< > h v> Q D u V) u <3 Kakor se malo pokadi, sum že vidi požar. Ruski pregovor naš tednik Številka 28 Letnik 54 Cena 1,15 evra • 180-SIT petek, 19. julija 2002 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Programski nalog za narodno skupnost se je že vedno upošteval. dr. Klaus Pekarek, predsednik ustanovnega sveta ORF Konferenca konsenza: med upanjem in skepso ^==— . .— —— Stran 2 DANES ZVEČER NA OBiRSKEM Pri Kovaču bo pestro in zanimivo Danes, 19. julija, ob 21. uri zvečer bo na Obirskem pri Kovaču zelo pestro, zanimivo in živahno: skupina Bališ in gostilna Kovač vabita na srečanje, ki bo več kakor samo glasbenega značaja. Sodelujejo tudi glasbeniki, ki so sodelovali z avstrijsko pop-legendo Falco, predstavili bodo najnovejši CD skupine Bališ, prav tako pa so pripravili video-klip z obirskimi originali. Na svoj račun bodo prišli vsi, kajti „naša ljubezen velja vsem generacijam," kakor je v pogovoru za NT (ki je med soprireditelji) poudaril Izidor Stern, soustanovitelj skupine Bališ. Prireditev bo ob vsakem vremenu, poskrbljeno pa je tudi za prevoz (0664/ 4533725). •2 NAŠIH OBČIN ^°v center za Žitaro vas ^ed Miklavčevem in Žitaro v^jo naj bi nastal nov finski center. Stran 6 SPORT Transferji v nogometu Večina naših moštev se je okrepila, vendar t.i. transfernih „bomb” ni bilo. Strani 14/15 hit tedna od 22. do 27. julija Zvočnik Boom Box 300 Watov, 3-stezni _ stereo zvočniki s ključkom za avto in glas beni stolp Graef mesoreznica F20 Futura močni industrijski motor, 230 V, 17Q0W 10 let garancije na motor 19- 9150 bleiburg/pliberk • tel. 04235/2194- www.blazej-center.at • office@blazej-center.at 2 Politika Politika Janko Kulmesch Komentar Našega tednika „Streitbeilegungserklärung” |k | a Schiisslovi konferenci I konsenza so se dogovo-I M rili, da naj bi v primeru pozitivnega zaključka skupno sprejeli tudi izjavo, ki naj bi, tako Haider, vsebovala formulacijo, po kateri je 7. člen Avstrijske državne pogodbe docela izpolnjen. Po Haiderjevih besedah naj bo s tem „končno zavladal mir na Koroškem”. Ta izjava naj bi bila podobna „Izjavi o ukinitvi spora”, ki sta jo sprejeli Avstrija in Italija glede Južnih Tirolcev (t.i. Streitbeilegungserklärung). Za kaj gre pri južnotirolski „Streitbeilegungserklärung” in kaj je njeno bistvo? Kako je do te sploh prišlo? Italija in Avstrija oz. zunanja ministra Gaspari in Gruber sta leta 1946 v okviru Pariške mirovne konference sklenili sporazum, ki naj bi Južnim Tirolcem zagotovil avtonomijo. Pri tem je Italijanom uspelo nabrisati Avstrijce: Gruberjev-Gasparijev sporazum je omogočil, da je Rim lahko združil provinci Bozen in Trentino v eno upravno enoto, v kateri so Italijani imeli dvotretjinsko večino, Južni Tirolci pa so ostali v podrejenem položaju. Sledil je nadvse odmeven odpor Južnih Tirolcev, med drugim tudi s pomočjo dinamita - s posledico, da je v letih 1960/61 takratni avstrijski zunanji minister Kreisky spravil zadevo pred Organizacijo združenih narodov (UNO). UNO je pozvala Avstrijo in Italijo, da se na miren način zmenita za nov statut o avtonomiji za Južne Tirolce. Pri tem velja poudariti, da je Dunaj dosledno nastopal v vlogi države-zaščitnice za svojo manjšino onstran Brennerja. Leta 1972 je bilo tako daleč. Južni Tirolci so dobili takšno avtonomijo, da niso bili več podrejeni italijanski večini. Novi, t.i. drugi statut o avtonomiji jim je zagotovil, da so postali gospodarji v lastni deželi. Potrebno pa je še bilo uresničiti statut v detajlu oz. sprejeti ustrezna izvedbena določila. Šele ko se bosta Rim in Dunaj tudi zanje dogovorila, so Južni Tirolci bili pripravljeni dati svoj dokončni pristanek na rešitev. Imeli so pač svoje izkušnje z Italijo in so se jasno zavedali, da je italijanska diplomacija z vsemi žavbami namazana. Kako umestna je bila njihova previdnost, nenazadnje dokazuje dejstvo, da je trajalo celih dvajset let, preden se je rešilo tudi zadnje poglavje v prizadevanju za avtonomijo. Šele leta 1992 je demokratično legitimirano predstavništvo Južnih Tirolcev izjavilo, da lahko Avstrija in Italija sprejmeta Izjavo o ukinitvi spora. Skratka: predpogoj za izjavo je bilo privoljenje Južnih Tirolcev in njihova uradna izjava, da so njihova pričakovanja izpolnjena. To pa še ni vse. Izjava o ukinitvi spora jasno določa, da je Avstrija slej ko prej država-zaščitnica za Južne Tirolce. Poleg tega določa pravico do tožbe v primeru, da se kršijo sprejeti dogovori. Medtem smo bili tudi že priča, kako so se Južni Tirolci takoj obrnili na Avstrijo, če so videli nevarnost, da jim Italija hoče zago-diti po svoje. Zadeva se je kaj hitro uredila v korist avstrijski manjšini, ker je njihova drža-va-zaščitnica takoj ustrezno ukrepala nasproti italijanski diplomaciji. Položaj koroških Slovencev se v bistvu ne razlikuje od položaja Južnih Tirolcev: tudi 7. člen Avstrijske državne pogodbe je mednarodno zajamčen, tudi koroški Slovenci imamo državo-zaščitnico - Slovenijo. Zato se v bistvu tudi ne bi smel razlikovati, če je na mizi zahteva, da naj s skupno izjavo o ukinitvi spora „končno zavlada mir v deželi”. Upanje, ker so vsi udeleženci Schüsslove konference konsenza izrazili pripravljenost za konsenzualno rešitev. i—^red 2. krogom Schüsslove konference konsenza (pre-I tekli petek, 12. julija, na uradu zveznega kanclerja) je bila večina medijskih predstavnikov zelo skeptična, da bo sploh mogoče priti do nekega dogovora -še posebej zato ne, ker je deželni glavar Haider dva dni prej predložil predlog, ki za narodno skupnost absolutno ni bil sprejemljiv. Po tem predlogu bi o postavitvi napisov odločile občine, v poštev pa bi prišli samo, če bi se zanje izreklo najmanj 25 % volilnih upravičencev. Rezultat 2. kroga konference pa je bil vsaj ta, da se bo konferenca nadaljevala, predvidoma v prvem tednu septembra. Do tedaj pa naj bi posebna delovna skupina pripravila seznam krajev, ki naj bi poleg v uredbi 1977 predvidenih krajev prav tako dobili dvojezične napise. Kriterij za to naj ne bi bil v prvi vrsti procentualni delež narodne skupnosti, temveč njena prisotnost na kulturnem, političnem, cerkvenem in šolskem področju. Nadalje naj bi delovna skupina pripravila paket ukrepov v korist narodni skupnosti, ki naj bi vseboval mdr. tudi medijsko oskrbo za manjšino, npr. na radijskem področju. V tej delovni skupini bodo sodelovali predstavnik urada zveznega kanclerja, deželne vlade, narodne skupnosti in domovinskih organizacij. Doslej sta znana samo predstavnika deželne vlade (vodja ustavne deželne službe dr. Glantschnig) in domovinskih organizacij (predsednik KAB Schretter). Kdo bo zastopal narodno skupnost, bo prihodnji ponedeljek, 22. julija, odločal KOKS, tako predsednik NSKS Sadovnik. Na petkovi konferenci konsenza so prav tako sklenili, da naj bi predsednik ZSO Sturm in predsednik KHD Feldner pripravila skupno izjavo na temo nacizem, partizanstvo in odvedenci. Predsednik KHD je ta sklep z zadovoljstvom komentiraj na vprašanje predstavnika NAŠEGA TEDNIKA, ali si lahko predstavlja konsenz tudi glede dvojezičnih napisov, pa je odgovoril: „Na to odgo- Skepsa, ker si mnogi ne morejo predstavljati, da bi KHD/KAB pristala na rešitev, v katero lahko privoli tudi manjšina. voriti je še prezgodaj. Mi govorimo o starih zgodovinskih bremenih.” Nadaljnja sklepa petkove konference zadevata finančno podporo južnokoroški regiji 'n skupno izjavo, do katere naj b' prišlo v primeru, da pride do konsenza - podobno, kot sta jo podpisali Avstrija in Italija glede JuZ' nih Tirolcev (t.i. Streitbeilegungserklärung; več o tem v Komentarju NT). Obstajajo pa razhajanja glede vsebine take skupne izjave: medtem ko deželni glavar Haider in predsednik koroške ÖVP menita, da bi moralo biti v njej zapisano, da je 7. člen Avstrijske državne pogodbe izpolnjen, poudarjata predsednika osrednjih organizacij Sadovnik m Sturm, da se ta v primeru, da pade do konsenzualne rešitve, lab" ko nanaša samo na določilo <■ člena glede dvojezičnih napisov. Razhajanja pa obstajajo tudi glede vprašanja, ali bi v primeru konsenza prišlo ljudsko glasovanje z mize. Z razliko do Ambrozija in Wurmitzerja sta Haider in Strutz mnenja, da naj bi o kon senzu dokončno odločalo ljudske glasovanje. Predsednik NSKS Sadovnik ocenjuje sklepe konteren ce konsenza kot „poizkus, da naf demo rešitev v smislu narodn skupnosti.” Prav tako mem „Ukreniti moramo vse, da Pr|d do take rešitve. Seveda pa ni _n° bene garancije, da se bo takšni rešitev dejansko tudi uresničil3-^ Predsednik ZSO Sturm pa je P konferenci „rahlo optimističen”- Dejansko vlada v narodni skup nosti po petkovi konferenci ne sa mo upanje, da pride so konsen zualne rešitve, temveč tudi velik skepsa, še posebej zato, ker s ne morejo predstavljati, da bi d°^ movinske organizacije privolile kompromis, ki bi bil sprejemlj' tudi za narodno skupnost. Sadov nik: „Zavedam se te kritike, vendar je bilo sodelovanje domovin_ skih organizacij od zveznep kanclerja od vsega začetka zaz® leno. Do pogajanj pa nimam0 alternative.” Janko Kulmescn AKTUALNI INTERVJU Dr. Klaus Pekarek je predsednik ustanovnega sveta ORF in koroške Raiffeisnove deželne banke. Pogovarjali smo se z njim o vprašanju manjšinske radijske oskrbe in o odnosu med med slovenskim zadružništvom in Raiffeisnovo organizacijo. „Programski nalog za manjšino se je že vedno upošteval” \Sot Predsednik ustanovne-Y\ 93 sveta ORF (Stiftungs-* \rat) imate žeto vplivno vlogo. Vidite možnost, da se [eši Radio dva ? -&-JEKAREK: Generalna di-rektorica ORF dr. Monika Lindner j® zelo jasno povedala, da je nadevanje pilotnega projekta Ra-10 dva zaradi manjkajočega fi-nančnega kritja izključeno. Vzrok 2a to je, ker Republika Avstrija iz Sv°jega proračuna ni refundirala Sredstev, ki jih ORF ne dobi od ti-at'n, ki so oproščeni pristojbine, akrat, ko" se je ORF odločil za fi-anciranje pilotnega projekta Ra-10 dva, pa smo izhajali iz tega, a se bodo manjkajoča sredstva efundirala. Rešitev za Radio dva 'dim samo v primeru, da zagoto-1 financiranje tretja stran. S/ lahko predstavljate rešitev Za celodnevni slovenski radijski s£°red v okviru javnopravnega ^PEKAREK: ORF mora v letu I prištediti 65 milijonov evrov Predložiti najmanj izravnano Poslovno poročilo. Upoštevajoč a dejstva celodnevni radijski Pored v okviru javnopravnega Y gotovo ni realističen. ^ lani sprejetem novem pro-dramskem nalogu ORF so avtohtone narodne skupnosti izrecno omenjene. Ta odločitev, kakor tudi pilotni projekt Radio d^a, je bita označena kot velik napredek v avstrijski manjšin-sto politiki. Kako naj bi se po zadnjem razvoju programski nalog ORF za manjšine sploh ^Polnil? ^-PEKAREK: S tem da so v Pr°gramu ORF oddaje, ki ustre- lai° pomenu narodne skupnosti. ne je pomembno: nesporno ^arrr ’ da so narodne skupnosti ved-0 bile