30. štev. V Kranju, dne 26. julija 1913. Leto I. Izhaja vsako soboto ob 5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4*—, za pol leta K 2—, za četrt leta K I'—'. Za vse druge države in Ameriko K 5"60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin... za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Izgubljeni sin. Poleg hinavščine ni morda nobena druga slabost človeku tako prirojena, kakor škodoželjnost. Izkušnja uči, da čim bolj glasno kdo zatrjuje, da nima teh občečloveških slabosti, tem bolj jima je udan. S tema lastnostima tekmuje le še nizkotnost v mišljenju. In to ne samo v zasebnem, temveč posebno še v javnem življenju. Balkan balkanskim narodom, je zatrjeval grof Berchtold vsak dan in vsak dan so metali njegovi organi bojujočim se balkanskim Slovanom polena pod noge. Na Ball-platzu je vladalo mišljenje kakor pri tistem kmetu, ki nima mirnega spanja, če uspeva pšenica na sosedovi njivi. Ker živi v Avstriji mnogo Srbov, bi človek mislil, da smatra vlada za svojo dolžnost, skrbeti za to, da se jim dobro godi in da se udobno počutijo kot avstrijski državljani. Na Dunaju so pa mnenja, da obstoji vladina modrost v tem, da se Srbom v Avstriji ne da njihovih pravic, da pa se ovira razvoj Srbstva sploh in sicer ne samo v mejah države, ampak tudi izven njenih mej. Ne samo avstrijskim Srbom, ampak tudi Srbom v kraljevini se mora slabo goditi, to zahteva avstrijski državni interes. V tej smeri vodila se je dunajska politika in je srečno obsedela med dvema stoloma. Naše sovraštvo do Srbov nam je vcepilo prijateljstvo do Bolgarov. Naj izide bolgarska kriza kakor hoče, v turški vojni so si Bolgari zasigurali zgodovinsko ime žilavega, hrabrega, vztrajnega in požrtvovalnega naroda. Pri vsem priznanju teh lastnosti pa se vendar ne more tajiti, da so imeli pri velikih bitkah s Turki tudi srečo. Velike bitke odločujejo večkrat majhni slučaji, skoro ravno tako, kot dobri načrti, mteli-gentni oficirji, hrabro moštvo in dobro orožje. Ko so bili Bolgari na vrhuncu svoje sreče, je mislil grof Berchtold, da ima dvojno železo v ognju; Bolgare proti Srbom in Rumune proti Rusom. Poznejši zgodovinarji bodo dokazali, koliko zaslug ima grof Berchtold, da so Rumuni začeli rožljati z orožjem, ko so Bolgari in Srbi še oble- gali Odrin. Nobenega dvoma pa ni in to so njegova glasila javno priznala, da je imel namen, pospeševati ali ustvariti Veliko Bolgarijo, da pritisne Srbe na steno. To pa je politika, ki je morala ujesti samo sebe. Ta politika je v takem notranjem nasprotju, da se je morala sesesti na kup. Velika Bolgarija ogrožuje namreč ne le Srbijo, katero sovražimo, ampak tudi Rumunijo, katero ljubimo. Če dobe Bolgari premoč nad Srbi in Grki, potem ne pozna človeške narave, kdor dvomi o tem, da bodo pokazali kremplje tudi Rumunom. Rumuni bi moraii biti udarjeni s popolno slepoto, če bi bili šli še zanaprej taki politiki na lim. In tako so morale nastati posledice, ki so bile neizogibne. Pri rešitvi desterskega vprašanja očitali so nam Rumuni, da smo premalo podpirali njihove težnje, Bolgari pa, da smo nastopili proti njim. Po ulicah v Bukareštu so se razlegali klici o perfidni Avstriji in v Sofiji zopet se nam je očitala, da je naša profekcija stala Bulgarijo Dester in okolico. In ko je bila turška vojna končana, se je šele pokazalo, kako pogubni so dunajski nasveti za