P otamezae številke« Navadne Din V—^ ob nedeljah Din 1*50, ■TABOR" izhaja vsak d*a, razve« nedelje in praznikov, ah 1$. asi a datumom naslednjega dne tor stana mesečno po pošti D 12*50, m ino* »ernstvo D 20'50, dostavljen na dota ^ Mr—* na izkaznice D 12*5(1 inserai) po dogovora. NaroSa se pri opravi .TABORA*, MARIBOR, Jmrcio*va ulica štev. A Leto: IV. m Knjižnica liceja Maribor, petek 26 oktobra 1923. Posamezne Številke« Navadne Din 1'—, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO m »Uj* v IM. boru, Jurčičeva ai. U. i, L nad-•trupi«. Telefon Inlcnnb. it. 27A. UPRAVA n nahaja * Jarčičevi ulici it- < pritličje, dano. Telo, fon it 3«. - SHS poštnočekovol ručua Ut*. JUSI. Ne aacoSBa brca itija m na - Kakopial sa ta vračajo. Številka; 243. Riško vprašanje pred ministr. svetom. Kralj sprejel dr. Ninčlda v avdijenci. Beograd, 25. oktobra. Po daljšem e&ledku se je sestal včeraj min. svet, ^ateremn jc predsedoval Pašič. Minister jit . j0 predvsem poročal o razme- vi z Rumunijo. Po njegovem: poročilu Ji zadeva z razmejitve zelo povoljno £ 86 lahko smatra vprašanje za defini-rešeno. Nato je poročal Ninčič o de lu^e,^u konvencijo z Rumunijo gle-v„ P°Ealjšarija zveze med obema drža-amia, Nato je min', svet prešel na raz-ži^r ° re®*kem vprašanju. Pašič in Nin-jih d avP°dala poročila, toda člani vlade drze tajno in dementirajo .vesti o se- stanku Pašiča z Mussolinijem. Dr. Ryllar pride danes v Beograd. Pravo stanje naših odnošajev z Italijo se ne more do-znati. Vendar se govori, da je Pašič poskušal doseči, da se bodisi v .direktnih pogajanjih bodisi v nadaljevanju dela paritetne komisije vprašanje reši, vendar ni uspel. Kralj so živo zanima za zunanje politični položaj, ter je sprejel ministra dr. Ninčioa v avdijenci. Ministrski svet ho imel jutri sejo, kateri bo predsedoval sam1 ikralj. Tej seji so pripisuje velika važnost, ker bo v njej padla kenčna odločitev v reškem vprašanju. fAt« Pohuna na Grškem ^dušena. ~ Obsedno stanje v celi državi. ; ’ ®Me. 25. oktobra. Da se preprečijo rana v Korintu, tako da ustaši no more- jo iz Peloponeza na kontinent. Atene, 25. oktobra. V službeni objavi pravi vlada, da je pobuna skoro popolnoma udušena. Vstaši se drže samo še v Peloponezu, ki je popolnoma blokiran' od mornarice. «ed •• ---•-»>«■ «*. *« .u-vmu.juuu.jvv, Ate ne, 25. okt. General Metaxaš, Vo- bilo vodja macedonske stranke, jo dja upornikov, jo pobegnil, vendar pa ~ -----J—■ --1-- ima še vedno zvezo z ustaši in' jim daje navodila. J " ~v. UAIUUIO« XJ 25. oktobra. Namesto riame- havjj 6 državnozborske seje, ki bi se naj dan 8 z bavarskim vprašanjem, Se je Ig .es Vršila’ v pisarni državnega karice-v , seja ministrskih predsednikov in »Sli želo takojšnje uki.njenje vojaškega izjemnega stanja. To stanje naj preide v civilno izjemno stanje. Soglasno z državnim kancelarjem1 izrekajo zastopniki dežel željo, da bi se ob primernem' času ^ anikov vseh nemških dežel. Bavarski sklicala državna konferenca, ki bi naj ^ 8l®hik je očrtal bavarsko Stališče iil nanovo uredila razmerje med državno j Rjavil, da je Bavarska zvesta državi, oblastjo in deželami, j J le, da bi se izpremenila ustava vsaj H koncu je dr. Str-essemanri povdaril, jo p* da bi se ne naglašala toliko unita- da je državna vlada vedno naklonjena ^pna misel. Po daljšem posvetovanju sporazumu. Voljna se jo tudi pogajati ”ha soglasno sprejeta sledeča izjava, glede samostojnosti dežel. Kakor hitro konfliktu med Bavarsko irt državo bodo dopuščale razmere, bo popolnoma jjv*®stopnikt dežel 'soglasno odobrili1 sta- ukinila sedanje izjemno stanje, še prej ^ ^avrte vlade. Da se v bodoče izog- pa bo izpremenila vojaške mere in ukrc-Podobnim konfliktom zahtevajo do- pc y civilne. lit t ugalski poslanec v avdi- ilENCI PRI KRALJU, feroči, E bral ju Haj višje portugalsko odlikovanje. iri jih1 oplenili. Med policijo in množico jo Ua raznih mestih prišlo do spopada. Dva redarja sta bila težko ranjena. Železniška zveza Madžarske s Trstom. Budimpešta, 24. okt. (Izv.) Glasom uv0ru “fj-ejet v svečam avujjenci na časopisnih poročil so je vršila včeraj na Ježil + ^‘"^ffalski poslanik, ki se je ude- pobudo direkcijo madžarskih državnih :*°® ra d, 25. oktobra. Včeraj popol- ~]Q 1 * dvoril Sprejet v svečani avdijenci na fežil tnmr!'Ug;'lk,ki poslanik, ki se je ude- pobudo direkcijo madžarskih d je j,. slavnosti. Pri tej prili- železnic mednarodna konferenca, na ka- kralja MajviSje odlikovanje teri se je razpravljalo o direktni pro-^®ljeho ,Sdr^ave’ ki je bilo doslej po- metni zvezi Madžarske s Trstom. Konfe-tkuhjgafi™0 štirimi vladarjem. Na čast renče so se udeležili delegatje želczni-- effv Phslahika se je vršil nato gkih direkcij avstrijskih, italijanskih in *• VMCan ®Ked’ Pr^ katerem je bit jugoslovenskih državnih železnic, jr Janih veo prisrčnih zdravic. j h 5ŠCanska: vojna v NEMČIJI. Sj®olS£B'a'sr: 21 oktobra. Ob' 3. uri ,illH zntf°J})^ Spraznjeni vsi lokali, ki r°lit ■ rrr* Znižanje železniških tarifov? Beograd, 24. oktobra. Iz vladnih krogov prihaja skoro neverjetna vest, da se bodo tarifi za osebni in tovorni promet znižali. llioli&kiK * komunisti. Število padlih Pri .aradnikov se je zvišalo na 