neopustljiv element javno-ravnega programskega naloga, tudi če to ni bilo eksplicitno sformu-lirano. Uresničil se je z lastno slovensko redakcijo v okviru deželnega studia ORF ter z ustreznimi programi in programskimi elementi, ki so fiksen del oddajne sheme koroškega ORF. To velja tako za radio kakor za televizijo. Ste tudi direktor koroške Raiffeisen Landesbank (RLB): Kaj pravite o članku, ki je pred nedavnim izšel v mariborskem Večeru in v katerem piše o vlogi, ki jo je Raiffeisnova organizacija igrala v času nacizma glede slovenskih hranilnic in posojilnic na Štajerskem in na Koroškem? DR. PEKAREK: Ta članek me je zelo prizadel, ker je povzročil veliko vznemirjenje. Po naših rešeršah ne moremo slediti krivdi ali sokrivdi zadružništva ter njegovih odgovornih v teh groznih zgodovinskih dneh. Nasprotno: takratne zadružne organizacije so prevzeli predstavniki nacističnega režima in so tako same postale žrtve. Kolikor sem informiran, obstaja glede tega tudi poizkus zgodovinske obdelave v okviru komisije zgodovinarjev, ki se je ukvarjala z vprašanjem prisilnega dela, ki so ga morali opraviti judovski sodržavljani. Koliko mi je znano, je na osnovi te zgodovinske obdelave pavšalno dodeljevanje krivde neupravičeno. Osrednja Raiffeisnova bančna ustanova, dunajska Raiffeisen Zentralbank, je pred nedavnim kupita mariborsko Krekovo banko. V kakšni meri bo pri tem soudeležena koroška RLB? DR. PEKAREK: Trenutno ima Raiffeisnova skupina predstavništvo v Ljubljani, poleg tega pa v Ljubljani in Mariboru družbo za leasinške posle. Zato se je ponujalo za nas, da razvijemo našo prisotnost v Sloveniji v smer polne bančne koncesije. Temu primerno so bila pogajanja s Krekovo banko, ki so se končala uspešno, pri čemer bo prišlo tudi do soudeležbe koroške in štajerske RLB. Kakšen bo obseg soudeležbe, je še odprto. Vodilno vlogo ima RZB, hkrati pa je vloga obeh deželnih bank v tem, da se na Koroškem in Štajerskem izkoristijo sinergije v smislu čim boljšega oskrbovanja slovenskega trga in slovenskih poslovnih partnerjev. Bo soudeležena tudi Zveza Bank, ki je prav tako članica Raiffeisnove organizacije? DR. PEKAREK: V glavnem je to tema za RZB, ki je trenutno udeležena pri Krekovi banki z 98 % deležev. Hkrati pa obstaja načelni sporazum, da se ponudijo udeležbe koroški in štajerski deželni banki, morda tudi še drugim deželnim bankam. Na vprašanje, ali so na rvoljo deleži še za druge partnerje, trenutno ne morem odgovoriti. Volumen, ki je na razpolago, je omejen, ker hoče RZB na osnovi dogovora znotraj Raiffeisnovega sektorja obdržati večino. Pri tem izhaja iz kvalificirane večine oz. 75 %. Zakaj se je RZB relativno pozno odločila za polno bančno poslovanje v Sloveniji? DR. PEKAREK: Ker obstajajo prek Zveze Bank tradicionalno dobri odnosi do Slovenije, ki funkcionirajo neodvisno od neposredne prisotnosti v Sloveniji sami. Na osnovi teh osebnih stikov in odnosov so bili poslovni stiki dobro izgrajeni tudi brez neposredne udeležbe na kraju samem. Neodvisno od tega smo že na začetku 90-ih let bili udeleženi pri A-banki, vendar smo iz raznih razlogov vrnili udeležbo. Kako ocenjujete sodelovanje med koroško RLB in Zvezo Bank? DR. PEKAREK: Organizaciji sta popolnoma ločeni. Ne obstaja medsebojna kapitalska prepletenost in tudi ne skupna jamstvena družba, temveč ločene ustanove, namenjene varstvu naložb. Zveza Bank je kot strešna organizacija slovenskih kreditnih zadrug edinole članica Avstrijske Raiffeisnove zveze. To ločitev je treba akceptirati in spoštovati, ker se je na eni strani organsko razvila, na drugi strani pa odgovarja potrebam in željam poslovnih partnerjev. Prepričan sem, da bi bila fuzija oz. družbenopravna spreple-tenost neuspešna, ker hoče pretežna večina članov in poslovnih partnerjev, da ima na razpolago možnost izbiranja. Toda razvoj i/ preteklosti in sedanjosti kaže, da so kljub temu fuzije potrebne že 'zgolj iz gospodarskih razlogov. DR. PEKAREK: Trenutno ne vidim za to nobenih gospodarskih razlogov. Hvala za pogovor. Janko Kulmesch Dr. Klaus Pekarek: Javnopravni nalog za slovensko narodno skupnost se je uresniči! s slovensko redakcijo v okviru deželnega studia ORF. Veliki projekti pa tudi velike skrbi v Žitari vasi Ali bo „črni“ deželni svetnik podprl „rdečo“ občino z milijoni. Občinska seja v torek, 16. junija, je bila verjetno pomemben mejnik v žitraj-ski občini? Kjub temu, da ima občina težave in primanjkljaje vsepovsod (vodni proračun, več stotisoča-kov pri kanalu) in da je občinska uprava soočena z disciplinskim postopkom, se občinski manada-tarji trudijo za velikanske projekte in premike v občini. Deželni svetnik je obljubil finančno podporo za celo vrsto projektov. Novi občinski center naj bi zidali v Žitari vasi v trikotu med deželno in državno cesto (2,8 ha). Zemljišče bo občina kupila od družine Lesjak pd. Drobesch za 730.000 evrov. V centru bo novi občinski urad, pošta, zdravnik, trgovina, gostilna, črpalka in razni podjetniki z drugimi storitvami. Občina jo bo morala seveda šele pripraviti za gradnjo in dobiti nadaljnja sredstva za to. Za vso občino naj bi potem veljala ista poštna številka. Za nasproti ležečo njivo naj bi družina Lesjak dala opcijo za gradbena zemljišča v velikosti 2 hektarjev, kjer naj bi nastale nove stanovanjske hiše. Doživljajski park rož bo nastal ob Ženeškem jezeru. Ustanovila ga je gospa Mutzhase in tam nasadila že stotine raznih lilij, ki že cvetijo. Ker sama nima sredstev in ker jih tudi občina še ni dobila od dežele, ji je občine odobrila iz proračuna za turizem nekaj denarja, tako da je lahko z delom začela. Svetnik Wurmitzer je obljubil, da bo podprl projekt z 200.000 evri. Podprla ga bo tudi občina, okoli 150.000 evrov naj bi prispevali razni privatniki s tihimi vlogami. Manjkajoča sredstva 'pa naj bi prišla iz sredstev Inter-reg, v okviru katerega naj bi že-neški park sodeloval s podobnim projektom na Muti pri Dravogradu. Nova kakovostna voda bo prišla iz Jakobovega vrelca na Plaznici v občini Železna Kapla. Tako se bo končala doba Črnega vrelca na Homelišah, ki je delal občini stalno preglavice, ker ni imel vse leto kakovostne vode. Ko bo občina dobila vodo iz Jakobovega vrelca, bo zaprla vse ostale vrelce. Pri tem bo ostalo okoli 500.000,- dolga za stare investicije, dolg bo treba odplačevati še 15 let naprej, kar bo ceno vode v prihodnje podražilo. Občina se bo zavzemala, da bi za to zgrešeno investicijo dobila sredstva od dežele iz fonda za katastrofe. Za to rešitev se je še posebej zavzela EL, ki je menila, da je čista vode na prvem mestu prioritet v občini. Zemljišča za 80 let. Za vso občino so izdelali nov razvojni načrt, ki poleg novih projektov predvideva ukinitev namemb za nekatera gradbena zemljišča. Občina ima nad 80 ha nepozidane površine za gradnje, kar bi zadostovalo za naslednjih 80 let. Občinska uprava v Žitari vasi deluje še vedno nezadostno. Kljub reviziji s strani Deželne vlade v lanskem letu, ki je ocenila kvaliteto občinske uprave v Žitari vasi kot nezadostno (nicht zufriedenstellend) se kljub trudu novega župana še ni ničesar spremenilo na bolje. Orzračje med občinskimi sodelavci je še vedno zelo obremenjeno. To dokazujeta tudi dva primera v zadnjem času, ko uprava ni bila v stanju izdelati pogodbe za občane, ki so od občine hoteli kupiti nekaj kvadratnih metrov zemlje. Občinski svet je prodaje sklenil že lani. Kljub temu občani še niso postali lastniki zemljišč. Še več! Na županov predlog naj bi celo razveljavili tozadevni sklep občinskega sveta za prodajo zemljišča mikla- Gradi pa se ne toliko, oziroma lastniki zemljišč niso pripravljeni prodati zemljišča interesentom. Zato bodo zazidalno površino zmanjšali za polovico, ker sicer deželna vlada ne bi bila več pripravljena odobravati nijovih prošenj za prenamembe. Otroški vrtec v Žitari vasi bo odslej tudi uradno dvojezičen. Sklenjena je bila sprememba statuta, v katerem izrecno piše, da se vrtec vodi v obeh deželnih jezikih. To velja za obe skupini v vrtcu, ker imata dve od treh vrtnaric kvalifikacijo tudi iz slovenščine. Zato bo tudi podpora s strani Urada zveznega kanclerja nekoliko višja. Kanalizacija napreduje in bo jeseni že prišla v Šentlipš. Problem je velik deficit za tekoče poslovanje, kot smo v NT že poročali. Na minuli občinski seji so kritizirali župana, ki oddaja de- vškemu živinozdravniku, „ker se v zadnjem času ni obnašal tako, kot bi to občinska uprava želela“. Torej nekaj novega. Župan in občinska uprava, ki hočeta tudi kaznovati ... Predlog so socialisti s pomočjo dveh svobodnjakov tudi sprejeli, če pa je ta veljaven, je druga stvar. Da bi to na vsak način dosegli, so poslali svojega mandatarja iz Bikarje vasi, ki je bil že na seji in hotel glasovati proti temu predlogu, kratko-malo domov in je prišla na sejo v dvajsetih minutah nadomestna odbornica. Žitrajski bčinski svet je tudi sklenil, da na Miklavčevem proda drugi del zemljišča g. Steinacherju. Upati je, da bo postal lastnik prej ko v 7 mesecih, če sploh. la za popravillo cest brez privoljenja občinskega predstojništva in občinskega sveta. Računi pa niso kriti v proračunu in znašajo nad 200.000 evrov-Za dodatna dela po kanalu za gradbeni odsek Sele-Šentlipš b' potrebovali dodatnih 230.000 evrov, ki pa jih tudi ni. Vsi računajo pri tem zopet na deželnega svetnika Wurmitzerja. Šele pred kratkim je deželna vlada izsilil3' da je občina morala povečati ka-nalne pristojbine za več kot 10 in uvesti nov način obračunava^ ja le-teh, tako da morajo občan' letos plačevati 50 % pristojbin P° velikosti stanovanj in hiš, ne Q'e. de koliko vode porabijo. To naj b' prineslo kakih 30.000 evrov vec v kanalni proračun. Nova tovarna Lindenberg G lass Tyle (prejšnji IPH) zaposluje že več ko 80 sodelavcev in na merava povečati svoje prostor®' Zato želi koristiti sosednje Ijišče, ki je še v občinski las j-Občina se je z njim razgovarjaia o prodaji zemljišča, hkrati pa 5 bo pogovarjala z lastniki sose njih zemljišč o mogočem odkupa tako da bi si zagotovila za nasta jajoči obrtni park dodatne povrSl ne. Velepekarna Zeppitz&Fatsc nig je lani opustila pekarno na M klavčevem in odšla s proizvodni v Celovec. Tako je občina izgub' la nad 20 delovnih mest. Pekarn ^ na Miklavčevem g. Zeppitzu uspelo prodati (ponujal je prosta re celo občini) in tako si je izrn'5 nov projekt „bio-testenin“, kjer investiral nad 200.000,- v nov® stroje in zaposlil 2-3 sodelavC®) Na pomoč je tu priskočila žitraJ ska FP in mu pri tem izborila deželnemu svetniku subvencij0 višini 21.000 evrov, če bo to inve_ sticijo izvedel. Subvencijo bo 'z plačala občina, zato je bilo treb skleniti rebalans občinskega pr° ačuna.