bolgarsko politiko. Ko je bil srbsko-bolgarski spor na vrhuncu, so sklenili ministerski predsedniki balkanskih držav skupno konferenco, da se spor poravna mirnim potom. V tem trenotku je označil grof Berchtold svoje stališče, da imajo Balkanske države pravico, rešiti svoje spore tudi z mečem. To je sicer umevno samo ob sebi, ali v tem trenotku je učinkovalo, kot bakla, vržena v smodnik. In žrtev tega koraka je bila Bolgarija. Namignilo se ji je, da je ona največ žrtvovala v vojni, da naj poskusi s silo vzeti po Grkih in Srbih zasedeno makedonsko ozemlje, da se tak poizkus-mora posrečiti in da bo Bolgarija to ozemlje, iz katerega je prepodila Grke in Srbe tudi obdržala. In kakor izgubljenemu sinu ni ugajalo več na očetovem domu, in ga je ošabnost gnala v svet, tako so Bolgari pozabili, kako bratsko in požrtvovalno so ravnali Srbi proti njim, ko so krvaveli pred Odrinom, ne da bi bili že takrat zahtevali revizijo prvotne pogodbe, ki je bila po ustanovitvi Albanije itak razveljavljena. V domnevi, da so nepremagljivi, so napadli brez napovedi vojne Grke in Srbe in so bili od obeh poraženi. In ker so po stari svoji metodi zavlačevali Rumune, so ti šli čez Donavo ter so zasedli tiste kraje, ki so jim bili obljubljeni v desterski pogodbi. Na jugu pa so se začeli gibati Turki ter zahtevajo Tracijo do Marice nazaj. In Bulgarija, ki je uničila Turka ter si hotela podjarmiti ves Balkan, je danesT kakor izgubljeni sin, ko se je vrnil bolan, reven in razočaran na očetovi dom. Njihove armade so razbite, korak za korakom se umikajo, Grki in Srbi, Rumuni in Turki pa prodirajo brez boja v bolgarsko ozemlje. Car Ferdinand je zelo prebrisan človek in ima z Dunajem intimne zveze. Ali v tem kočljivem trenotku ga je zapustila vsa lokavost. Ko je vsled raznih intrig padel previdni Gešov in je prišel na krmilo vihravi, po londonskih mar-kizah razvajeni Danev, se je polastila mrzličnost bolgarske armade in ko je bila ta poražena, prosil je Danev pomoči v Peterburgu in ne na Dunaju. Gotovo je, da bo Bulgarija sedaj mnogo tistega sveta izgubila, kar se ga ji je ponujalo potom poravnave; gotovo tudi, da je bolgarska premoč na Balkanu zlomljena za vedno. Danes prosi ponosna Bolgarija za mir in je poslala mirovne delegate v Niš. Srbija, proti kateri so bili naperjeni vsi Berch-toldovi napori, bo največ profitirala. Zopet je na obzorju balkanska zveza, v katero bo vstopila tudi Rutnunija. Bolgarija bo le en del te zveze in ne njena odločujoča moč. In tako zna vnovič prelita kri roditi za prihodnost dober sad. Preteklost in sedanjost. Vsem nam je še v živem spominu, kako^so-pričetkom letošnjega leta in tudi še kasneje donele bojne trombe po vsem nemškem časopisju. To je bilo takrat, ko so Srbi baje našega diplo-matičnega zastopnika v Prizrenu, znanega Pro-chazko, oropali moštva, pretepli in naposled ubili. Stroga inkvizicijska preiskava pa je končno do- PODLISTEK. Na blejskem otoku.1 Dragotin Kette. S ponižno sklonjeno glavo sem stopil v Marijin hram, uprl oči v Brezmadežno . . . ne mislite, da se baham! Ponižno sklonjeno kleči pobožno ljudstvo v klopeh; nekteri drže se žalostno, no — drugi drže se na smeh. Tam gori zre pa Davidinja po beli cerkvi dol. O ko bi res le živa bila, zaslužila bi prestol! In sedel in gledal sem, kako lepo molilo si ti, pobožno ljudstvo romarsko, za božje milosti. Najprej je