11, ^tu r,'!e ranjenih 34. — Sedaj je S« ^oti v,°o«lfi0ma mirn0> V^taa oktobra. V Krefeldu je ,0vorn.rji -v oblasti policije. V 1'T,n”'" bachu so redarji in d KP °> ki ;s esflt° bišo in pregnali sepa- prej na 5 in pol milijard mark. Krnh v Nemčiji 5 in pol milijarde mark. oblasti policije. V Mona- Berlin, 24. . oktobra. (Izv.) Cena ... bacKu’ ^o redarji in delavci kruhu je uradno določena od včeraj na- •^Pl; J°P°inoma mirno, i-fia £oČjj Si "7^-to So —vvaj s Pol? ?5gan^zacija »SelbstSchutz« V C1J0 zasedla mestno hišo. Nad g 1 morali umakniti čez stret borza:. *U«r*ze® tin “vwul“ J1ICBl,u" “,ov* "“u Chrili, 25. okt. (Izv.) Sklepni tečaji. WvT obVdl°?Pa.ci:iske oblasti Ero* Pariz 32.62, Beograd C.65, London 25.2, ho iA, hosl0>Aa 'stanJe. V Bonnu Stoje Praga 16.60, Milan 25.10, Newyork 501, ' j, °bdauJ^r,pod. zaščito Francozov,ki Dunaj 0.0078.75, žig. krone 0.0079. HvVUff A^J^nimi stražami. Zagreb, 25. okt. Pariz 5.10-5.175, So l-K , ° . abra‘ Vi Eraun’ Švica 15.30—15.50, London 389-392, Dunaj ‘°3-Clni ,ubn,Ii veliki nemiri. — 0.1215-0.123, Praga 2.58—2.59, Milah 3,87 vdrli V BekaterO;trgovino ----------------- iaribor h češkoslovaški gospodarski krogi: '3.91, Nc.vvvork 85—85,75, Obisk češkoslovaških industrijcev je obrnil pozornost na vprašanja, ki neprenehoma trkajo na naša vrata, ki pa jih navadno odpravljamo s površno gesto, V zadnjem desetletju je stopil Maribor v novo fazo svojega razvoja, fazo, ki mu odpira liedogledne možnosti. Maribor z okolico se industrializira. Ima dobro prirodno pogoje, ugodne zvezo s svetom in obilo električne gonilne moči. Industrija in promet — to staža Maribor življenski vprašanji. Industrija se je v dobi denarno inflacije lepo razvijala, v zadnjem času pa je nastopila težka kriza, ki obstoji v pomanjkanju kapitala iri kredita. Naši gospodarski krogi se zavedajo, da je treba nekako priti ven iz te krize, sicer je nadaljni razvoj Maribora ogrožen. Tudi promet skuša zaiti na druga pota, ki so bolj v skladu z novimi razmerami. Današnje stanje gospodarskega življenja v naši državi pa ne prenaša več izolacijo, zato moramo iti k drugim narodom iri sprejemati tujo pomoč, ako hočemo naprej po dosedanji poti. Maribor je kot obmejno mesto interesiran na tem, da privabi kar največ češkega kapitala. Radi razumemo, da so mariborski gospodarski krogi polagali posebno važnost na obisk zastopnikov češkoslovaško industrije. Vsi, ki živimo in delamo v teh krajih, smo zainteresirani na razvoju naše industrije, trgovine in obrti ter na industrializaciji našega kmetijstva. Zato jo velikega pomena, da so skuša kapital zavezniške države pritegniti k sodelovanju pri rindaljnem izkoriščanju Paših prirodnih iri človeških zakladov. To tembolj, ker se V Beogradu na najvplivnejših mestih pojavlja teri-doncaa. da Paj so obmejne kraje odindu-strijalizira t. j. naj sc tovorno osredotočijo v notranjosti države. Uveljavljenje tega nenaravnega načela bi silrio oškodovalo pomen naših krajev iri bi nas vrglo daleč nazaj. V znamenju tob' iri podobnih' skrbi Se jo Vršila včerajšnja konferenca naših irt češkoslovaških gospodarskih krogov, čas je bil zelo kratko odmerjen, pa jc žal bila izključena temeljitejša razprava o vprašanjih, ki zelo zanimajo tudi samo Čehe. Povrh' tega so bili gostje takorekoč z eno nogo v domovini in si niso mogli ogledovati žc obstoječih podjetij, v kolikor jc to bilo potrebno, da bi lahko praktično presodili ugoderi položaj Maribora za nastanek novih industrij. Po kratkem pozdravu predsednika g. dr. Pipuša jo povzel besedo generalni ravnatelj »Drave« g. A. Križnič, ki -je v lepo zasnovanem ekspozeju očrtal dosedanjo industrijalizacijo Maribora iri okolico ter razvojne možnosti v bodočnosti Njegovo poročilo se naslanja v splošnem na članek, ki smo ga objavili v predzadnji številki »Tabora«, zato ga ne h?™? ponavljali na tem mestu. G. Križnič je v imenu naših industrijalcev izrekel trdno prepričanje, da so dani vsi po-gojl za najožjo stike s češkimi industri jalci ter jo apeliral na navzočo zastopnike čcškoslov. industrijalcev, da v domovini opozarjajo na ugoden položaj, ki ga ima češki kapital baš v Mariboru in o-koJi°k. Njegov govor je bil preveden na češki jezik in je vzbudil splošno odobravanje. Zatem1 je predsednik »SloV. trgovskega društva«, veletrgovec g. Šoštarič razlozil Čohom vzroke, ki otežkočajo če-škoslov. tekstilni industriji konkurenco na našem trgu. Govornik je pokazal na praktičnih vzgledih1, -kaj je odtujilo našemu mariufakturistu češke tovarne, ki so prod vojno zalagale skoraj vse tfaše trgovem V prvi vrsti so to kreditni raz--dogi* ČeškL. dobavitolA jo zahteval Izpla-i .Včerajšnja anketa v Narodnem domu. ’ Maribor, 25. oktobra.1^ čilo fakturo tekom 30 dni po izstavitvi'^ dočim je bilo blago vsled slabih promet-* nih zvez več kot 30 dni na- potu. Tako sq: je v nekem slučaju zgodilo, da je češki; tekstilni tovarnar tožil našega trgovoaf 32 dni po izstavitvi fakture, dočini! trgovec ni niti videl blaga, ki bi ga bil moral plačati, ker še vodno ni došlo v Ma-< ribor. Podobnih konfliktov med našimi" trgovci in češkoslovaškim)! industrija!