- . , m Slaba ocena za upravo k, Petek, 12 julija 2002 j- il- '3 J- l/. :a bi 10 v 13 d 3, i- /= 1- 11 O I-3i € g j- t- i- ;i. a e I- j, i- i- i- I- o i- e >i e i' ri v r a Vrelci: ali se bosta pustili občini od dežele izsiliti? EL proti temu, da bi piiberški občani morali plačati umetni sneg na Peci. Na minuli občinski seji v Pliber-ku’ 11. julija, je občinski svet spet obravnaval vprašanje vodnjaka v Dobrovi, brez katerega dežela Koroška ni pripravljena dati do-^oljenja za umetno sneženje na Peci. Vodopravni oddelek dežel-ne vlade namreč zastopa mne-nje’ da bi lahko prišlo na Peci pri smučanju do onesnažitve Kanau-ovega vrelca in bi morali v takem Pbmeru vrelec zapreti. Iz tega Razloga pa potrebujeta občini Pli-oerk in Bistrica rezervni vrelec, ako dežela. Za zahtevo dežele ainogi v Pliberku in na Bistrici vi-'i0 čisto druge razloge, da se namreč dežela želi polastiti vod-n|h pravic na podjunskem polju. O rezervnem vrelcu (ki je v obrovi pri Strpni vasi) je moral j7lePati piiberški občinski svet. Kar še vedno niso znani pogoji Pogodbe med dežele in občina-^a Pliberk in Bistrica, je Enotna lsta Pliberk bila proti sklepu za 9radnjo vodnjaka. Frakcijski Predsednik EL Franc Valeško je rTl6r|il. da se dežela želi polastiti v°dnih pravic in da bosta pri tem nastradali občini Pliberk in Bistri-Ca- Valeško: „Vodne rezerve v podjunskem polju so ogromne in jih ne bomo dali iz rok za smučišče, ki nikoli ne bo rentabilno“. Valeško je zahteval, da naj občina prej predloži pogodobo in šele potem naj bi o vrelcu glasova^ občinski svet. Župan mag. Raimund Grilc je občinskemu svetu razlagal, da je po zadnjem razgovoru med njim in pristojnimi svetniki Wurmiter-jem, Rohrom in Pfeifenbergerjem vse bolj ali manj jasno in da bo občinski svet imel pred dokončno odločitvijo še enkrat možnost odločati. Načelni sklep za gradnjo vrelca pri Dobrovi je bil nato sprejet s 17:5 glasovi (ÖVP, SPÖ, FPÖ proti, EL proti). Silvo Kumer Milijonska škoda? Pričetek gradnje piiberške občinske kanalizacije ne bil zelo srečen. V Nonči vasi se je deželna cesta pogreznila in so jo morali na novo asfaltirati. Kdo bo plačal škodo, pa še ni čisto odoločeno. KDO BO DOBIL POGODBO? Dva ponudnika za pošto v Šentprimožu H Septembra letos naj bi po načrtih Telekoma^ zaprla svoja vrata pošta v Šentprimožu. Občani so zbrali nad 600 podpisov za obstoj pošte, toda brez uspeha. Telekom pa je ponudila^ občini Škocjan, da naj v Šentprimožu najde trgovca, ki bi prevzel poštno postojanko. Za to poštno postojanko se zdaj potegujeta oba šent-primška trgovca, Blažej in Picej. Telekom pa zdaj očitno namerava podpisati pogodbo za servisno postojanko s trgovino Blažej. S tem pa se ne strinja trgovec mag. Jozej Picej, ki je na tiskovni konferenci, ki jo jejmel preteklo sredo doma v Šentprimožu, poudaril, da bi on nudil občanom isti servis, kot ga je doslej ponujala pošta v Šentprimožu. Po Picejevem mnenju se je občina Škoci-jan odločila iz političnih razlogov za trgovino Blažej, gospodarski razlogi da govorijo jasno za njegovo trgovino. Picej upa, da bosta Telekom in župan le še spremenila mnenje in podpisala pogodbo z njim. Letošnji šentpetrski maturanti so praznovali v Bilčovsu ^Meseca junija je peti razred pi6 šole za gospodarske pokli-6 v šentpetru pri Šentjakobu v 0žu nastopil k maturi. Predse-°val je nadzornik dr. Teodor Do-rTlej’ razredničarka je bila sestra Veronika Supan. Slavje je bilo pri Miklavžu v Bilčovsu. Ravnatelj Štefan Schellander je pohvalil razred zaradi dobrega znanja; poučeval ga je v angleščini. Gostilničar Hanzi Ogris ml., pod- predsednik Slovenske gospodarske zveze, je pozdravil maurant-ke in maturante v imenu svoje organizacije. Poudaril je izredni pomen šole za gospodarstvo in turizem. Zelo rad jemlje praktikante aturantke z maturanti: zadaj: sestra Veronika Supan (razredničarka), Saša Kramer, Mariana Mikiau '°dličen uspeh), Marija Roblek, Griseldis Lehovar, Lucija Hafner, Marijan Adlaßnig, Nataša Metschina j.. °bcr uspeh), Marianne Palmisano (dober uspeh), Romana Nötsch, Martina Kremžar, Ines Stupica, Kata-,na Lavčič (dober uspeh) spredaj: Lea Mitračinovič, Katja Kropivnik, Tatjana Adlaßnig (dober uspeh), Benčin Smrtnik, Alexander Mann, Gregor Dobernig šentpetrske šole, saj so res odlično izšolani. Zastopnika obeh osrednjih organizacij Milka Kokot (ZSO) in Franc Wedenig (NSKS) sta prinesla darila; oba sta poudarila veliki pomen šole za našo narodno skupnost. Izrekla sta upanje, da bi se absolventi in absolventke vključili v narodno delo in da bi ohranili živo, kar so podedovali doma in kar so prejeli na šoli. Razredničarka Veronika Supan je z diapozitivi pokazala kroniko življenja od 1. do 5. razreda (Anglija, Dunaj, Mondsee, Asisi in vsi izleti). Slavnost je olepšala dijaška glasbena skupina; spremljal jo je nadzornik za verouk Tone Boschitz - ToBo (poučeval je likovnost). Med častnimi gosti je bil tudi predsednik KKZ dv. sv. dr. Janko Žerzer; bil je prvi ravnatelj šentpetrske Višje šole. Maturantkam in maturantom je izročil darila KKZ. Zahvalno božjo službo je bral Hanzi Rosenzopf. Skupno nastopati s Posojilnicami Novi poslovodji Zveze Bank mag. Josef Lang in mag. Rudi Urban v pogovoru za NAŠ TEDNIK: „Ne moremo čakati, da pridejo stranke k nam. Stopiti moramo do njih in jih pridobti za poslovno partnerstvo.“ Novi poslovodji Zveze-Bank v Celovcu: mag. Josef Lang in mag-Rudolf Urank. Foto: Gotthardt ■ s'aWor smo že poročali, ima Zveza Bank poleg I Vdosedanjega direktorja Franza Krištofa še dva nova: Pretekli ponedeljek, 15. julija, je mag. Josef Lang nastopil službo poslovodje Zveze Bank, novi poslovodja Zveze Bank pa je postal tudi mag. Rudi Urban, ki je doslej bil v službi Posojilnice Bank-Podjuna. Poslovodja Lang je bil več ko 23 let v službi koroške Raiffeisen Landesbank (RLB), nazadnje kot poslovodja njene družbe za kreditno svetovanje Affida. Preteklo leto je bil tudi zunanji svetovalec za Zvezo Bank -„zaradi pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo bančno nadzorstvo" (Lang). Po njegovih besedah so te sedaj odpravljene, kar je potrdilo tudi bančno nadzorstvo, „treba pa bo še veliko podrobnega dela, da lahko dolgoročno ohranimo to stanje. Cilj naših prizadevanj je, da ohranimo samostojnost Zveze Bank". Na vprašanje, kaj pravi o ugotovitvah Raiffeisnove revizije v preteklih letih, da potrebuje Zve-za-Bank več lastnega kapitala, je poslovodja Lang odgovoril: „V tej zadevi je bilo že marsikaj narejeno. Trenutno imamo izredno visok delež lastnega kapitala oz. 13,5 %. Lahko se merimo z mnogimi drugimi bankami." Lang tudi ne pusti veljati ugovora, da je prišlo do zvišanja lastnega kapitala s pomočjo Posojilnic-Bank in da je Raiffeisnova revizija v poročilu za poslovno leto ocenila to kot „senčno stran". Po mnenju novega poslovodje Zveze-Bank „velja v Raiffeisnov! organizaciji načelo, da je za lastna sredstva treba poskrbeti iz lastnega sektorja." Tako Lang kakor Urban v pogovoru za NAŠ TEDNIK poudar- jata: „Težišče našega dela bo, da se bomo v večji meri posvetili domačemu in tujem trgu ter učinkovitejšemu menedžmentu glede stroškov." Čimbolj učinkovito hoče poslovodstvo izkoristiti tudi obstoječe resurse in izboljšati koordinacijo znotraj slovenskega kreditnega zadružništva. Sploh pa vidi Lang glavno nalogo v neposrednem nagovarjanju potencialnih poslovnih partnerjev. „Ne moremo čakati, da pridejo stranke k nam. Stopiti moramo do njih in jih skušati pridobiti za poslovno partnerstvo." V tem smislu hoče Zveza Bank „v smislu subsidiarnega načela“ (Lang) vključiti tudi Posojilnice-Bank, ker poznajo poslovne partnerje v svoji neposredni bližini. Navzven hočejo Zveza Bank in Posojilnice-Bank skupno nastopati „kot koncern" (Urban) „ob popolnem upoštevanju avtonomije Posojilnic" (Lang). Nadalje hoče Lang znatno povečati poznanost Zveze Bank. „Trenutno je ^ grozljivo nizka. Niti v lastni hiši oz. avstrijski Raiffeisnovi orga-nizaciji mnogo poslovodij Ra'''" eisnovih bank ne vedo, da je članica Avstrijske Raiffeisnove zveze tudi Zveza Bank." Posebne načrte kuje poslovodstvo glede prisotnosti v Sloveniji. Detajlov Lang še ni möge1 povedati, poudarja pa, da bodo v prihodnosti „zanesljivo fizično Prl' šotni neposredno na kraju samem." Prav tako pa hoče intenzi- -virati tudi kooperacijske možnost1 znotraj avstrijske Raiffeisnove organizacije. Enako velja za odnos Zveze Bank do koroške RLB. Jz' koristili bomo vsako smiselno ko; operacijo. Pridržkov ni niti Prl Zvezi Bank niti pri RLB.“ Janko Kulmesch Poletni lutkovni dogodek v Železni Kapli Novost v lutkovnem gledališču. Medfestivalski projekt Mednarodna lutkovna delavnica s produkcijo V mednarodni delavnici v okviru 13. Poletnega lutkovnega pristana je v Mariboru nastala lutkovna igra, pri kateri so sodelovali lutkarji - igralci-študentje - iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Koroške. V tednu dni so naštudirali igro na besedilo Milana Dekleve Od ena do nič. Partnerji v mednarodnem projektu so bili: Grad-sko kazalište Split, CTA Gorica, Primorsko gledališče Gorica, K KZ Celovec in Lutkovno gledališče Maribor, v katerega prostorih so igralci vadili za igro. Iz Koroške so pri projektu sodelovali Roman Krajger in Aleksander Tolmaier kot igralca ter glasbenik Edi Oraže, ki je v živo na odru spremljal igro s harmoniko Vsaka država je bila pristojna za določeno področje: Hrvaška za režijo in koreografijo: režiserje bil priznani poznavalec lutk Zlatko Bourek, ki je kipar, grafik, risar, scenograf in kostumograf. Deloval je na številnih odrih v Nemčiji, na Hrvaškem in v New Yorku, zaslovel pa je s Shakes-pear-Stoppardovo uprizoritvijo Hamleta. Olga Glavina je plesala v baeltnih ansamblih in se posvečala baletni pedagogiki, zadaj leta pa se posveča koreografiji različnih predstav. Italijanska stran je bila odgovorna za scenografijo. Lutkovno gledališče Mari- bor - Slovenija - je prevzelo stroške za bivanje vseh udeležencev in pogoje za vaje. Avstrijska stran pa je poskrbela za glasbo. Iz vsake države so se delavnice udeležili igralci: iz Slovenije in Italije po trije, iz Koroške in Hrvaške po dva, ki so predstavo Od ena do nič predstavili v štirih jezikih. Ob koncu delavnice preteklo soboto, 13. julija, so jo uprizorili prvič, dan navrh pa so igrali v Železni Kapli, kjer so na predstavo prišli tudi študentje iz Argentine in Kanade. Igra je zelo prikupna in temperamentna z lutkami, ki hudiču predstavljajo razne šte- V Železni Kapli so zaigrali igor, ko s° jo naštudirali v delavnici. vilke in v svojem jeziku nakažej0 razne izštevanke. S to predstavo so sodelovali tudi na festivalu A' pe-Adria v italijanski Gorici od ^ do 18. julija, v drugi polovici oktobra pa se bodo udeležili fes'1' vala v Splitu. <> Petek, ? ]9julija 2002 Razno 7 0 vlogi manjšin v regionalni politiki Evropske unije Dr. Igor Roblek se je v svoji disertaciji posvetil „Vlogi narodnih