomobila Momčilo Krstić iz Radovljice je pri bencinski črpalki z magistralne ceste zavijal levo na makadamsko pot in izsilil prednost nasproti vozečemu avtomobilu, ki ga je vozil 36-letni Alojz Babic z Jesenic. Slednji je kljub zaviranju trčil v prednji del Krstićevega avtomobila. V nesreči sta bila laže ranjena voznik Krstić in sopotnik Januš. Murić, doma s Črnivca. NEVARNA VOŽNJA NA SANEH Škofja Loka — V sredo, 2. januarja, se je v križišču lokalnih cest v Stari Loki pripetila prometna nezgoda. Matevž Krmelj, star 45 let, se je skupaj s 6-letno Polonco peljal na saneh od Groharjevega naselja proti Stari Loki, zapeljal v križišču na prednostno cesto in tam trčil v osebni avto 40-letnega Pavla Ruparja z Binklja. V nezgodi je bila ranjena Polonca Krmelj, ki so jo odpeljali v Klinični center. d £. f -> Tečaj za vaditelje smučanja Kranj — Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj tudi letos pripravlja tečaj za vaditelje smučanja. Kandidati, ki hočejo pridobiti takšen naziv, morajo biti stari najmanj 17 let in morajo dobro znati smučati. Prireditelj sprejema prijave za tečaj v sredo, 9. januarja, od 17. do 18. ure v prostorih Planinskega društva Kranj (Koroška cesta 27). Kandidati morajo prinesti s sabo osebno izkaznico. Pred začetkom tečaja bo za vse preskus smučarskega znanja. Gneča na vrhu Škofja Loka — Po prvem delu tekmovanja v gorenjski namiznoteniški ligi so v vodstvu tri ekipe s po sedmimi točkami — Gumar, Jesenice in LTH. Četrta je Murova s petimi točkami in peti Kondor s štirimi. Uvrstitev je za ekipi uspeh, saj v letošnji tekmovalni sezoni nastopala z več mlajšimi igralci. Največje razočaranje po prvem delu prvenstva sta Sava na šestem in Triglav na sedmem mestu. Križe so predzadnje z eno točko in Lesce zadnje brez točke Prvenstvo se bo nadaljevalo februarja. J. Starman Podarim — dobim Radovljica — V smučarski organizaciji so pred leti spoznali, da ne morejo računati samo na podporo telesnokulturne skupnosti, temveč da si morajo del denarja za priprave in tekmovanja zagotoviti sami. Ustanovili so smučarski sklad, ki je danes že močna gmotna opora celotnemu jugoslovanskemu smučanju. Lani decembra so po avstrijskem vzoru in s pomočjo slovenskega združenega dela — le-to je prispevalo za staro milijardo dinarjev nagrad — uresničili tudi več let staro zamisel o nagradni akciji Podarim — dobim, ki naj bi v našo smučarsko blagajno prinesla še dodatni dve stari milijardi dinarjev. Od 20. decembra so namreč na 1000 mestih v Sloveniji — v kioskih Dela in Tobaka ter na poštah v prodaji darilne razglednice z nagradnimi kuponi. Igra je preprosta: našim smučarskim reprezentancam podarite 150 dinarjev, za kar dobite razglednico s smučarskim motivom, in če imate srečo pri žrebanju, eno od številnih nagrad. Mimogrede: prvo žrebanje bo 20. januarja; vsi, ki bi radi sodelovali pri tem žrebanju in pri zaključnem 31. marca, morate odgovoriti na prvo in četrto vprašanje. Toni Smolej iz Lesc, načelnik Gorske reševalne službe Radovljica: »Prav je, da s takšnimi akcijami, kot je Podarim — dobim, podpremo naše smučarje. To je I sedanjih razmerah, ko v gospodarstvu škriplje in tudi za ostale dejavnosti ni dovolj denarja, edini način, da naše smučanje obdržimo na sedanji kakovostni ravni. V Sloveniji je smučanje šport številka ena, zato sem prepričan, da bo akcija uspela. Dvomim, Če bi tako izdatno podprli tudi druge športnike, recimo, nogometaše.« Marica Kristan, prodajalka v kiosku Tobaka na avtobusni postaji v Radovljici: »Za akcijo Smučarske zveze Slovenije je med ljudmi precej zanimanja. Glede na uspehe, ki jih dosegajo Križaj, Ulaga, Franko in drugi naši smučarji, jc bilo tako tudi pričakovati. V štiri)i dneh so ljudje razgrabili vseh 175 razglednic, kolikor smo jih v našem kiosku dobili s prvo pošiljko. Še veliko bi jih prodali, predvsem v dneh pred novim letom. Marsikomu bi olajšali skrbi, kaj kupiti najbližjim, prijateljem in znancem, saj bi bile razglednice — če bi jih bilo moč kupiti — kot nalašč za izkazovanje drobne pozornosti ob novem letu.