^ ci je bilo mnogo, iri njim jo pripisati, dali češko tekstilno blago ni več šlo Ha našemi; trgu. Italijanski, angleški in frariooakili dobavitelji so stavili mnogo ugodnejša^ pogojo, ki so računali S kreditnimi’ tež-kočami našega trgovca. G. Šoštarič jel prosil zastopnike češkoslovaških1 industrij jalcev, da naj vplivajo na tekstilne to# varnarje, da bodo dobavljali jugoslov.i trgovcem blago pod istimi pogoji, kot ga sedaj dobavljajo njihovi zapadrio-1 evropski konkurenti. Zaerio je predlagali da riaj si češka industrija postavi' v Ma*t riboni veliko skladišče. — Govor g. So-) Stariča je prestavil na češko tajnik pr a*) ške industrijske Zveze g. dr. Žižka. :”ove koncesije na šolskem polju. Ustanavljati smejo na naših šolah nemško paralelke, v katerih so bo gojil pač no lo nemški jezik, temveč tudi nemški duh. In’ naši nemškutarji bodo mnogo rajo pošiljali svoje otroke na te nemške zavode, ker jih bodo nemška obrambna društva z vsemi močmi podpirala. Schulve-rein jim bo zopet nakupil učne knjige, u čila, skrbel bo za šolsko knjižnice, prirejal jim1 bo bogate božičnice itd., kakor so to Nemci svojčas delali pri nas in delajo še sedaj onstran moje. Mi pa držimo roke križem in’ no storimo za slovenske šole na ogroženi meji skoro ničesar. Po preobratu so nam je zazdelo, da prevzame sedaj vso tozadevno skrb vlada in da Diužbe sv. Cirila in Metoda sploh ni več treba. Misliti da jo treba samo šena rtoodrešenc brate, vso drugo pa da jo v narodnem1/}* žiru sigurno. In res je začelo zanimanje za Družbo pojemati. Ker pa je naravno, da ne moro vlada kupovati posameznim učencem knjig in drugih dragih šolskih potrebščin, CMD pa jih vsled nezadostnih dohodkov ni mogla, so ostali premnog otroci brez knjig, ki isi jih sami zaradi previsokih cen niso mogli kupiti. Napo Prej nemških šolah ni našel slovenski u čitelj nobene slovenske loposlovne knjige nanovo upeljanih slovenskih šolskih knjig vled pomanjkanja gmotnih Sred stev ni mogel nabaviti za šolsko knjiž nico, med vojno pokvarjenih učil ni mo gel popraviti ali nadoknaditi. Posledica tega pa je bila, da v teh razmerah pouk pri vsi dobri volji ni mogel in ne more biti dober. Starši iso postali z novo slo vcusko šolo upravičeno nezadovoljni, pa ne po krivdi naših učiteljev, ki so jim roke vezane. V takih slučajih pa po magajo povsod drugod obrambna diu štva. Naša obramba CMD je vsled po bude, ki jo je dala mariborska podružnica, podprla sicer tu in1 tam kako ob mejno šolo s kakim' malenkostnim zne skorn in tudi mariborske podružnice so nabralo lansko jesen v to svrho 31.000 kron'. Toda. kaj pomeni ta malenkost pri vedno večji draginji šolskih knjig in drugih šolskih potrebščin! Nemška ob rambna društva podpirajo redno tud. tisto učiteljstvo, ki deluje na obmejnih šolali, v gmotnem oziru. Seveda bo mogla naša CMD to svojo dolžnost vršiti samo takrat, ako se bo začelo tudi občinstvo zavedati svoje dolžnosti do CMD. In ravno danes, ko bodo skušali mlačneži vsled večjih podpor od strani nemških društev uhajati in uvideti, da jo treba, da vsak po svojih močeh podpira CMD, ki ima edina to glavno nalogo, da podpira naše domače šolstvo, da moro naše učiteljstvo nemoteno izvrševati svojo narodno in1 državno nalogo. Ker pa široke mase našega občinstva na vso to, kar smo zgoraj omrili, ne mislijo in ravno radi tega nimajo pravega smisla za CMD in njene naloge, zato je treba iskreno pozdraviti propagandno manifestacijo naših podružnic. Vse, kar narodno misli id čuti, ;.-e naj zbere ta večer v Narodnem’ domu. Kraljevo kronanje in maziljenje bo maja ali junija 1924 menda na Kosovem'. — Odlikovana slovenska častnika kraljeve garde. Z ukazom', ki je izšel 21. okt., na dan1 krščenja Nj. Kralj. Vis., sta bila odlikovana tudi slovenska potporuč-iiika kraljeve gardo Anton’ Sabati in Jože Hočevar z redom Sv. Savo V. razr. Častitamo! — IzprememKo v državni službi. Višji davčni upravitelj pri okrajnem davčnem'oblastvu v Ptuju. Herman Budan, jo na lastno prošnjo stalim vpokojon. Nov gerent v Dohiji Lendavi. Ker sc je dosedanji gerent Ivan Kokot izselil, je imenovan za gerenta v Dolnji Lendavi trgovec Franjo Kac. Razdelitev okrajnih katastrskih' u-Prav. Po odredbi finančnega ministra se jo izvedla nova razdelitev okrajnih katastrskih uprav (evidenčnih uradov zem Ijarinskega katastra). Po tej razdelitvi obseza Katastrska uprava Maribora katastrske okraje Maribor, Ljutomer, Ptuj in’ davčne okrajo Marenberg in Prova-ljo od slovenjegraškega katastrskega o-kraja. Katastrska uprava v Celju obsega Coljo, Brežice, Konjice, davčni okraj Slovenjgradee in Krško. Na novo so u-vede katastrska uprava v Murski Sobo ti za vso Prekmurje. Okrajno katastrske uprave v Radovljici, Kranju, Kamniku, Litiji, Logatcu, Črnomlju, Metliki, Krškem, Brežicah, Konjicah, Slovenjgrad-cu, Ptuju in Ljutomeru so postopnjema ukinejo. — Nov odvetnik v Sv. Leitartn. V imenik odvetnikov s Sedežem! pri Sv. Lenartu jo bil vpisan dno 18. tm. g. dr. A-dolf Saalbergcr. — S stradaiijem lioče izsiliti prostost V zaporih celjskega sodišča jo zaprtih več oseb, ki so osumljene soudeležbo pri atentatih proti vodilnim' osebam1 trbo-veljsike premogokopne družbe. Med njimi je tudi nek Mariojlo Rojlovič, ki jo pričel gladovno stavko. Žo pet dni od klanja vsako jed in zahteva, da se ga pusti na prosto. Tiskarski škrat ‘nami jo včeraj članku dr. Reismana »Domača politika« napravil več napak. Popravimo le naj glavnejšo, ki so jo čitatcljr gotovo že sami opazili: drugi odstavek so mora glasiti: »Na naših demokratskih' shodih se sicer ne zbirajo tisočere množice, ki ploskajo kričačem....