skupnosti za razvoj podeželja v smislu evropske regionalne politike". Na katerih temeljih sloni tvoje doktorsko delo? BB^-BOBLEK: Na dveh ravneh: Prva - prikaz regionalne politike til. V ta namen sem lani obiskal udi Finsko, kjer sem spoznal, da J Se močno razlikuje od Avstrije f. Predvsem v tem, da imajo finske °bcine večje pristojnosti in večjo Pvtonomijo, tudi kar zadeva pra-3 V|co pobiranja davkov. Drugi del f Je analiza vplivov narodnih skup-a bosti na podeželje. ii Naj je značilno za regionalno Politiko EU? ■ RBjjQBLEK: Njen bistveni cilj - J6’ da se zmanjšajo razlike med - ^nj in bolj razvitimi regijami. Po-e9 tega hoče EU ohraniti in kre-P1*1 Podeželje, razviti trenutno rorežo mest in podpirati koopera- - C|J0 med njimi. Uspeva zmanjševanje razlik 1 med manj in bolj razvitimi regi- jami? BB1_BQBLEK: Znotraj EU so se ' Tjanjšale, znotraj posameznih 1 rzav pa povečale. V Avstriji so ' 6 malenkostno zmanjšale. n kakšen je razvoj v evropskih regijah, kjer živijo narodne ' Manjšine ? DR. ROBLEK: Regije z narodnimi skupnostmi so bile od vsega začetka bistveno slabše razvite. Še posebej velja to za Južno Koroško, Gradiščansko in Prekmurje. Vzroke vidim v obmejnosti ter v državni in deželni politiki, ki je načrtno zapostavljala te regije. Sedanji razvoj pa kaže indiferentno sliko: v določenih regijah, npr. na Gradiščanskem, je prišlo do izboljšanja, na Južnem Koroškem pa doslej še ni zaznati bistvenih pozitivnih sprememb. Koroška je nekaj let zadaj. Premalo je sa-moiniciative in preveč uradniške mentalitete. V politiki je preveč v ospredju, da skuša drug drugega preprečevati, namesto da bi v stvarnih vprašanjih skupno vlekli za eno vrv. Kako naj EU prispeva h krepitvi regij z narodnimi skupnostmi? DR. ROBLEK: Prvič- EU bi morala sprejeti poseben program za razvoj narodnostno mešanih regij. Drugič - V izvajanju regionalne politike na deželni in državni ravni bi morali začeti vključevati ustanove narodne skupnosti in ne samo posameznih oseb. Ravno v tem vidim tudi nalogo društ- va AACC (Alpe-jadranski center za čezmejno sodelovanje). Tretjič - država in dežela bi morali sprožiti izobraževalno ofenzivo na jezikovnem področju, od vrtcev pa do izobraževanja odraslih. Za to bi bila sprva potrebna informacijska kampanja, nato pa uvedba načela, po katerem ne bi bilo treba otroke prijaviti k dvojezičnemu pouku, temveč naj bi veljalo načelo odjave. V svoji disertaciji si analiziral tudi vplive narodnih skupnosti na podeželje. Za katere vplive gre konkretno? DR. ROBLEK: Analiziral sem naslednje narodne skupnosti: Južne Tirolce, koroške Slovence, gradiščanske Hrvate, Madžare v Sloveniji in Nemce na Madžarskem. Narodne skupnosti so sestaven del podeželja. Poseben vpliv imajo na kmetijstvo, ker so kmetje v narodni skupnosti nadpovprečno zastopani. Zato je nevarno vsako skrčenje javne infrastrukture, ker se s tem pospešuje odseljevanje in tako zredči prostor oz. izgubi regija svojo podobo. Cilj mora biti, da se ohrani kmetijstvo. Poskrbeti pa je tudi dr. Igor Roblek treba, da se ne odselijo tisti, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom. Omogočiti jim moramo zaposlitev v domačem okolju. Kakšen pomen ima za regije z narodnimi skupnostmi dvojezična topografija? DR. ROBLEK: Ta je zelo pomembna za priznanje vloge narodne skupnosti in identiteto pokrajine. Južnokoroško regijo na eni strani zapuščajo ljudje, tisti, ki ostanejo, pa se v vedno večji meri asimilirajo. Kako ustaviti proces asimilacije? DR. ROBLEK: Poleg krepitve infrastrukture so zelo pomembni tesni stiki s Slovenijo, in to na vseh področjih, od kulture pa do medsebojnih poznanstev. Janko Kulmesch Üinenja + mnenja + mnenja + mnenja + mnenja + mnenja +mnenja + mnenja + mnen- Izjava EL Žitara vas - Odborniki Enotne liste občine 'tara vas se že vsa leta zavze-^ 0 tudi za to, da bi dobile naše asi dvojezične krajevne napise, tem prizadevnaju podpiramo in fto podpirali tudi naše centralne Pol|tične organizacije. D .^ede tega podpiramo tudi Prjzadevanja naših predstavnikov sedajšnjih pogajanjih na Du-aj4- Mislimo, da bi morala obči-a kitara vas, kjer še nad 50 od-°tkov prebivalstva gavori vsaj °vensko narečje, dobiti dvoje-lcne krajevne table in kažipote. Kljub temu se nam zdi pravilno, ,e Pri teh pogajanjih dosežemo °nsenz s koroškimi političnimi /Ankami in tudi z našimi ostalimi v inskimi frakcijami. Za preži-atje in nadaljnji razvoj sloven-2 I 9a jezika v naši občini bi bilo ev° Pomembno, da predstavniki as'h sodeželanov to novo uredi- tev tudi sprejmejo in jo podpirajo. Pa četudi s ceno, da ne bi vsaka vas v občini imela dvojezične table. Pri nas ne potrebujemo dvojezičnih oznak za vasi kot so to Polena, Proboj ali Tihoja, ki so v obeh jezikih enaki. Navezali smo že stike z ostalimi občinskimi frakcijami v tej zadevi. Pripravljene so za pogovore in da pridemo v tej zadevi do-kompromisa. Preživeti mora jezik in ne samo table. Za preživetje jezika pa je potrebno tudi dobro ozražje v občini, ki ga moramo ustvarjati vsi občani: Za EL Žitara vas: podžupan Joža Habernik, Tomaž Petek, Karl Hren, Josef Hobi, Pavli Stern, Franc Lipuš Katastrofa! Ob napadih svetovno znanega deželnega glavarja na Radio dva in t.i. „radikalinskije" med nami, mi je prišla na misel ugotovitev zelo znane koroške kulturne urednice, češ da je največja katastrofa, da smo koroški Slovenci pravi Korošci. Vsak sedi samozadostno na svojih jajcih in ne pogleda čez rob svojega gnezda. Vsi rojaki vemo, da je npr. knjigovodstvo Radia dva v najboljšem redu, da se nihče ne more bogatiti iz sredstev, ki so namenjena za ta radio, vsi vemo, da mag. Rudi Vouk ni „radikalinski“, s tem ko zahteva pravice, ki so nam zajamčene v Avstrijski državni pogodbi. Vsi tudi vemo, da reševanje manjšinskih vprašanj ni finančno, temveč izključno politično vprašanje. Pa se ne zganemo. Sedimo globoko v svojih gnezdih in pazimo, da nam ne bi kdo izmaknil kakega zlatnika. Beseda „solidarnost" je postala velika tujka. Velika večina Korošcev, ki bere le nemške časopise, pa vsega tega ne ve in verjama „velikemu poštenjaku“, ki ga je večinsko izvolila na vrh dežele in ki ne zamudi priložnosti, da zabije klin med „dobre" in „slabe" Slovence. Franc Kattnig, Rožek V lastni zadevi Naše uredništvo je za menjalo telefonskega ponudnika. Telefonske številke uredništva ostanejo kljub temu nespremenjene (0463/51 25 28 * 26 Franc Sad-jak / *25 Janko Kulmesch, *24 Silvo Kumer, * 23 uprava, * 22 faks). Spremenili in poenostavili pa smo naslove elektronske pošte uredništva, in sicer sadjak@na-stednik.at in kumer@nastednik.at ter uprave Degrin@narod.at in fera@narod.at. uredništvo in uprava 8 Novo mesto OB ROBU Ignoranca \ # edno spet se poudarja, \ / kako pomembni so za V preživetje narodne skupnosti čim tesnejši stiki in sodelovanje z matičnim narodom. Vedno spet se ugotavlja, kako pomembno je za narodno skupnost čim boljše spoznavanje države matičnega naroda in njenih državljanov. Vedno spet pa smo soočeni tudi s kritiko, da se tega premalo zavedamo. Kritika gotovo ni docela neupravičena. Z razliko do Južnih Tirolcev ali Dancev v Nemčiji se še vse premalo zavedamo, da ima slovenski narod svojo državo, da je Slovenija za našo narodno skupnost država zaščitoica, da je vsestransko sodelovanje z rojakinjami in rojaki na sončni strani Alp življenjskega pomena. Nositelji Jezikovnih počitnic v Novem mestu, predvsem njihova pobudnica in organizatorka Krščanska kulturna zveza, prav tako pa tudi osnovna šola Grm in njeni pedagogi ter starši-gostitelji v Novem mestu, se tega zelo dobro zavedajo. Njihova prizadevanja so v vsakem oziru nadvse hvalevredna in odlična investicija v prihodnost narodne skupnosti. Pričakovali bi, da bi se tega zavedati tudi pristojne državne ustanove Republike Slovenije, zlasti še Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pričakovali bi, da bi si vzeli čas za obisk v Novem mestu in tako izrazili potrebno priznanje prizadevanjem za izpopolnjevanje v slovenščini, za boljše spoznavanje slovenske države in njenih državljanov. Kljub vabilu so ostali doma, ni se jim zdelo vredno, da bi s svojim obiskom počastili tiste, ki s konkretnimi dejanji, in ne samo z lepimi besedami v občasnih nedeljskih govorih, krepijo vseslovensko zavest. Njihova ignoranca je zgovorna. Preostane le še vprašanje: naj jo pojmujemo tudi kot slovensko doktrino za slovenske manjšine? Janko Kulmesch Počitnice v znamenju slovenščine in Slovenije Jezikovne počitnice v Novem mestu so letos potekale trinajstič. "■^a organizatorje, Krščansko kulturno zvezo iz Celovca in ^■■osnovno šolo Grm iz Novega mesta, pa številka trinajst ni pomenila nesrečne številke. Ravno narobe, letos se je na pobudo odzvalo tolikšno število otrok, da so morali številnim odpovedati udeležbo. Od 30. junija do 13. julija se je Jezikovnih počitnic udeležilo 44 otrok iz Koroške, Štajerske in z Dunaja. Družine-gostiteljice so skrbele za otroke v popoldanskem ča- su in večernih urah ter ob koncu tedna, dopoldanske ure pa so otroci preživeli v šoli. Družine-gostiteljice je v Novem mestu nagovoril Tihomir Troha, ki se je letos obrnil tud na ostale novomeške šole. Tako je vabil za projekt, ki povezuje novomeško in koroško mladino. Stopil je tudi do g. prošta Jožefa Lapa, ki je radevolje pomagal iskati nove družine in obenem zelo pozdravil povezovalno pobudo. Za jezikovni pouk je letos prvič, zaradi velikega števila udeležencev, skrbelo pet učiteljic slovenskega jezika. Otroke so uvajalev svet naše materinščine, približevale so jim Novo mesto, Dolenjsko in Slovenijo nasploh. Po pouku so sledile razne interesne dejavnosti pri katerih je bil poudarek na špor' tu: razne igre z žogo, lokostrelstvo' aerobika, fitnes, poleg tega & računalništvo in folklora. Organizatorji so pripravili tudi dva izleta. Na prvem izletu so se otroci s svojin11 POGOVOR „Manjka jim predvsem besednega zaklada” Ravnateljica Sonja Simčič pedagoško spremlja Jezikovne počitnice že od vsega začetka. I sako so se Jezikovne počitnice v Novem mestu I \.razvile oz. v čem se razlikujejo sedanje počitnice od prvih? SIMČIČ: Na začetku smo imeli veliko otrok, ki so jim posredovali slovenščino samo babice ali starši, zelo malo pa šole. Danes se je zadeva obrnila: zelo dobro sodelujejo šole, še posebej Slovenska gimnazija. To je plačilo za naše delo, ker so učitelji spoznali, da jezikovne počitnice koristijo. Kakšno je znanje slovenščine pri udeležencih? SIMČIČ: Obvladajo narečje, knjižnji jezik pa obvladajo predvsem gimnazijci. Kako ocenjujete nivo znanja slovenščine na Slovenski gimnaziji? SIMČIČ: Ta je stalen. Glede na to, da je na Koroškem slovenščina drugi deželni jezik, ga bi pohvalila. Pri nas pa udeleženci počitnic spoznajo, da je slovenščina enakovreden jezik, ki se