« Ivo Zupan, nekdanji smučarski skakalec iz Žirovnice: »Podarim — dobim je sijanja Vogrinčeva pogruntavščina. Tone dobro ve, da se naša smučarija samo s podporo telesnokulturne skupnosti ne bo obdržala pri vrhu in se enakovredno kosala s tekmeci, ki ne poznajo denarnih zadreg. Akcija bo koristna za smučarje kot tudi za delovne organizacije, ki so prispevale nagrade: prvi bodo zbrali dodatni denar za vadbo in tekmovanja, drugi so si zagotovili imenitno reklamo. Ljudje so pripravljeni pomagati »za boljše pogoje dela, za napredek našega smučanja, za zmage,« kot piše na darilni rezglednici; tudi nagrade so zelo mikavne. Pred leti, ko smučarji še nismo dosegli takšnih uspehov, bi bilo akcijo težje speljati.« C. Zaplotnik Sindikat zahteva kulturnejši prevoz Sindikalni delavci spregovorili o osnutku resolucije za leto 19 — Integral mora zagotoviti kulturnejše prevoze v mestnem primestnem potniškem prometu Jesenice — Ko so člani sveta zveze sindikatov Jesenice obravnavali resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine Jesenice v prihodnjem letu, so priporočili, da je kazalce razvoja treba realneje načrtovati, saj je v resoluciji predvidena rast dohodka, ki ga ne bodo mogli doseči. V osnutku resolucije niso upoštevali spremenjene strukture delitve dohodka glede na zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka, ki začne veljati s 1. januarjem. Prav tako ni sprejemljivo zaostajanje osebne in skupne porabe za dohodkom in tudi ne načrtovani realni padce osebnih dohodkov. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta se ne more strinjati z nadaljnjim zniževanjem osebnih dohodkov in padcem življenjskega standarda in s tem manj denarja za skupno porabo. Ob tem lahko pričakujejo le nadaljnjo socialno ogroženost delavcev in njihovih družin. Sindikalni delavci so bili tudi kritični do osnutka resolucije v tem smislu, da so opredelitve preveč deklarativne in predvsem v družbenih dejavnostih ne izhajajo iz analize materialnih možnosti razvoja. Pri občinskem sindikalnem svetu so se tudi zavzeli za kulturnejši prevoz potnikov v mestnem in primestnem prometu in terjali, da Integral, ki skrbi za prevoz delavcev in šolarjev, odpravi hude konice dopoldanskih in popoldanskih izmen. Ob konicah je na avtobusih nevzdržno, iz- ven konic pa so nekatere avtobui linije domala brez potnikov. Integral mora poskrbeti za dosj nejše prevoze in se pri tem zavzefl ti za dohodkovno povezovanje z ganizacijami združenega dela, če primanjkuje avtobusov. Rešitve i ra iskati za dolgoročno obdobje,, povezovati z občino Radovljica, i beti za obračališča in postajali ter za razvoj tehničnih dejavnost okviru temeljne organizacije Il| grala. O problematiki javnega prevoza do v jeseniški občini razpravljali delovnih organizacijah, interesi skupnostih in v vseh krajevfl skupnostih. D Se(# Sporočili ste na« Jesenice: invalidi kegljali — Dru3J invalidov Jesenice je pripravilo tr* cionalno, 3. kegljaško tekmovanj^ spomin na Staneta Lavriča in za H hodni pokal. Nastopilo je 6 moških j ženske ekipe invalidskih športnih 4 štev ter društev invalidov z-Gorenji Prehodni pokal je osvojila moška \ pa jeseniškega društva invalidovJ katero so kegljali Ančka Čerin, hA Grošelj, Rudi Mandič, Tomaž Čuj Milan Hrast in Janez Čerin. Rezulj moški — posamezno: 1. Anton Groj 423, 2. Rudi Mandič (oba Jesenice) L 3. Blaž Ropret (Tržič) 416; ekipno: 1 senice 2372, 2. Tržič 2238, 3. Skofjaj ka 2213; žertske posamezno: 1. Bj Zalaznik (Škofja Loka) 388, 2. Beti) vak 378, 3. Majda Štern (obe Jesen! 336; ekipno: 1. Škofja Loka 983, 2. & niče 936, 3. Radovljica 892. — J. R*