« Tudi v notici »Češki gostje v Mariboru« je Bapravil iz občinstva obrtništvo. Druge manjše napako naj blagovolijo čitatelji pami popraviti. — Kaj vse kradejo. V Zidanem1 moštu je neznan storilec! ukradel iz osebnega voza II. razreda usnjato Sedežno blaži nico, vredno 500 D. O storilcu ni nobene ga sledu. Sploh pa je Zidani most v zadnjem času zaslovel po svojih1 številnih tatvinah'. — Izgubila iso je zlata ura-zapestiiica med vožnjo iz Maribora v Račje-Fram ali na potu od postaje v Fram’. Kdor jo jo našel, se naproša, da jo odda proti vi solci nagradi v upravi našega lista. Ura jo dragocen spomin' po materi iri znači izguba za uradniško družino tudi veliko materijalrto škodo, kar naj pošten najdi, telj upošteva. Uradniški dom si zgrade v Zagrebu. V to svrho so priredi velika loterija, Z zgradbo prfčno takoj po novem' letu. — Invalidom v vednost. O priliki vojaških konjskih dirk meseca Septem bra v Beogradu se je dosegel čisti dobi' ček v znesku 10.667 D, ki je namenjen za podporo invalidom in njihovimi druži nam. Reflektanti naj vložijo tozadevne prošnje preko političnih oblasti na »Ko njičko inšpekcijo v Beogradu« najkasneje do 20. novembra tl. — Fatalno! Srbsika separatistična o-mladiria (Srnao) v Novem Sadu je na dan krsta prestolonaslednika, povodom bakljade pobila vsa okna, ki niso bila razsvetljena. Med drugimi so bila pobita okna tudi velikemu županu, ki je sicer velik radikal, pa je bil službeno odsoten. — Pomorska vojna akademija v Gru- žti bo svečano otvorjena. dne 31. oktobra. Mešeansko-šolskJ učitelji so poslali v Beograd deputacijo, v kateri je bil tudi g. ravnatelj Humek iz Maribo-a, k ministru prosvete v zadevi regulacije njihovih' plač. ~~ Sprememba varnostrie dobe za postrvja plemena. Z Haredbo pokrajinske u-dr’oča i Smrtna kosa. Sirioči jo umrl 8 me-star sinček Boris, železniškega u-Qika Bogomira Milosta. Naše sožalje! 5 j? proslava »28. oktobra«. V proslavo ctnic0 osvobojen j a izpod tujega jar-?r'refl'L Češki klub v nedeljo dne 28. ■ obra tl. ob 10. uri v veliki Gotzovi 0r3ni slavnostno matinejo s sledečim 0t^SramOm: Smetana, O uvertura iz jv 0 sLibuša< (dirigent: kapelnik g. 3 er*og). 2. Nagovor (g. prof. dr. Pivko), u ^amič. Ouj riasi zemlja. (Glasbena a iea, Zborovodja: ravnatelj g. Topič), oietana, Dvospev! iz opero »Prodana jjjVcs,ta«. (Gdč. Vladi mi rova, g. Alexa, s a?a opore tuk. gledališča, z orkestrom) ' JJVofal- T.___n._ «T?n Salk, vorak, Arija RusaJke iz opore »Ru- B: a« (gdč. Vladimirova z orkestrom). etJiawsjky, Polonatfie brillarite, (ga. 1-X3 elikanova, z orkestrom). 7. Sme-:l’ Arija Dalibora iz opere »Dalibor« ' Aleša z orkestom). 8. Prochaska, Mo- jj narodna (Glasbena Matica). 9. Vic a’ Ouverfeura iz opere »Hubička« sester vojne muzike). Vabila so raz-Vat 0 sam<> ua urade in društva, pri-^ 110 osebo naj blagovolijo dvigniti ista, ijJ^ajo kot vstopnica (vstopnina pro-'K m .^edsednisku g. F. Burešu, urar-C^ahdr°va cesta, najkasneje v so-taifci do 4- tire’ Ravno tako gg. urad-^arii društev naj pravočasno rc- ^ »Jad vabila za svojo rodbinske ran«, društvo Primorcev so Pfopugandno manifestacije, ka-^ ,re^ijo CM podružnice v Mariboru nya — v Narodnem domu. Člani dni-jrio poživljajo, da so mani-m '2® Polnoštevilno udeležijo. w zanimivi predavanji bo imel ^*rodav r Univerzi: g. inž. .T. Kukovec. Pretfg al)>o « sodobni Rusiji. Na prvem v porideljek dne 29. tm. bo ^ & n ! ° razvoju Rusijo v 19. stolet-?iK°SebrliT11 ozirom' na revoluci jonar-®V(.to. atUe, izhajajočo iz razmer pred * fki, ,|lr>, vojno. Na drugem predavanju ^itn ^ek dne 5. novembra bo podal Je ./^anjo Rusije. G. predavatelj se fcK^^dil, da je natančno predelal vse tojj1Vf) in bo Skušal podati lcar naj-fcta °^5ektivno sliko ruskih razmer, zlasti s psihološkega vidika. 0-%/1an’° občinstvo na ta važna predaha ^ ® Rusiji so toliko piše iri govori, ^vC]?ra 'Predmet zanimati slehernega \ *a’ zlasti pa še 'slovansko čutečega °vana. Pristavljamo, da fee bodo predavanja vedno ob pori-* 4vo° ?°' 11 ri zvečer v mali kaziri- ^°8t Ker je vstop popolnoma ®o. da bo dvorana zasedena. S t^Wna Frankopan’. Dane V so-Jt, j> • tm1. koncert. Igra priljubljeni točna. Za obilen' obisk > ^ Iz f^a,Tva '■ Kokol, kavarn ar. 1^?^° ^a^stične stranke. Bivši po-tairi-J+0vinar cl°lf Golouh je od-|j4j*liors^ 0 sociialiMične stranke za br?’ kje ° ^n’ se preseli v Ljub pr6vzame tajništvo tamošn je J® ^onfDe °rganizciie- fe0 jQer°.nca županov avtonomnih ^ kršila v sredo, dne 24. tim na lHAfflcIrtoln cia ca ^ '-•umski župan nrasovec, ^abkar teT kot zastopnik k. ^ ZllTlHn n Ir C! ii X tiJ^leg Magistratu. Udeležili so se Pna"borsk^a še ljubljanski žu-3*ts ric> celjski župan1 Hrašovec, 0llferP ^Upana višji Svetnik Sarič. »t kora].j5c^ se 3« razpravljalo o skup-^ vseh avtonomnih mest za C»Va tj ^e®t.TIe avtoriom!ije, ki se na-l 0 ^Sinsildna zakonom 11- konference izda župan A ^adno poročilo. ‘ t>‘ ial 1 D1® ^a vina. Dnevno čevabči ^ Po3D. ;3a ha '^^ta Brandl-Ličar. Virtu Si?,^anic+H ROsPa Fanika Brandlo-^ a. k dn ^,ro^<3s°r Ličar priredita v °ldnaGJ1, j?