govori na vseh ravneh, od trgovine pa do policaja. Kje vidite jeziko vne pomanjkljivosti pri mladih udeležencih? SIMČIČ: O pomanjkljivostih ne bi govorila. Manjka pa jim besednega zaklada, ker ne komunicirajo na vseh ravneh. Za pogovor v družini zadostuje 2000 besed, zunaj nje pa je potrebnih okoli 20.000. Kakšen je pedagoški koncept Jezikovnih počitnic? SIMČIČ: Prvič - trudimo se za bogatenje besednega zaklada. Drugič - učenje temelji na sproščenem pravilnem govoru. Šele na tretjem mestu je pisno sporočanje. Prav tako pa dajemo pozornost spoznavanju jezika v okolju. Prvi dan je namenjen vprašanju: Kdo sem jaz? Udeleženci počitnic najprej govorijo o sebi, svoji družini, o gostitelju in njegovi družini. Drugi in tretji dan se posvetimo spoznavanju Novega mesta, tretji in četrti dan pa spoznavanju Dolenjske. V drugem tednu je na vrsti ostala Slovehija, predvsem Ljubljana in Primorska. Gorenjsko smo izpustili, ker jo večina udeležncev zelo dobro pozna. Kako se odvija pouk sam in kakšna je struktura udeležencev? SIMČIČ: 60 % udeležencev zelo Sonja Simčič ! \ i i \ ( dobro zna slovensko in so razdel' jeni v tri skupine. Ostali, ki imai6 I šibkejše znanje slovenščine, s0 1 razdeljeni v dve skupini. V vse11 1 skupinah je delo individualizirano-Ni frontalnega pouka, pri katere'11 j učitelj pred tablo razlag3 J slovenščino, učenci pa pišejo v ' zvezek. Sicer pa učiteljice delaj0 z učenci iz nižjih skupin - s P0’ * močjo slik - slovarček novih Pe' J sed, ki jih prej niso poznali. Zah' ' tevnejše skupine pa pišejo že P1' vi dan test, na osnovi katereP3 lahko potem ugotovimo napredi ^ pri vsakem posamezniku. Kakšen je ta napredek? SIMČIČ: Najbolj opazen je v nižjih skupinah oz. pri udeleže0' cih z najslabšim predznanjeh1-Njihov besedni zaklad postan6 večji za okoli 300 besed. Gled6 višjih skupin pa upamo, da j'1’ opazijo učitelji na Koroškem. P3 še to: veliko se naučijo tudi Pf družinah-gostiteljih. tn kaj si še posebej želite ^ prihodnje počitnice ? SIMČIČ: Predvsem natančneje6 podatke o predznanju slovenšd' ne. Janko Kulmesd1 Jezik< ovne počitnice 2002: letošnjih trinajstih počitnic se je iz Koroške udeležilo 44 otrok. Skupaj z otroki-gostitelji so se mladi Korošci slikali na športnem igrišču pred osnovno šolo Grm, ki vsako leto pripravi pedagoški program, v ozadju novomeški Kapitelj. 9°stitelji odpravili proti morju, usta-So se v Ljubljani in se z ladjica-1 vozili po Ljubljanici in se nato v runjanu osvežili v morju. Na dru-yerti izletu pa so si mladi ogledali 'fjo Kostanjeviško jamo in se a 0 sprostili ob športnem tekmo-jear,jlu' Tako se otroci približujejo 2|ku in spoznavajo njegovo funk-°nalnost. Ves dan so soočeni s °Jo materinščino, od bujenja do !|. ^ trgovine, športa in televizije. VTISI MLADIH UDELEŽENCEV neu so skupaj z mentorji pri-z bogatim slikov-„ Qradivom in prikazom Jezikov-n|h Počitnic 2002. 3 van So.^oto' julija, so se v telo-in an'ci zl3rale družine gostiteljice . družine iz Koroške ter občudo-znanje otrok. Kar eno uro je ;o nim iti v vaie je ^a a zaključna prireditev, ki so se udeležili predstavnica novo-..eske občine, dr. Janez Duler, biv-^mmister za Slovence v zamejst- Po svetu, ter predsednika kWJ lis‘" ’ , ^ Janko -n°*ne liste Andrej Wakounig in ^ -«"Ko Zerzer, ki so se vsi lah-otr PrePričali o učnem napredku °k v tako kratkem času. Jože Lap pozdra vlja pobu-I1 0 Krščanske kulturne zveze. V Novem mestu sem že drugič. Ker mi je bilo že lani tako všeč, sem se odločila, da bom prišla sem tudi letos. Stanujem pri zelo prijazni družini, ki gre z menoj na izlete. Moja gostiteljica je stara kot jaz in ima še sestro in brata. Z njo se zelo dobro razumem in si tudi med letom dopisujeva. V Novo mesto sem prišla, da bi se bolje naučila slovensko in da bi se imela lepo. V teh dveh tednih so se mi uresničile vse želje. Vesela sem, de se lahko med počitnicami naučim toliko stvari in se tudi dobro zabavam. Zelo bom vesela, če bom naslednje leto lahko spet prišla. SARA MISTELBAUER Jaz osebno se učim slovensko, ker je to moj prvi jezik, ki sem ga obvladal. Zaradi tega se učim slovenščine v Novem mestu. Za ostale bo veljalo podobno, samo da je neverjetno, da ima vsak posameznik kot materinščino slovenščino. MARTIN KUPFER Slovensko se učim, ker je moj ati Slovenec in moja mama koroška Slovenka. Škoda se mi zdi, da vedno manj koroških družin govori slovensko. V Novo mesto prihajam, ker mi je tukaj zelo všeč. Pouk je kar dobro organiziran in gostiteljske družine so zelo prijazne. K svoji gostiteljici hodim že peto leto in postali sva zelo dobri prijateljici. HANNA ERKLAVEC všeč pri gostitelju vo mesto. Jaz sem prvič v Novem mestu. Pri družini mi je všeč. Imajo tri otroke. Igrali smo karte in nogomet. Kopali smo se v bazenu in šli na piknik. Učili smo se veliko stvari o prehrani, morju, sadju. Vsak dan smo igrali nogomet in tudi zmagali. Meni je zelo Mogoče še kdaj pridem v No- STEFAN-IGOR KREUTZ Prišel sem v Novo mesto, da bi izboljšal znanje slovenščine. Odločil sem se zaradi tega, ker so mi moji prijatelji, ki so bili že v Novem mestu, povedali, da je tam zelo lepo. Prvič sem bil sam dva tedna od doma. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli na izlet na morje. Na ladji smo se igrali, da smo bili pirati. V Strunjanu smo se po kopanju z učiteljem peljali s pedolinom na morje. Na koncu nas je dosegel velik val. Vse na ladji nas je pretreslo. Ampak nič hudega se ni zgodilo. JANKO SIMA V Novo mesto sem ■ prišel, ker sem se hotel več učiti slovensko. Velikokrat lil smo z družino šli na izlet. Mo-I ja družina je bila zelo prijaz- na. Prvo sredo smo šli s šolo na morje. Tam smo šli plavat in s pedolinom na morje. V sredo smo šli v Kastanjeviš-ko jamo. Moja želja je bila, da se naučim čim več slovensko. Bilo je zelo luštno. PATRICK LAUSEGGER 10 petsfc I 19. julija 200?. Rož - Podjuna - Žila Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ani Kumer z Blata pri Pliberku, Jakobu Kirmu iz Gornje vasi, Valentinu Čebulu iz Šentjurija pri Libučah, Ani Perč iz Štebna pri Globasnici, Jošku Koncilja iz Dvora pri Šmihelu in Ani Apov-nik-iz Senčnega kraja. Vsi ostali člani slavljencem prisrčno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje NT. V Železni Kapli je slavil 40. pomlad Kurt llavnik. Za ta lepi življenjski jubilej mu iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče, veselja in uspeha tudi v prihodnje. Na Obirskem je pred kratkim slavil 70-letnico življenja Hendrih Paulitsch. Slavljencu za ta lepi življenjski jubilej iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, in sreče polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači. 50-letnico je obhajala Franca Kropiunig z Mošče-nice pri Bilčovsu. Za zlati življenjski jubilej in za srečanje s Saro iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Minulo nedeljo, 14. julija, sta obhajali rojstni dan Matka Feinig iz Šveč in njena sestra Meta Krstič iz Ljubljane. Obema od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem pa zdravja. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna. Lovrenc Hafner iz Rinkol bo v nedeljo, 21. julija, praznoval rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujejo prijatelji, SJK in EL Pliberk. Prav tako rojstni dan je obhajala Irmi Laurič z Moščenice. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Naslednje voščilo je namenjeno Antonu Puclju, ki je prelistal 65. list življenjske knjige. Za polokrogli jubilej iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Pred kratkim je obhajal rojstni dan dr. Mirko Borot-schnik iz Ladin. Državnemu tožilcu iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in_ uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna. V Selah na Borovnici je slavil 50-letnico življenja Jakej Wolte. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo prijatelji. ČESTITAMO Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ani Zergoi iz Kazaz, Jakobu Wastlu z Metlove, Ani Golav-čnik iz Kršne vasi in Marti Urh s Plaznice. Posebne čestitke pa 3^ veljajo Jakobu Potočniku iz G0 r seine vasi, ki slavi 80-letnico žiV' f Ijenja. Vsi ostali člani slavljencei" iskreno čestitajo in kličejo 1131 mnoga zdrava, vesela in milos® |j polna leta. Čestitkam upokojen' ^ cev se pridružuje uredništvo ČESTITKA TEDNA V srcu ostaja vedno mlad |k lužeja Tolmajerja podrobne-l\ Ije predstavljati bi pomenilo I M nositi sove v Atene. Le redkokdo v t.i. celovških centralah je tako poznan kakor dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze. Le redkokdo pozna življenje narodne skupnosti v vsej njeni razsežnosti in podrobnosti tako temeljito kakor Nužej, ki je že več ko 36 let na krmilu naše osrednje kulturne ustanove. Le redkokdo je na področju organizirane slovenske kulture na Koroškem postavil tako trajne mejnike kakor tajnik KKZ. Vseh Nužejevih zaslug v korist koroških Slovencev navesti je nemogoče, ker bi preseglo omejeni časopisni prostor. Naj omenim samo naslednje tri, ki so brezdvom-no neprecenljivega pomena za narodno skupnost: skrb za mladinsko gledališko dejavnost vključno z lutkarstvom, skrb za zunajšolsko izpopolnjevanje v slovenščini, še posebej v obliki Jezikovnih počitnic v Novem mestu, in skrb za ohranitev slovenske kulturne dediščine, kar ga je spodbudilo tudi za ustanovitev Narodopisnega inštituta Urban Jarnik. Njegovo bogato delo ni samo sad osebne prizadevnosti in vztrajnosti. Izvira predvsem tudi iz globokih družinskih korenin, pri čemer še posebej izstopa njegov pokojni oče Janko. Že kot dojenček je bil Nužej soočen z nemško herrenvolkov-sko miselnostjo: 23. julija 1942 je zagledal luč sveta v pregnanstvu, v Erlangenu na Bavarskem. Kot otrok pa je po srečni vrnitvi na domače Radiše neposredno začel spoznavati narodnopolitično in kulturno življenje narodne skupnosti ter delovanje narodnih voditeljev, zlasti še dr. Joška Tischlerja, ki ga je skupno z očetom vsak četrtek obiskal v njegovem celovškem stanovanju. Skromne razmere sicer zelo razgledane družine niso 60-letnik Nužej Tolmajer dopuščale obiska višjih šol, pač pa je obiskoval kmetijsko šolo Sodali-tete v Tinjah in orglarsko šolo salezijancev v Kamnu. Zgodnja narodna šola je bil tudi NAŠ TEDNIK, za katerega ima velike zasluge, bodisi kot zmeraj dobro obveščeni zbiratelj novic in prizadevni akviziter oglasov bodisi kot odgovorni urednik. Še prej pa je -poleg trdega dela - izkusil nem-škonacionalno ozračje v neki celovški tovarni, dokler ni 2. januarja 1966 nastopil tajniško službo, sprva pri KKZ in NSKS v enem, leta 1972 pa samo pri KKZ, potem ko je NSKS dobil lastnega glavno-poklicnega osrednjega tajnika. Poleg organizacijskih sposobnosti in širokega vsebinskega pristopa odlikuje Nužeja Tolmajerja v posebni meri njegova povezanost z ljudmi. Ostal je vse svoje življenje ljudski. Ta ali oni morda te njegove vrline ne zna docela dojeti, pa bi bilo prav, če bi jo v večji meri upoštevali in se ravnali po Nužejevem zgledu. Nenazadnje delovanje v javnih funkcijah ni samemu sebi namenjeno, temveč naj bi izključno služilo ljudstvu in narodnemu blagorju. Prihodnji torek, 23. julija, obhaja Nuže[ Tolmajer svoj 60. rojstni dan. Želimo, da bi ostal v srcu naprej mlad in da bi mu Gospodar življenja namenil predvsem več zdravja. In da bi se mu izpolnile vse želje, tako v krogu njegove ljubljene družine kakor v krogu njegove ljubljene narodne skupnosti. Bog Te živi in še na mnoga lepa leta! J. Kulmesch Nuži Ko samo dopoldan si biv zaposlen, de lav tedaj si že celi den, notranje te je tako gnalo, da se tebi počivati ni dalo. Ti nikoli nisi de/a v za slavo, vseli si žinjov s svojo glavo, tako si znat vse vleči, da nobeden ni mogov ti odreči. Veliko delav si za božji Ion, glih time rad bi šov v penzijon, na svite je že tako, da že na tvoj stoli žrčd Ti nikoli nisi vherov pa vsoli oj to si te rov, da moramo skup držati, at hočmo nekaj ustvarti. Nak koj cavo verando, čriz civ Štok imaš komando, vsači peč to naredi, kar tabi se potrebno zdi. Najrajši imaš sekriterinje, ki izpolnijo ti vse želje, da giih falano našribajo, le naj f letne so s tebo. Počasi boš šov v penzijo, drugi na tvoj zesl sedov bo, ti pa še vsoli se matrov boš, da mi ne gremo v koš. Holmar, Vogrče, Sele, te knjige so debele, ter Živeli smo tako, vse šlo skoz’ tvojo je roko. Lepo cvetje v jeseni vsi bi radi doživeli, a! država zavlačuje in na Überschuldung se sklicuje. ot sl le v$ sr lei če iv$ ko pr; Pil ikn Pii Po (jej, Ve Pi< lip °b Rl Kr Ije, VSi dp Ce bi se dalo to narediti, da naša Zala se da uprizoriti, to bi zate krona bva, cava Koroško b’ te pošacava. Jurij na poljP cia Pre it Petek, O? Ijjulija 2002 Rož - Podjuna - Žila 11 Na Brdeh pri Kotmari vasi je javila 60-letnico Frida Stossier. avljenki za ta lepi življenjski ^raznik iskreno čestitamo in želi-. 'Po vse lepo in dobro tudi v I PHhodnje. na, Na Potoku pri Velikovcu je obšli pal rojstni dan Jožef Miklau, za .(]• S rou prisrčno čestitamo in 'osmo na mnoga leta. Rojstni dan je obhajala Greti znik iz Borovelj. Tudi njej veljajo 'j ase Prisrčne čestitke. , Rred kratkim je v Pliberku pre-stala^ 90. list življenjske knjige dalija Schliesser. Slavljenki za visoki življenjski jubilej od srca ®stitamo in želimo obilo božjega a9oslova, zlasti zdravja, sreče osebnega zadovoljstva. Društvo upokojencev Šentja-°o iz srca čestita za osebni paznik Zori Ferm ter ji kliče na ooga zdrava, srečna in milosti .0 na leta. Čestitkam se pridružu-16 Uredništvo NT. ■ 80. list življenjske knjige je pre-tal Tonej Koren iz Šentjakoba. nh‘1 jencu za ta visoki življenjski ujisj od srca čestitamo in želimo 110 božjega blagoslova, pred-Q eoi trdnega zdravja, sreče in y ^nege zadovoljstva. Čestitkam aoništva NT se svojemu bivše-: Pevcu pridružujejo člani šent- ooskega cerkvenega zbora. QL?rav tako 80-letnico življenja je “Pajala Margareta Sitter z Obir-I ®9a. Tudi njej ob tej visoki ob-lci od srca čestitamo in želimo ,r® najboljše, zlasti zdravja, Sce in božje milosti. I Rred nedavnim je obhajal 63-- 'co Oswald Wrienz. Prisrčnim Vsoh^am 'n najboljšim željam ■ h domačih in drugih sorodni- ^titkam Jseh , °v Se Pridružuje uredništvo NT. ^iinulo nedeljo, 14. julija, je uznovala 81-letnico Ana Pisker-ikrp 12 Rncelne vasi pri Galiciji. Is-!tllnno čestitamo in kličemo na p ,°9a zdrava, srečna in milosti L:na leta. Čestitkam se pridružu-s°rodniki in dobri prijatelji. Ve?86^1?' Paznik je obhajala Lp a Sticker iz Šentjakoba. Tudi !JI veljajo naše prisrčne čestitke naJbolše želje. jLn. društvu upokojencev Sele aJajo osebna slavja Jaki in ai Mlečnik s Kota ter Franci Pivnik. Vsi ostali člani slav- ljen. v$e 8m iskreno čestitajo in želijo dr. »d.ejboljše!. Čestitkam se prikuje uredništvo NT. r0Kferai, 18. julija, je obhajala ni dan Nani Hribernig iz biL^nža. Prisrčnim čestitkam in č|a“0|jšim željam prijateljev in UrJi°v Kočna se pridružuje < 6dništvo NT. Proslavili so prijateljstvo med Savinjčani in Korošci tudi na brodu po Dravi. GLINJE/KOČUHA Z brodom po Dravi navzdol Letos so kotmirški Gorjanci svoj izlet v naravo položili reki Dravi v mokro naročje, povezali pa so ga s kulturnim srečanjem s prijatelji iz Savinjske doline. Družabnost v Kočuhije popestrila mladinska skupina „Rožmarin"iz Kotmare vasi. Iz Šoštanja je prišla mladinska skupina harmonikarjev, ki je navdušila s poskočnimi vižami. ilo je v nedeljo, 30. junija 1-^2002. Pobudnik je bil Her-^^bert Guttenbrunner s Talir-ja. Zbirališče je bilo pri gostilni Antonič v Glinjah. Prišli so tudi pevci iz Žrelca (Sängerrunde Ebental) pa prijatelji iz Slovenije, in sicer kvartet Habrovi fantje oz. družina Pančur iz Krnice pri Lučah ob Savinji pa mladinska skupina harmonikarjev in trobentača iz Šoštanja. Ti so vrnili obisk koroško slovenskim planincem in Sängerrunde Ebental, ki so na pobudo Herberta Gut-tenbrunnerja ob osamosvojitvi Slovenije navezali stike s planinskimi tovariši iz njihove ožje domovine. Podarili so jim tudi alpski zvon, ki že 11. leto oznanja medsebojno prijateljstvo na Raduhi oz. v Koči na Loki na območju občine Luče. Družabnost na Koroškem je oživela že na brodu med vožnjo od Glinj do Kočuhe. Nadaljevala se je na kampu Rož. Tam se je predsednica Gorjancev Danica Hanuna vsem zahvalila za prihod in prijetno družbo. Nekateri, zlasti mlajši udeleženci, so seveda ob televizorju neposredno sodoživljali napeti finale svetovnega prvenstva med Brazilijo in Nemčijo. Kakor se za ljubitelje vrhunskega nogometa spodobi, so se družno veselili brazilske zmage. Gorjanci se že leta prizadevno in uspešno trudijo za sosedo- vanje s sosedi znotraj dežele Koroške in onstran meje. Letošnji izlet v naravo je bil ponoven dokaz. V soboto in nedeljo, 7. in 8. septembra, nameravajo prirediti izlet na Dolenjsko, v soboto, 28. septembra, pa bo letošnja veselica. RADIO/TV, PRIREDITVE T PETEK, 19. julija 18.00 - 18.30 Utrip kulture A SOBOTA, 20. julija 18.00- 19.00 Od pesmi do pesmi, T od srca do srca E NEDELJA, 21. julija 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten/Duhovna misel; 18.00-18.30 Glasbena E PONED., 22. julija N 18.00 - 18.30 Kratki stik TOREK, 23. julija 18.00-18.30 V Otroški spored SREDA, 24. julija 18.10-19.00 Glasbena mavrica 0 21.04.-22.00 Večerni spored R ČETRTEK, 25. julija F 18.00 - 18.30 Rož - Podjuna - Žila CS®B® NEDELJA, » 21. julija 2002 mo PONEDELJEK, 22. julija 2002 ORF 2, 3.40-4.10_________ TV SLOVENIJA I 15.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Izlet v planinski svet: koča na Bleščeči vabi • „Od ena do nič”: krstna uprizoritev lutkovne predstave iz mednarodne lutkovne delavnice s produkcijo - nadgradnja medtem že 13. mednarodnega lutkovnega festivala z imenom „Poletni lutkovni pristan" • Ob lepotah okoli Baškega jezera srce zavriska: kulturno zgodovinski sprehod ob spremstvu domačih zborov Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at/kaernten Radio dVa od6. do 18. ure tel.: 0463/595353 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.80-9.00 9.00-12.00 12.07-13.00 13.00- 15.00 15.00- 17.17 17.17-17.30 17.30-18.00 Dobro jutro Sol in poper Žurnal, nato glasba 3 krat 3 Klub Radio dva Lepa ura Žurnal Naša pesem Naša pesem na Radiu dva (17.30 -18.00) ponedeljek, 22.7.: Iz bogate pevske skrinjice; torek, 23.7.: Rock-skupina BALIŠ se predstavlja; sreda, 24. 7.: Iz naših vasic: sončne Djekše in okolica; četrtek, 25.7.: Večer z dalmatinskimi pesmimi; petek, 26.7.: Melodija in pesmi za prijeten konec tedna • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku e Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini sobota. 20. julija: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 - 14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farant. ^ I nedelja. 21. iuliia: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 - 12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. Zajtrk s profilom v nedeljo, 21. julija 2002: • gost v studiu: Janez Gregorič, glasbenik Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure M Petek, 19. julija OBIRSKO „Open air" Rock-koncert in predstavitev zgoščenke Nastopa: BALIŠ Čas: ob 21. uri Kraj: pri Kovaču Vabi: rock-skupina BALIŠ ŠMIHEL Poletna veselica pri Jutti Zabava: skupina „Petzenbluat” Čas: ob 20.30 • V primeru slabega vremena bo veselica v ponedeljek, 22. julija Kraj: pri „Jutti” ŠTEBEN PRI BEKSTANJU Predstavitev štebenskega pasijona Čas: ob 19.30 (po prireditvi bo družabno srečanje pred cerkvijo) Kraj: v farni cerkvi Vabi: fara Šteben pri Bekštanju MOHLIČE Koncert z Janezom Gregoričem „Preludios de Montevideo” Čas: ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi Sobota, 20. julija NA GORI Vaščana pojo in vasujejo s prijatelji iz Slovenije Nastopajo: Moški nonet „Vasovalci”, Kvartet KUD „Dr. France Prešeren" iz Žirovnice in „Vaščane pojo” Povezava: Gerti in Aleks Schuster Kraj: pri Košarju na Gori (ob slabem vremenu v ljudski šoli v Bilčovsu) Čas: ob 20.30 Vabijo: „Vaščane pojo’’ SETIČE Sv. maša na Setičah Kraj: pri križu Čas: ob 10. uri Vabi: DSG Sele PLIBERK Urjenje v streljanju (na voljo bodo MK-puške in municija ter municija za šib-renice, kal. 12/70-šibrenice naj vsak prinese s seboj) Kraj: na strelišču v Pliberku Čas: ob 15. uri Vabi: Klub prijateljev lova ŽAMANJE Dalmatinski večer s skupino „Tambečari” (vodja skupine Aleksander Černut) Kraj: v gostilni „Gasthof am See” (druž. Adi Picej) ob Zablaškem jezeru Čas: ob 20. uri Nedelja, 21 .julija OBIRSKO 12. Mednarodno srečanje harmonikašev Nastopajo: harmonikaši iz Slovenije in Avstrije, mdr. Boštjan Konečnik (prvak svetovnega prvenstva nad 18 let), Harmonikarski orkester Mikola junior, Ansambel Mikola Kraj: pri Jerebu na Obir-skem (ob slabem vremenu pri Kovaču) Čas: ob 14. uri Vabi: Alpski klub Obir KORTE Korško žegnanje Čas: ob 9.30 sv. maša, nato družabnost pod Lipo s Triom Pegrin Kraj: v Kortah Vabijo: farni svet Obirsko, Korčani KOZJE Tekma koscev Čas: 14. uri Kraj: pri Oblaku Vabi: Slovensko prosvetno društvo Radiše ŠMIHEL Izlet čebelark in čebelarjev Zbirališče: ob 6. uri Kraj: pri gostilni Loser Prijave: Dom v Tinjah, tel.: 04239/2642 Vabi: Dom Sodalitete v Tinjah KOMELJ Ob 58-letnici padle Domnove čete in ob 57-letnici konca 2. svetovne vojne XXIII. Pohod na Komelj in spominska svečanost Čas: ob 13. uri Odhod: z zbornega mesta pri Lombarju-Koleniku v Čir-kovčah ob 9.30 (7 km), od zbornega mesta pri gostilni Pistotnik na Komlju ob 11.30 (3 km) Vabita: Zveza koroških partizanov in Slovensko prosvetno društvo „Edinost” v Pliberku ŽELEZNA KAPLA Romarski dan pri Devici Mariji v Trnju Sv. maše: ob 7.30, 8.30 if 