°vemfora tl. ob pol 11, H V«^&dal-J^°*ovo‘ Vsako soboto kon' ij v.ata i« aria Policijska ura. Tzvrst Se vrši v Gotzovi veliki dvorani zanimiv koncert z izbranim programom. Javni nameščenci bodo prispevali za ta koncert samo eno tretjino cene, ki ho zopet določena za vstopnice. Občinstvo opozarjamo že danes na ta dva krasna koncerta. mi Slovensko trgovsko društvo v Mariboru sklicuje za jutri, v petek, ob 20. uri zvečer v kmečko sobo Narodnega doma odborovo sejo, na katero so vabljeni vsi, ki se zanimajo za novo trgovinsko pogodbo z Avstrijo. V Soboto se vrši v Ljubljani anketa interesentov iz Slovenije, na katero pošlje tudi trgovsko društvo svojega delegata. Zato naj sc vsi interesenti udeleže te sejo in izrazijo pri tej priliki svoje željo in zahteve. Zadeva jo zlasti za mariborske trgovce izredno važna. m: »Mana«, tovarna kahdiiov, znana domača, slovenska tvrdka je otvorila v Stolni ulica št. 4. svojo glavno zalogo, kjer bo prodajala blago po tovarniških cenaK. Opozarjamo na oglas v današnji številki. m! Tatvina kolesa. Delavcu južno železnice, Maksu Vauhniku jo neznan storilec ukradel jz zaprtega skednja 5000 Iv vredno moško kolo. Pred nakupom se stvari. __ m Zopet, neprevidni kolesarji. Dijaka trgovske šole Štancer in Kober sta, se po Strossmayerjevi ulici vozila na enem kolesu, kar je seveda policijsko prepovedano. Na prehodu rta Vodnikov trg sta podrla na tla 78-letnega starčka, ki so je pri padcu lahko poškodoval. Neprevidna kolesarja se bosta morala zagovarjati pred sodiščem. m Konfi so se splašili hlapcu Francu Ogrizek« iz Sv. Petra, ko jih jc peljal po Aleksandrovi cesti proti domu. Konji, ki so bili zelo nemirni, so hlapca podrli na tla Wzdirjali po Aleksandrovi cesti do gostilne Vlahovič, kjer so se sami ustavili. pHnnnnnnmnn □ □ □□□□□□□OODDO V SOBOTO, 27. OKTOBRA VSI V NARODNI DOM na manifestacijo mariborskih podružnic Ciril-Meiodove družbe! □□□□□□□□□□□□ □ o coanmnnnroc Torellija in subrette Nclly Leissner, katero Torelli ljubi. Vslcd velike razlike v letih ima ta ljubezen bolj očetovski značaj. Nolly Leissner pa, ki ljubi Alfreda, so je,zavezala s častno besedo Alfredovemu očetu Tobiji Blomku, da bo skušala s pvojim razposajenim obnašanjem odvrniti od sebe A.lfredovo ljubezen, toda ker se ji to ni posrečilo, se jo da no bi prelomila častne besedo, oklenila Torellija, kateri smatra njeno ljubezen za resničnost. Toda v poslednjem dejanju izve Torelli, da je bil bridko prevaran iri da je bilo vse ljubimkanje le prazna igra. Hoteč prikriti, da je bil zaljubljen^začne resnično samo igrati svojo zaljubljenost, tako da naposled izgloda, kakor bi bil ves čas le igral ljubimca. Naslov »Umetniška kri« ima izvod v glavnih vlogah subrette Nelly (ga Mitrovičeva) in igralca Torellya (g. Unvalolek), ki sta vseskozi umet niški naturi, po kateri se pretaka pristna bohemska kri. Večjo vlogo ima tudi g. Skrbinšek: kot Alfred; tudi ostale manjše vloge po dobro zasedene, tako, da je upati, da uspeli ne bo izostal. Obisk gledališča. Z ozirom na izredno težki finančni položaj gledališča (za Din. 40.0(10 mesečno več izdatkov kot, lani, do-čim je subvencija ostala ista, inkaso od predstav pa je celo nekoliko manjši kot lani ob tem’ času), so je obrnila uprava na Ministrstvo Prosveto s prošnjo za izredno subvencijo za čas do novegabud-žeta. Gledališče je dobilo tale odgovor: »Vanredno pomoč nemogučno izdejstvo-vati, neka upravnik poveča ceno mesti-ma, kako su to načiuila i ostala pozori-sta. U broj 2129. Načelnik Odavič.« — Uprava za zdaj še no misli na to zadnje sredstvo, ker noče onemogočit^ obislka gledališča manj premožnim slojem, pač pa bo k temu prisiljena, čo ne bo obisk izv. aboneinenta boljši. Toliko je namreč pribito, da ravno premožnejši sloji po-sečajo gledališči vilu. v skrajna malem šte- ^ jr* Za S T .^^vi' veliki dvorani 5° mladino vseH maribor-Snovilo-šo 1 skega leta na-n^t0ki. ^ncert 'so bo pobiralo Pnr1;ina vstopnina 2 dihar-> sladka Rdečega križa v esa dac, zsečftc ob 20, uri REPERTOIRE: Četrtek, 25. okt. Zlatorog, Ab. B. Petek, 26, okt. ob 15. uri Kralj na Betajnovi, izv. Dijaška predstava Znižane cene. Sobota, 27. okt. »Umetniška kri«, izv. Premi jera. »Zlatorog«. Pii današnji predstavi opere »Zlatoroga«, poje partijo Janeza, ki jo je pel doslej g. Zd. Knittl, član zagrebaške opere, g. Aleksa, novoanga-žirani član mariborskega gledališča. Dijašk© predstave. Uvidevajoč pomen in potrebo dijaških predstav, bo gled. uprava tudi letos posvečala čim večjo pažnjo dijaškim predstavam. Ker pa so vsled znatnega znižanja cert v slučaju dobrega obisika, komaj kriti le režijski troški za vsakokratno predstavo, opozarjamo v interesu dijaštva Samega, da se čim1 marliveje udeležuje teh predstav. V slučaju nezadostnega obiska bo gled. uprava žalibog primorana spričo sedanjih’ slabih finančnih razmer, dijaške predstave ukiniti. — Prva dijaška predstava se vrši v petek, 26. oktobra ob 15. uri. Konec okrog 17V-, Vprizori se krasna Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi«. »Umetniška kri«. V soboto, 27. tm. Se vrši premijera zelo popularne operete »Umetniška kri« (»Kiinstlerblut), od Edmund Eyslerja. Dirigira ravnatelj opere g. Andro Mitrovič, režira g. Urva-lek. Izmed mnogih Eyslerjevih operet je »Umetniška kri«, njegovo najboljše muzikalno delo, ki si je pa mah pridobilo simpatije na vseh večjih in manjših odrih. Prvo vprizoritev je doživela »Umetniška kri« na »Karlovem gledališču« na Dunaju. 20. oktobra 1906. Za glavno vlogo »Torellija« se je zanimal edefl najslavnejših operetnih igralcev Girardi, ki jo v vlogi igralca Torellija, postavil eno najjačjili svojih kreacij To opereto, ki je poleg »Veselih vdov« in »Valčkovega čara« najpopularnejša, so vprizorila vsa večja in manjša gledali Žča Nemčije. V Jugoslaviji je bilo svoj-čas to delo vprizorjono v Zagrebu, Ljubljani in Osjeku, povsod z velikim uspehom. Dejanje gc plete okoli igralca Kultura in umetnost x Franc Veber, Analitična psihologija, 1. snopič. Cena 48 Din, Založila Ig. pl. Kleimayer in Ferd. Bamberg v Ljubljani. Dr. Veber je po naši javnosti znan kot eden najplodovitejSih znanstvenih ipiscev. O knjigi spregovorimo o priliki še obširneje. x Eugelbert G angl: Zbrani spisj za mladino. Sedmi zVczok. Pripovedni spisi. Last in založba »Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta«. Priznani mladinski pisatelj Engelbert Gaingl je podaril mladini zopet lepo darilce. Zbral in izdal je sedmi zvezek spisov za mladino in jih izdal v bogato ilustrirani izdaji. V knjižici so zbrane basni, legende in drobne povesti, berivo, ki je otrokom najpriljubljenejša snov. Knjiga se odlikuje po čistem in i »branem1 jeziku. Posebno dobro posrečene so bogate in lepe ilustracije, katerih je na 00 straneh dvajset. G angl o vi mladinski spisi so lepo darilce mladini ob vsaki priliki. Dobi se v vseh knjigarnah. x Ivan Zorec*. Pomenki. Dobi Se v založbi Učiteljsko knjigarne v Ljubljani. — Vsebina: V sobi štev. 12. -r Domačija ob Temenici. — Maria, — Na polpo-tu. Za doto. — Francka. — Njena pot. Vsebina je zabavna in’ je knjiga prikladna za vsaiko javno, ljudsko in tudi domačo knjižnico ter nudi tudi privatniku mnogo zabave. ti. Ker so zelo važne zadeve na dnevnetil rodu, se prosijo vsi gg. odborniki z# udeležbo. — Na isto sejo se poživlja dol legat S. K. Svoboda. > , ■. Objave. § Pevci iz Maribora iri okolice, pozori Glasbeno društvo »Drava« naznanja teni potom vsem pevskim zborom, kateri sd so odzvali povabilu za skupen nastop n2i dan Vseli svetnikov na pokopališču h Pobrežju, da so vrši v petek, dne 26. tm* ob pol 20. uri skupita vaja v mali dvora* ni Narodnega doma Sekirice rtaj prine oefla od 3930 d<* 4.000 čK za 50 kg. i g Dohodki monopolne uprave v 'času] od 1. avgusta 1922 do 1. avgusta 1923 soj bili sledeči: od tobaka 1.048,594.363 D, od! soli 240,712.008 D, od petroleja 136,871.437; D, od vžigalic 86,941.885 D, od cigaretne-j ga papirja 63,026.839 D, od papir j a( 169,073.390 D iri od drugih monopolnih! predmetov 2,831.849 D, 6kupno tore}' 1.764,358.718 D. 1 ! g Glavria skupščina Zveze industrija!} cov. V nedeljo, dne 28. oktobra se vrši •«)! dvorani univerze v Ljubljani IV. redria! skupščina Zveze industrijcev za poslovno 'leto 1923. Na dnevnem redu je: l.i Či tanje zapisnika IIL redno skupščine' dne 21. julija 1922. 2. Poročilo o poslova-j nju Zvezo v poslovnem1 letu 1922-23. 8.! Predlog za spremembo statuta Zveze iri-j dustrijcev. 4. Računski zaključek za leto1 1923 in proračun za leto 1924. 5. Porodi-' lo o poslovanju centrale industrijskili korporacij v Beogradu. 6. Železniško zadeve. 7. Socijalna zakonodaja iri Socijal-no zavarovanje. 8. Samostalrii predlogi! iri slučajnosti; — Na glavno skupščino so povabljeno sorodne organizacije v Sloveniji. Zagrebu iri Beogradu ter pristojna oblastva. V spričo posebnih težkoč, ki nastajajo V zadnjem času za iiaše narodno gospodarstvo, iri posebej za industrijsko produkcijo iri trgovski pro-, met, so pričakuje, da prinesejo razprave glavne skupščine Zveze industrijcev! dokaj zarlimivega materijala iri važne zaključke, f‘ ; 1 g Prodaja avtomobila. Direkcija plena v likvidaciji je z dopisom! z dne 5. 9. 1. 1. št. 6129 odredila prodajo erfega ob’-* rabljenega tovornega: avtomobila tvrdke »Marta-Budimpešta« ofertalnirti potom'. Ta avtomobil se 'ifahaja v moški feattilsM £ JŽfes&oru ter, so isti lahko fbtaamfc' in "Tiiia-irigtnrir.giargiT.iii /MSlSorT267oKo^rt^3 taml ogleda: dne 25. trn. Zaprte oferte k napisom; »Ofert za prodajo tovornega javtomtobila«, je vložiti do 5. Mov. tl. pri vložišču mostnega mdfeistrata mariborskega. Kupno ceno je takoj po odobritvi joferta od direkcije plena položiti iti avtomobil odstraniti. i 1 g Siiidikat vojvodi liski b Banic je bil Osnovan minulo 4 nedeljo V Beogradu, kjer so se sestali delegatje 25 denarnih zavodovi iz Vojvodine. Svrlia 'sindikata je čim uspešnejše financiranje dola V [Vojvodini. i Izkaz posredovalnice Slovenskega trg. društva Merkur v Ljubljani. V službo se Sprejme: 1’knjigovod ja, 2 koresponden-ta, 2 kontorista, 1 poslovodja, 1 potnik, ■4 pomočniki, 