10. uri (ob 10. uri mašuje novomašnik mag. Miha _ Golavčnik, nato novomašf1 blagoslov in pete litanije Kraj: v cerkvi pri Devici Mariji v Trnju Vabi: Župnijski urad Žel#' na Kapla VETRINJ Koncert samospevov Antona Nageleta in Franceta Cigana Nastopajo: Bernarda Fink-inzko (mezzosopran)1 Marko Fink (bariton), Špela Filipič (klavir) Kraj: v Dvorani fresk v samostanu Čas: ob 19.30 Vabi: Krščanska kulturna zveza Četrtek, 25. julija VESELE PRI ŠENTPRIMOŽU Koncert z geslom: „Zadoni naj pesem domača” Nastopata: Moški pevski zbor „Vinko Poljanec” in Vokalni ansambel „Nomos” Zabavna glasba: „Duo Peugeot” Čas: ob 20. uri Kraj: pri gostilni Wutte, po domače Urank Vabita: SRD Vinko Poljanec in Urankova družina ZGORNJE ŽAMANJE Koncert z geslom: „Zadoni naj pesem domača” Nastopata: „Oktet Suha” in Moški pevski zbor „Vinko | Poljanec” . (j Zabavna glasba: „Podjuni dt trio” 2; Čas: ob 20. uri “ Kraj: pri gostilni „Gastho1 n. am See” t Vabita: Slovensko prosvf Si no društvo „Vinko Poljan^ p® mlmžin^d^ice^^^ nil s I n ri I Dopust z Našim tednikom in turistično agencijo Someregger Črna Gora vabi V osrčju Sredozemlja ob Jadranskem morju vas pričakuje na toplem jugu majhna republika s svežino nepoznanega. Spoznavajte lepote zadnjega pragozda v Evropi, Biogradsko Goro, uživajte ob reki Tari, najglobji evropski dolini, doživljajte v Kotorskem zalivu starodavno življenje. Črna Gora je ena izmed zadnjih neodkritih skrivnosti v neokrnjeni naravi in s številnimi kulturnimi lepotami. Hotel Palace v Petrovacu, kategorija A Ifiga: neposredno ob peščeni plaži; soha: telefon, satelitska televizija, mini-bar, kopalnica/prha, balkon; oskrha: samopostrežni zajtrk, zvečer izbira menujev; hotelska ponudba: odprti in zaprti bazen z morsko vodo, savna, prostori za fitnes, kegljanje, soba za biljard, bar z aperitivi, restavracija, otroški salon, trgovina s spominčki, frizerski salon, izposoja sončnikov in ležalnikov; šport: teniško igrišče, vodni šport čas:od 6. do 13. septembra 02 (8dni/7noä) cena na osebo v dvoposteljni sobi 435>" evrov £ki{ilaaiQ za sobo s pogledom na morje 2 evra na osebo/noč ^todatno: davek na letališču Podgorica 10 evrov na osebo kopust za otroke- od 2 do n let v dodatni postelji (v sobi staršev) 30 % popusta Odhod z letalom: 13:50 odhod iz Ljubljane 15:05 prihod v Podgorico z Adria Airways J P 852 15:35 odhod iz Podgorice 16:55 prihod v Ljubljano z Adria Airways j P 853 V ceno vključeno: brezplačno parkirišče na letališču Brnik, polet Ljubljana - Podgorica - Ljubljana z Adria Air-Ways, servis na letalu, 15 kg Prtljage, prevoz z letališča do hotela in spet na letališče, pristojbine na letališču, bivanje v dvoposteljni sobi s polpen-zionom, turistični vodnik Prijave: 0463/37000 zaradi omejenega števila najkasneje do 9. avgusta A - 9 0 2 0 KLAGENFURT A-9400 WOLFSBERG Walter v. d. Vogelweidepl. 3 Hoher Platz 1 Tel. 0 463/37 000 * Fax 37 003 Telefon 0 43 52 / 52 420 Telex 42 2722 - Austria Telefax 0 43 52 / 52 326 ). Planinski izlet 20. in 21. julija 2002 Na Pogačnikov dom (2050), Stenar (2501) ali Bovški Gamsovec (2392) ali Razor (2601) ^^avtobusom se bomo peljali v dolino Zadnjico S Trenti. Od tam peš približno 4 ure do Pogačn .^^kovega doma. Vzpon na omenjene vrhove (hc a °d ene do dveh ur) po volji. Dan navrh štiri ure hc j6 do Aljaževega doma v Vratih (1015). Od tam z av °busom domov. pot do Pogačnikovega doma in na Razor ali n, ,enar ni zahtevna. Pot na Bovški Gamsovec j' ahtevnejša, a zavarovana. Odhod: Pliberk (Zadruga) 7.00, Dobrla vas (Zadruga) 7.15, Celovec (Zveza Bank) 8.00, Svetna vas (železniška postaja) 8.15, Šentjakob v Rožu (Zadruga) 8.30 Oprema: planinski čevlji, kapa ali klobuk, vetrovka, potni list Cena: prevoz in prenočitev za člane 10 evrov Prijave: tel.: 04254/2545 (Lesjak); 0463/512365-21 (Riegelnik); 04227/3235-15 (Brumnik) Vabi: Slovensko planinsko društvo Celovec j naš drui SDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: !ast0n° "Orodni svet koroških Slovencev", ki ga love- , Psdsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce-Prej6lri 1 acherstr. 8' L nadstropje. Naš tednik narLS P0dpore iz sredstev za pospeševanje ne, skupnosti. Narodni svet zastopa politič-Sloveg odarske in kulturne pravice in interese Ustava v .na koroškem na osnovi avstrijskega Pravg93 in pravnega reda, zlasti društvenega nih s^uUslavnih in drugih norm, za zaščito narod-dr^osti ter na osnovi mednarodnih in med-'u Pogodb, konvencij, načel in priporočil o I M P R E S U M varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/ 59 69 56-31; e-mail: sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr, 8, I. nadstr., 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostala tujina 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,-SIT. w mmm «S* 04239/26 42 torek, 23. julija, ob 19.30 Odprtje razstave Hartwiga Bischofa v sredo, 24. julija, ob 20. uri Tinjska serija prireditev - Spor zaradi krajevnih napisov - kriza ali šansa? Predavanje in diskusija: Koroška - evropska posebnost Predavatelj: univ. prof. dr. Anton Pelinka od ponedeljka, 29. julija, od 10. ure, do sobote, 3. avgusta Slikanje pokrajin na južnem Koroškem Voditelj: Christian A. Hecher od sobote, 3. avgusta, od 9. ure, do sobote, 10. avgusta, do 13. ure Slikanje ikon za začetnike in napredujoče Voditeljica: mag. Silva Božinova-Deskoska v pon., 12. avgusta, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice v Kazazah kot sklep vednega češčenja z no-vomašnikom v petek, 16. avgusta, ob 18. uri Odprtje razstave Barbare Se-bath iz Gradca v petek, 16. avgusta, ob 20. uri Odprtje razstave: „Od križa do zemlje" Razstavlja: Heimo Luxbacher od ponedeljka, 19. avgusta, do petka, 6. septembra - vedno med 9. in 12. uro Priprava na popravni izpit -angleščina ROMANJA IN POTOVANJA v nedeljo, 21. julija 2002 Izlet čebelark in čebelarjev v Slovenijo Spremljajo: Anton Tomec, rav. Mirko Srienc in Toni Krušic od petka, 23. avgusta, do sobote, 31. avgusta 2002 Romanje v Torino, La Salette, Lurd, Nevers in Einsiedeln Spremljevalec: žpk. Valentin Gotthardt od sobote, 31. avgusta, do sobote, 7. septembra 2002 Potovanje v Santiago de Compostela Spremljevalca: diakon dr. Siegfried Muhrer in rektor Jože Kopeinig 14 Sport KOLESARJENJE___________ Ponovno lep uspeh za Petra Wrolicha Gresten. Loški profesionalni kolesar Peter „Paco” Wrolich je na etapni dirki Uniqa Classic (Dunaj - Gresten - Dunaj) v tretji etapi osvojil mesto na zmagovalnih stopničkah. 171 kilometrov dolgo in zelo zahtevno etapo je član nemške ekipe Gerolsteiner v šprintu zaključil na 3. mestu. Zmagovalec letošnje dirke Dunaj - Gresten -Dunaj pa je bil Čeh Homolka s samo dvema sekundama prednosti pred Nemcem Weg-mannom in tri sekunde pred Italijanom Miorinom. NOGOMET V SLOVENIJI Rudar iz Velenja štartal najbolje Ljubljana. Enajsterica Rudarja iz Velenja je najbolje štartala v novo nogometno prvenstvo Slovenije (liga Si.Mobil). Velenjčani so s 3:0 odpravili novinca Viator/Vek-tor Ljubljana s 3:0. Prvak Maribor Pivovarna Laško je proti CMC Publikumu igral samo neodločeno 3:3, remizirala pa je tudj Vega Olimpija (2:2 proti Eri Šmartno). ŠAH/OPEN ŠENTVID Zadovoljiv nastop Justina Polanška Šentvid. Mednarodni odprti šahovski turnir JL Open 2002 v Šentvidu se je končal z zmago nemškega velemojstra Henrika Teskeja. Na turnirju, na katerem je sodelovalo kar 146 šahistov in šahistk iz skoraj vseh srednjeevropskih držav, je bil zastopan tudi Justin Polansek, član SŠK „Obir” iz Železne Kaple. Osvojil je 5 točk in v končni razvrstitvi zasedel 58. mesto. NOGOMET________________ „Carnica-cup” s sedmimi ekipami Bilčovs. Športni klub ASKÖ Bilčovs je letošnji prireditelj nogometnega turnirja „Carnica-cup 2002", na katerem bodo sodelovale naslednje ekipe iz Roža: ASKÖ Šentilj, DSG Sele, ASKÖ Brnca, SV Šmarjeta, DSG Borovlje, ATUS Borovlje in domačini ASKÖ Bilčovs. Turnir se bo pričel v petek, 26. julija ter nadaljeval oz. končal v soboto, 27. julija. NOGOMET/NIŽJI RAZREDI Perič je ostal Selanom zvest M! | edtem ko so naši klubi v prestopnem času minule sezone še močno „investirali” v nove igral-I ce, so tokrat večinoma varčevali, saj transfernih „bomb” ni bilo. Okrepili so se namreč večinoma le številčno oz. dopolnili kader z novimi igralci in tudi z lastnimi mladimi. Presenečenje je bolj ali manj bilo le dejstvo, da je legionar Selanov in nedvomno najmočnejši napadalec v tem razredu Dragoslav Perič kljub nekaterim zelo privlačnim ponudbam iz višjih lig osla zvest moštvu trenerja Kreutza. S tem gredo Selani kol veliki favorit v letošnje prvenstvo, nenazadnje tudi za-radi tega, ker so moštvo načrtno okrepili, mdr. s pers" pektivnim branilcem SAK Kristjanom Hajnžičem. Popolnoma drugačno pot pa so šli Žvabečani. Odda; li so namreč nekatere t.i. starejše igralce, ter dopoloj' kader izključno z lastnimi mladimi igralci. T PODLIGA VZHOD Bilčovs: Novi igralci: Michael Fister (Teholica), Bernhard Zwittnigg (Šentilj), Franz Hribernik (Bistri-ca/R.), Stefan Modritsch (Kotmara vas) Odšli so: Mirsad Veladzič (Brnca), Marjan Kropivnik (Šmarjeta/R.), Christian Irsiegler, Wolfgang Tributsch, Manuel Standmann (vsi Kotmara vas) Kader: Werner Riegler, Roman Kropivnik, Daniel Dumik, Repi Durnik, Michael Fister, Christian Glantschnig, Hannes Goritschnig, Dejan Jesih, Andreas Kavčič, Christian Köfer, Hannes Kröpfl, Günter Lippusch, Christof Ronacher, Günter Schaunig, Roman Weber, Dieter Wo-schitz, Bernhard Zwittnigg, Klaus Zwittnigg, Tobias Burtscher, Franz Hribernik, Stefan Modritsch, Albert Quantschnig Trener Manfred Maierhofer (nov) Šmihel: Novi igralci: Gerald Kummer, Horst Kummer (oba Klopinj), Aleš Purk (Velikovec) Odšla sta: Adi Blažej (nehal), Filip Liessnig (Pliberk) Kader: Gerald Kummer, Marko Ažman, Dietmar Hoher, Robert Lutnik, Markus Berchtold, Christian Krajger, Alexander Gros, Christian Wölbl, Manfred Figoutz, Horst Kummer, Markus Sadjak, Zlatko Kotnik, Aleš Purk, Walter Mot-schilnik, Christian Gros, Helmut Motschilnik, Simon Kapp, Enis Topčagič, Martin Hribemig, Oswald Hribernig Trener: Christian Wölbl Gomernik, Peter Blais, Robert Sturm, Erwin Knes, Christian Petschnig, Alex Reinwald, Florijan Sienčnik, Florijan Mochar, Kurt Stuck, Saša Sienčnik, Martin Kordesch, Martin Kulterer, Hannes Hobel, Achim Streicher, Daniel Kosmrlj, Mu-sti Husejnoviö, Adrian Strasser, Bernhard Hro-bath Trener Kurt Stuck Globasnica: Novi igralci: Bojan Iršič (Vovbre), Darko Vertačnik (Mežica), Reinhard Grobeinig, Klaus Gro-belnig, Bernhard Jammer, Christian Kapp (vsi Žvabek), Gerald Wölbl (SAK/U 18) Odšli so: Samo Mlinar, Albin DIopst (oba Dobrla vas), Selmir Burek (? - verjetno nazaj v Slovenijo) Kader Thomas Greiner, Janko Smrečnik, Bojan Iršič, Leopold Sadjak, Stefan Writz, Janez Tratar, Bernhard