3 korespondetitinje, 1 fcnji-jgovodja, 1 kontoristinja, 1 blagajničar-lka, 3 prodajalke, 5 učencev iti 4 učenke. •— Službe iščejo: 7 knjigovodij, 2 Koreš-pondenta, 12 kontoristov, 12 poslovodij, 5 potnikov, 5 skladiščnikov, 40 pomočni kov (raznih strok), 12 kontoristinj, 32 strojepisk, 15 blagajničark, 25 prodajalk, 14 učencev iti 28 učenk. - g Ustanovitev gostilničarske Baiike. Dne 18. tm. je bila osnovana v Beogradu gostilničarska zadružna banka. V rav-nateijtsvo so bili izvoljeni sledeči gg.: Franjo Horvat, Ivan Sirovatka, Pero Sarič, Martin .Takovae, Dane Sarič, Stepati Okovič, Ladislav Mezera, Pavao Beck, Josip Čuk, Albert Benčič in Marko Skušič. V nadzorstvo šo bili izvoljeni gg.: Ante Kovačič, dr. Valdenfar Lunaček iti dr. Vekoslav Rotkovič. Za predsednika banke je bil Soglasno izvoljen g. Franjo Horvat, za podpredsednika pa g. Pera Sari£. vp| *'.v ! , Stavbeni proštu v notranjem mesta, v dobri legi, se išče. Ponudbe se naprošajo z navedba ploskovne mere pod šifro I,K. B.“ na upravništvo lista. 2337 2—1 Zamenjava stanovanja. {Zamenjam svoje dvosobno stanovanje s kuhinjo v Ljubljani za enako ali večje v Mariboru. Ponudbe pod .LjnbljZna—Maribor" na upravo lista. * | DINAR RASTE l Jako znižane cena pri novi modni trgovini B. Veselinovič in dr. Maribor, Gosposka 26 CENE PADAJO! 2230 30—8 I za dam« In «troke kupite | najceneje pri trrdki2166 I Anica Traunl Maribor, Grajski trg 1. ■' 'W '•j'1' i • S - S Brez posebnega obvestila. Našega brezprimerno ljubljenega edinčka-prvorojenca Boris-a je Vsemogočni pozval sinoči med svoje nebeške krilatce. Pogreb nepozabnega se vrši v petek, dne 26. Oktobra 1923 ob 16. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju. MARIBOR, dne 25. oktobra 1923. Bogomir in Lidijš Milost. 2368 :■ 7 - ■ '"1‘7 : | Rak oznanila. Pohištvo lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi. Šercer in drug, Vetrinjska ul. 2. 2175 30—13 Dva čevljarska šivalna stroja znamke „Singer“, Hohl in linksarm, zelo dobro okranje-na po ceni na prodaj. Vprašati: Meljska cesta štev. 1, Maribor, čevljarska radiona, 2361 Enonadstropniea z dvoriščno hišo, z 11 stanovanji, na prometni cesti Maribora, je za 165 tisoč D na prodaj. Vicel, Glavai trg 5. 2363 2—1 V zakup se odda trgovino z mešanim blagom, stanovanjem, pri kolodvoru prometnega mesta v Sloveniji. Potreben kapital 300.000 Din. Ponudbe na upravo lista pad „Trgovi-na 70*. 2365 Proda se tovarniška hiša, naj-pripravnejša za mesarje in 5 oralov zemlje, stanovanje prosto pri kolodvoru v mestu Slovenije. Gena 900.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod „Prod*m 37“. 2364 V zakup se odda delikatesna trgovina z gostilno in stanovanjem. pri kolodvoru promet nega mesta v Sloveniji, Potreben kapital 250 •— 400.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod ,.Zakup 47“. 3366 Nič Vas ne stane, Se stopite do Peter Gregorc-a, Pod mostom št. 22, kjer si zamoret« naročiti ali kupiti po zelo nizkih cenah trpežne in fine čevlje za zimo. 2359 6—1 Dva lovska psa (ličarja), 12 tednov stara iako lepa, prvovrstnih starišev, proda Josip Krempl, trgovina Meljska cesta št. 9. 2360 3—1 Opalograf, električni motor V, konjske sile, brusilni aparat, ognjišče (Sparrherd) 17 m gumijevih cevi »a vino in dvokoles (Gig) na prodaj v Mlinski ulici 30. 2318 Pozor! Trgovina v Mariboru na prometnem kraju je radi selitve e«no na prodaj. Naslov pove uprava. 2356 4—2 Kobile, par, za kočijo in težjo vežnjo, na prodaj. Naslov v upravništvu. 2350 2—2 Madame de Herve poje v Park-kavarni vsak dan od 26. oktobra naprej operne arij® ’Q n rodne pesmi s spremljevanjem glasovira. Začetek ob 22. uri. — Soliden družinski Pr0^ra^ Dobra postrežba. Prvovrstne pijače. VRTNARIJA ANTON MEDU Pobrežje, Nasipna 2 velik* priporoča cenj. občinstvu svojo veliko izbiro fl cvetnih krizantem. Prevzema popravila in D®P grobov s cvetlicami. Se priporoča za izdelovati) grobnih vencev in šopkov po najnižjih cena 1 otvorila je v Mariboru, Stolna ulica £*• glavno zalogo ter priporoča svoje prvovrstne izdelke v vsaki 7—5 po tovarniških cenah. maern □ uli 111 Izšel je ročni Zemljevid slov. iz v merilu 1:600.000, priredil ravnatelj tt^e 0, Matija Pirc, risal- učitelj Slavoj ^lt0V^ M* litografija in založba Mariborske tiskarne «. ribor. Zemljevid je izvršen v štirih barvah j® -c tt vsa ozemlje, ca katerem bivajo Slovenci, * ^ V menjen predvsem šolski mladini. Cena 0J° j,*!« kratkem bo izšel isti zemljevid izdelan v o®81 vah. Naročuje se pri J Mariborski tiskarni d* isira!rwi!!aLral!BLrBLrBLrsL»iSSsLnakS^ V kavarni je bilo videti 4’*’ ne in’ stare sive brade. Starci „ *{, so sedeli na tleli in prebiral1c pa gledali na ulito, k.ier s0_ U j9 p® pred ploho. Turško danie, ki J1 ’ 0? (Dalje). 1? ST. ! TO! (13) w »Kaj delaš pri Svojem) gospodarju? akos živiš * haremu,« sem vprašal Aziji«. : ;.)ft|!l '• i! ! I|! : »Jazi« je odgovorila, »se dolgočasim; iBislirti Pa te, Loti1, ogledujem si tvojo^ jslikd, dotikam! Se tvojih las ali so igram jz drugimi predmeti, ki sem jih dobila od (tebe alt ki Sem jih vzela iz tvojega gta-ftovanja, da mi delajo družbo,« I !Za Szijado jo bilo Stekaj 'nenavadnega, iitieti pri Sebi tuje lase iti sliko; to se je protivilo mohamedanskim nazorom in je spadalo ined one giaursko novotarije, vzbujajo zapeljivi čar, pomešan z gro-«0. ’■!::■! ' ; 1: ■ i ! Kzi jada Sne 'je ffiorala mreS ljubiti, da ^0 dovolila, da sem1 odrezal nekoliko pra-'tnetioV tijenih las; itiisel, da bi bila motila: tiaglo nmireti, predeti bi ji lasje zra-iSli iznova IrB da bi stopila na oni svet ji kodri, ki jih je odrezal nevernik, ta 'hiisej jo je napolnjevala « neznanskim strahom!. i j i »Iti Kaj si delala,« s eni 'jo vpraševal, »pired mojim prihodom v Turčijo?« »Takrat šemi bila skoraj Še deklica, Loti. Ko SeM te ugledala prvič, tii mini-!lo Hiti deset mesecev, kar Sem bila v A-Beddinovem haremu; do tedaj Se še ni-KenS dolgočasila. Bivala sem ves dan v :Svoji; sobi, Sedela Pa divanu iti kadila ci-karete ali hašiž, igrala v karte s služkinjo Emineho ali poslušala čudovite prav-®ji«e fe zamorskih krajev, ki jih tako le-rpjo pripoveduje stara zamorka Kadidža. k. Fenzile-hanum Stie je učila Šivati, dru-jgikrat pa enoto dobile obisk iz drugih haremom iti smo ga morale koj nato vrniti. Tudi Srriio morale streči gospodarju; za sprehode pa nam je bil na razpolago voz, Kočijo 'našega gospoda sme uporabljati vsak dan ena; toda me se rajši sporazumemo in gremo skupaj na sprehod. Razumemo se dokaj dobro. Fenzile-hatium1, ki me ima zelo rada, je tiajstarejša iti hajvplivneja žetia v haremu. Ima zelo naglo, jezno naravo in se včasih grozno razburi, vendar pa je ni težko pomiriti in koj tiato jo spet dobra. Najhujša izmed nas štirih je Ajša; vendar pa nas cesto potrebuje in nam rte kaže krempljev, kajti na njeni vesti leži največ grehov. Nekoč jo bila tako drzna, da jo pripeljala v harem svojega ljubčka!« Tudi jaz serti čeSto Katijal, da bi se Bil vtihotapil v Azijadino bivališče; potem bi si lažje predstavljal prostor-, kjer živi moje najljubše bitje. Z Azijado Sva večkrat razpravljala o mojem načrtu; celo Fenzile-banum je bila vprašana za svet: izvedla pa ga nisva nikoli, iti čimbolj so vglabljam1 v turške običaje, tembolj spoznavam1, da bi bila taka pustolovščina nespametna, »Naš harem,« je Končala Azijada, »'stavijo povsod za vzgled, kajti nikjer ni med ženami toliko slogo in razumevanja kot med nami. -.-M-1 : :•#! — Pravzaprav žalostna sloga. Najprej je začela uhajati po 1 ju Kavnih poteh lepa Ajše-hanuma. Tekom dveh let. se je hiša tako okužila, da so bili podkupljeni vsi sluge iri vse Služkinje. Zaprte ptičice so ne oziraje Se na zamrežena okna uhajale po mili volji na vse strani 'sveta. ' XII. !V Stambulu, 25. decembra 1876. Krasna božična Hoč, polna zvezd. Ob enajstih1 Sem odšel z DeerKounda k stari funduklijski mošeji, katere polmesec je bleščal v luninem svitu. Tam me je čakal Ahmed. Pri luči svetilk sva se polagoma vzpenjala v Peru. Psi so se budili inj lajali. Človek bi Si mislil, da se nahaja v kaki fantastični povesti, ki jo je ilustriral Gustav Doree. Bil sem povabljen gori v evropsko me sto k proslavi božičnega večera, proslavi, kakor jo to noč slave y vsakem kotičku domovine. Ah, ve božične noči moje davno mladosti... Kako sladak je še zmiraj spomin tia vas. : i im. '□Tij:' : Loti Plumkettu. jjTj V Ejubu, ‘27. septembra. Dragi Plumket! 7:; ; ' Uboga Turčija proglašuje ustavo! Kam plovemo, Vas vprašam, iti v katerem’ stoletju sinio se rodili? Konstitučni sultan — 110, vzemite si vse pojme, ki so mi bili vcepljeni o tej osebnosti. V Ejubu iso novi dogodki docela zmedli duhove. Pravoverni mohamedan-ci mislijo, da jih Allah zapušča iti da se padišahu meša. Kar se meno tiče, gledam' na vse stvari zelo resno, lo politika so mi zdi šaljiva; zato pa menim, da bo Turčija izgubila dobršen del svoje originalnosti. Danes sitni' Sedel v družbi dervišov V pogrebnem’ kiosku Solinmna Slavnega. Naposled smo jeli politizirati, in smo na podlagi korana dokazovali, da bo ustava uničila Turčijo. Xiy< ' V Stambulu, 27. Septembra. 7. Zi-il-iddžč 1293. leta hedžiTe. Vshila §e je ploHti, pa sem’ stopil v turško kavarno blizu Bajazidove mošeje. naglico. Na ulici je vladala gp3 zmeda, ki še je razvila v nePr) / čo; voda je lila curkoma, . , obl® Ogledoval sem si ti so dajale vtis, da hote in > _ čijo zastarele obleke, ki Pi^0 -0 hoteč na ta način pokazati s ^ ti je do starih, dobrih časov- ^ ^ imeli na sebi, je ‘bilo e6Ao° ■-LoČuik°v ^e' '■ Bskl.'Vštljlvr so vib velikih srebrnih paoc--v. -e p sov njih starih profilov. ki jo Turek izgovarja jo; pomeni k izgovarja z vso i približno to. kar g, bi^ stai'e,. r o davni iti velja tako z8,7iiiibi3?^-kakor za stare obleke. Turki^ ^ tcklost, ljubijo nepremiču°b nelost. Nenadoma so v smeri ii iunauuiuit , ,cj -JjU1'" zadoneli topovski streli, [no pogledali iti porog 3 age,< -1 <0 »Pozdrav ustavi Midha 8 ^ ju’ ® 1 eden’ izmed njili zba klonil. »Poslanci! ustava!« starec pod jo zelenim turb;'^eg'a iti ve’ že: rtilB kalifom’ »i bilo treba par-stva.« »Vol, voi, voi, Allah!■. niso nosile prozornih «v^0utve j« so pogostejo opravljali j.0rai skov!jani niso imel-, tol )0 & Streljanje iz topovje«^ ^0, ^ medancem', da dr.lekosežnejša in bbe ‘ evropsko ustave, a, *tn gv0jr, ; hladno Sprejeli mali d ^ dar j a. - : vtiF'' r(D$6