Jammer, Gerhard Hribar, Erich Slanitz, Marjan Sadjak, Darko Vertačnik, Klaus Grobeinig, Reinhard Grobeinig, Christian Kapp, Jürgen Galo, Christian Gab, Michael Dobrovnik, Jürgen Kowatsch, Mario Buchwald, Markus Kordesch Trener Marjan Medvoz (nov) sehnig (oba FC Kärnten) Kader Janez Vajksler, Helmut DolM" Franz Kampi, Patrik Nachbar, Roland RogEF' Johann Fister, Christian Kuchling, Marjan Peje Alfred Zunder, Ferdinand Krainer, Josef °a terk, Daniel Hudl, Fritz Golautschnig, Christ1« Lesjak, Rudi Tazol, Franz Loibnegger, Chns fer Stefan, Saniel Auprich, Marko Auprich, Sdovc, Samo Mlinar Trener Albin DIopst (nov) DSG Sele: Novi igralci: Florijan Dovjak (Šmarjeta Rožu), Kristijan Hajnžič (SAK), Markus schek (Šmarjeta v Rožu), Filip Rakuscn (ATUS Borovlje) , Odšel je: Marko Roblek (nehal), Nanti TraV1 (nehal) .... Kader Manfred Dovjak, Tilen Dežman, thias Dovjak, Florijan Dovjak, Kristijan H#'' Štefan Dovjak, Thomas Edlinger, Markus Ta schek, Filip Rakuschek, Lene Kreutz, Niki M» Sandi Mak, Mario Mak, Matjaž Kelih, Ivan Ke«; Armin Oraže, Marko (Draže, Peter (Draže, | 1. RAZRED D Železna Kapla: Nova igralca: Zoran Škerjanec (Klopinj), Mario Woath (HSV) Odšla sta: Markus Romano (seje odjavil), Josef Grubelnik (nehal) Kader Udo Voith, Harald Baloh, Norbert Nerz,' Gerhard Grubelnik, Sven Schorli, Michael Koller, Wilhelm Klatzer, Rafael Nikolič, Egon Parte, Ernst Romano, Peter Pirtscher, Christopher Ku-cher, Zoran Škerjanec, Mario Woath Trener Peter Reinwald goslav Perič, Martin Oraže, Roman Egon Wassner, Stefan Wieser Trener: Miha Kreutz Žvabek: Novi igralci: Herwig Ras (Labot) _ Odšel je: Gerald Rebernig (nazaj v Sinčov«' Štefan Zlinder (Pliberk), Thomas Wriessnig l’ j; je odjavil), Reinhard Grobeinig, Klaus Grpbwjä Bernhard Jammer, Christian Kapp (vsi v ü basnico) Kader Boštjan Jakob, Franz Gutschi, H«' Jürgen Juvan, Rene Budja, Michael Budja, ^ Rikarja vas: Novi igralci: Daniel Kosmrlj (Žitara vas), Adrian Strasser (zopet začel igrati) Odšli so: Dragan Ovčina (HIT Gorica), Jure Bauman (Šenčur) Kader Mario Pandel, Karsten Held, Christian 2. RAZRED E Dobrla vas: Novi igralci: Rudi Tazoll (Žitara vas), Samo Mlinar (Globasnica), Franz Loibnegger (ASV) Odšla sta: Ernst Golautschnig, Stefan Golaut- mas Breitenegger, Alois Homer, Herwig Jürgen Mikola, Helmut Zadnjak, Thomas l bert, Alexander Polanz, Willi Polanz, Robert . lanz, Gabriel Potočnik, Manfred Pistotnik, K stian Škof, Peter Trampusch, Walter Ramo50 Silvo Buchwald Trener Robert Polanz (nov) Naslov prvaka za šentprimške sakovce V zadnji tekmi je ekipa SAK U 10/Šentprimož z visoko zmago (19:0 proti Šentpetru) osvojila naslov prvaka v svoji skupini. Trener Jože Knez, „menedžer ekipe“ Martin Hobel in vodja centra Karl Kulmesch so bili letos vigredi z nogometaši celo na pripravah v Portorožu, kar se je očitno obrestovalo. Čestitamo! U 10 skupina M - Podjuna 1. SAK Šentp. 2. Velikovec 2 3. Grebinj 4. Globasnica 5. Labot 2 6. Velikovec 7. Metlova 8. Mostič 9. Šmihel 10. Ruda 11.SVG Pliberk 12.Šentpeter 22 21 22 21 22 17 22 15 22 14 22 13 22 . 8 22 22 22 22 22 1 248:20 1 237:11 5 122:38 7 116:64 8 108.57 9 115:99 1 13 60:131 1 15 62:121 1 15 40:163 0 16 67:145 1 19 53:218 2 20 22:181 63 63 51 45 42 39 25 19 19 18 7 2 SAK U10 (stoje zt.j Mathias Woschitz, Jože Knez, David Hobel, Raphael Urank, Gab^ Gregom; (spredaj) Nejc Piesec, Raphael Mistelbauer, Stefan Hobel, Simon Srienc, ToP11'' w ^ v, Ä ^ ^ ^ ^ gir^ < k, petek, I? 15julija2002 15 Šport l°nč' Blajs - V minuli sezoni še v Primož Gliha - iz Izraela k SAK je Sinči vasi v 2. razredu, sedaj zopet prišel večkratni član slovenske pri SAK v regionalni ligi. državne reprezentance. nogomet/regionalna liga Albin Kesselbacher - 22-letni ofenzivni igralec je kot zadnji prišel k SAK. Dobra mešanica mladih in izkušenih igralcev pri SAK Tri nove igralce je SAK pridobil za letošnjo sezono v regionalni ligi. Kader Pa je dopolnil tudi z nekaterimi zelo perspektivnimi lastnimi mladimi igralci. I^ader, s katerim bo šel SAK 1^ v letošnjo prvenstvo v regio-Vnalni ligi, ni le številčno vi-I °k (24 igralcev), temveč tudi er)ačen in kakovosten. Poleg te-Je vodstvo kluba našlo dobro esanico med mladimi in izkuše-A mi starejšimi igralci. K obstoje-n kadru je v zadoščenje vodij raščajnih centrov in mnogih ajgih^ pristašev SAK vključilo Jhreč kar štiri mlade nogome-^Se z lastnega naraščaja (Tomaž eatz, Michael Zidej, Tomi Wald-pg er, Gregor Triplat), ki jim tre-n r Jagodič pripisuje nadpovpreč-nadarjenost. „Pozitivno me esenočajo ti igralci, predvsem w njihova že zelo zrela tehnika, doh Je’ da 50 bili deležni zelo I brs osnovne nogometne šole," nsjal trener Jagodič. gA|?le9 teh mladih igralcev je v .. okrepil kader še s tremi IViZnoma zel° izkušenimi igralci. Glih ern 513 legionar Primož D ha 'n Tonči Blajs podpisala že , d nekaj tedni, je kot zadnji pri-I cil na ladjo SAK ofenzivni Aaac Albin Kesselbacher (prej 2a i' F>recl nekaj leti je že igral tv.. toda takrat se zaradi i’ ie mladosti še ni mogel uve-„Albin se je tgv -sm razvil v zrelega nogome- li • m mo!!' v članski ekipi. „Albin se je . šoten m ■■■ nam bo gotovo lahko po-|a9a|," pravi Jagodič. F. S. jr^Užravlialni tekmi SAK: s| ha^čmihel 3:1 (Malej, Zidej, Tomi Wald- U ^/Feldkirchen 1:1 (R. Oraže) Minulo sredo je koroška nogometna zveza (KFV) komisionira/a novo igrišče SAK pri Slovenski gimnaziji. Po triurni kontroli je SAK dobi! zeleno luč. Prva tekma bo že to soboto ob 18. uri. SAK V SEZONI 2002/2003 Novi igralci: Tonči Blajs (Sinča vas), Primož Gliha (Hapoel Beit Sahnin/lzrael), Albin Kesselbacher (ASV Celovec) Odšli so: Danny Roy (Trg/Feldkirchen), Kristijan Hajnžič (DSG Sele), Marjan Šmid (ATUS Borovlje), Stanko Tot (?), Alfons Krajger (Metlova), Mathias Visotsch-nig (Sinča vas), Daniel Waldhauser (DSG Borovlje) Kader Vratarji: Erich Oraže, Alois Jagodič ml., Ivo Müller Obrambni igralci: Simon Sadjak, Loj- ze Sadjak, Robert Zanki, Tonči Blajs, Mario Verdel Sredinski igralci: Wolfgang Wacher-nig, Christian Kraiger, Roman Oraže, Igor Ogris, Jani Pate, Primož Gliha, Albin Kesselbacher, Tomaž Kreutz, Wolfgang Eberhard, Michael Zidej Napadalci: Matthias Zimmerling, Thomas Weissenberger, Dominik Malej, Martin Bürger, Gregor Triplat, Tomi Waldhauser Kapetan: Lojze Sadjak Trener: Lojze Jagodič Športni vodja: Marko Wieser S težkim srcem se je poslovil od SAK-Marjan Šmid. IZ OZADJA SAK Šmid se poslovil po 12-ih letih Po 12-ih letih se je sredinski igralec SAK Marjan Šmid poslovil od SAK ter podpisal za koroškega li-gaša ATUS Borovlje. Šmid bi sicer rad nadaljeval svojo nogometno pot pri SAK, vendar so mu razpleti v klubu v zadnjem času odprla vrata k drugemu klubu ter zapustili tudi grenak priokus. „Vsekakor sem se poslovil z zelo težkim srcem, toda dejstvo, da bom sedaj ob koncih tedna imel več časa za hčerko, mi olajša odhod od SAK,” je dejal Šmid. S. Sadjak mora počivati 6 tednov Libero SAK Simon Sadjak je bil minulo nedeljo operiran na kolenu (meniskus) in mora sedaj počivati šest tednov, če ne Simona več. Operaci- Sadjaka je ja je sicer uspešno dobro uspela operira! (operiral ga je Maks Zdovc. Maks Zdovc), toda dejstvo, da je bil meniskus precej poškodovan -deloma celo strgan, je okrevanje temu primerno dolgotrajno. „Seveda sem potrt sprejel počitek, vendar pomembneje je, da je medicinski poseg dobro uspel,” pravi Simon Sadjak. Začasno ga bo kot libera nadomestil kapetan Lojze Sadjak. Prvi nastop na lastnem igrišču To soboto, 20. julija, bo SAK prvič tekmoval na lastnem nogometnem igrišču pri Slovenski gimnaziji, ki ga je pravkar komisionirala Koroška nogometna zveza. Nasprotnik te zgodovinske prijateljske tekme bo Šentandraž iz Labotske doline, pričetek tekme pa bo ob 18. uri. F. S. ŠTEVILKA TEDNA 1 050. Kmetija pri Podnarju v Podnu je na 1.050 metrov nadmorske višine. Tam bo SJK 11. avgusta priredila prvi celodnevni Kmečki praznik, na katerega vabijo kmetje iz vse junže Koroške. Katz in Lipusch v žiriji Festivala v Števerjanu Števerjan/lta. Član Okteta Suha ravnatelj Lenart Katz s Suhe in glasbenik Berti Lipusch iz Strpne vasi sta bija v žiriji 32. Festivala popevk v Števerjanu, ki se je odvijal od 5. do 7. julija. Komisijo za glasbo, ki je ocenjevala in nagradila nastopajoče, pozneje pa finaliste, so sestavljali predstavniki treh dežel, Avstrije, Slovenije in Italije: med njimi Berti Lipusch. V komisiji, ki je nagradila najlepše in najbolj izvirno besedilo pa je bil Lenart Katz. Letošnji nagrajenci: nagrada za najboljši ansambel Festivala in trofeje društva „F.B. Sedej“: ans. VITEZI CELJSKI iz Celja druge nagrade: nagrada občinstva ansambel Modrijani iz Dobrne - nagrada za najboljšo vokalno izvedbo ansambel Lipovšek iz Velenja - nagrada za najboljšo izvedbo kvinteta ansambel CVET iz Radeč - nagrada za najboljšo izvedbo tria ansambel Marjanan Drofenika iz Šmarij pri Jelšah - nagrada za najboljše besedilo Vera Kumprej s skladbo Babici (izvajal ans. Zvončki iz Podvolovljeka) - nagrada za najboljšo melodijo ansambel Miko-la iz Škofje vasi. OSEBE &DOGODKI NA PECI PRIČAKUJEJO OBISKOVALCE Z VSE KOROŠKE 66. planšarski dan na Veškem stanu Peca/Veški stan. Letošnji planšarski dan (66. Kärntner Almwandertag) bo to soboto, 20. julija, na Veškem stanu na Peci v občini Globasnica. Prireditelj je Koroško planšarsko društvo (Kärntner Almwirtschaftsverband). Spored: Planšarski dan se bo pričel ob 10. uri. Sveta maša pri kapelici na Veškem stanu bo ob 11.30 uri in jo bosta brala župnika prof. Franc Božič in Franček Kramberger. Planšarsko pridigo pa bo imel deželni svetnik Georg Wurmitzer. Nato bo sledila zabava, ki jo boS‘ glasbeno in pevsko oblikova* MoPZ Franc Leder Lesičjak in Tn1 ^ Korenika. Za telesni blagor obisk0' valcev pa bo skrbela Planinsk3 skupnost Večna vas, ki ji predsed0-je Franc Fera. TERMINI ♦ JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI Poroka v Vogrčah 1 Zlata poroka po 50-ih skupnih letih v Senčnem kraju Vogrče. Večno zvestobo sta si pred kratkim obljubila Annemarie Plesnik iz Goselne vasi in Pa-trik Zidej iz Vogrč. Poroka je bila v cerki v Goselni vasi, mladi parček pa je poročil župnik Flanzi Rosen-zopf. Poročna veselica pa je potem sledila v gostišču Juenna, kjer sta zakoncema zapela Šmihelski kvintet in SPD Srce. Mladima zakoncema in njuni hčerkici Eleni, želimo vse najboljše. Annemarie Plesnik in Patrik Zidej Senčni kraj. Redki jubilej zlate poroke sta preteklo nedeljo v cerkvi sv. Andreja v Libučah praznovala Štefka in Janez Apovnik iz Senčnega kraja. Dekan Ivan Olip je v svoji pridigi dejal, da so taki jubileji danes že zelo redki, zato je še posej razveseljivo, da sta slavljenca 50-let-nco skupnega življenja praznovala v I takem okviru. Slove-5 snost je pevsko olepšal MoPZ Kralj Matjaž. Štefka in Janez Apovnik