prišla, Bog ve, Bog ve, al' angeljček ali demon — prijela za vrv je s prebelo roko in tenko zaklenkal je zvon. „Oj sveta božja Porodica! Pred svetoj velikoj nočjoj ostavil me je; da vrne se, daj galantni stotnik moj. ') Iz knjige: „Bled v pesmi", katera izide te dni v "skarni „Sava" v Kranju." Kako me je vozil po tihih valeh ta bledi, prekrasni mož . . . Kaj ne, o božja Porodica, da me uslišala boš ? " No, druga pride ženka stara s tresočo koščeno roko, da tudi ona zacingla in milost veliko dobo. „Prišla sem stara revica na zvonček zacingljat, da šel bi iz osme šole moj sin v ljubljanski lemenat. Pa prej je mislil biti kaplan, pa zdaj noče slišati več! O daj, da bi Dunaj in doktor in in druge skušnjave šle preč!" In tretji se bliža gorjanski kmet in prime nerodno za.vrv, v oltar upre zaupljivi pogled in tožno namrši obrv: „Oh, padarji jo zdravijo s planinskimi rožicami, a vendar nič ne opravijo — umrje ubožica mi! Pa če bi umrla ženica moja, kdo naj bi tolažil njih jqk? Pomisli o mati Jezusova, da imam pet majhnih otrok! In ako bi nosil Jezuščka z osličkom le Jožef samo, pomisli, kako bi pač Jožefu nerodno in težko bilo! ius Oh, daj da ozdravi ženica moja, in jaz obljubim ti v dar tri srčka voščena in tebi v čast šest belih sveč v oltar!" Četrti nastopi — kdo je pač to? četrti bil sem jaz, ki sem prijel za milostno vrv in gledal v Madonin obraz: Cuj! Ljubita sinčka mater bolno in jo tolažita, a med seboj se hudo, hudo ta sinčka sovražita. In pride k majki prvi sin, zdravil najboljših nesoč, in z drugimi pride drugi sin, ko bliža temna se noč. „Na, majka, sprejmi zdravila le-ta, gotovo ozdravela boš!" „„Kaj tvoja, moja vzela bo iz lepih planinskih rož!"" „Seveda, seveda, le proč od nje, Na, majka, to-le pij . . .!" „ „Nikdar tega ne dopustim" ", brat drugi govori. Tako se brata prepirata, a majka umira med tem! A jaz, ki ljubim jo tudi gorko, pribežal sem k tebi sem. O sveta božja Porodica, usmili, usmili se nas! Sprijazni brata sovražnika, saj je že zadnji čas . . . gnala, da so Srbi ta posel res le „baje" upravili, to se pravi, da se gospodu Oskarju Prochazku ni nič zgodilo, razen, če ga je zadel kak grd pogled tužnega Srbina, ko je šuntal Albance proti njim. Niti tepen ni bil, niti kastrirali ga niso in najmanje so ga še ubili. A nemško časopisje, na čelu ji katoliška „Reichpost" so kar besneli. Malo-dane so strmoglavili Berchtolda, ker ni takoj napovedal vojne Srbiji. In tudi Conrad je moral takrat marsikako bridko požreti. Iz dozdevnega Napoleona je postal naenkrat velika strategična ničla. In komaj se je razkril ta velikanski, od gospoda Kanye uprizorjeni in od dunajske „Reich-pošte" kolportirani švindel — smo imeli že takoj drugega na obzorju. Sedaj smo hoteli fabricirati svetnike in žrtva so bili Crnogorci. Ubogega patra Palica so masakrirali. Na drobno so mu polomili rebra in ko je imel že vse polomljene, so ga po-postavili na noge in ga prebodli od zadaj z bajonetom. Kar lasje so se nam ježili ob takih grozodejstvih. Menda je bilo vse to tako strašno, da je pisala „Neue Freie Presse", da tem grozovitostim ni najti primere niti v onih časih, ko sta kristjane preganjala Nero in Dioklecijan. Ni nam treba povdarjati, da je bil seveda tudi to le švindel, zopet uprizorjen od gospoda Kanye. Kakor rečeno, je v tistih časih vsevprek vpilo in zmerjalo na Srbe ter Crnogorce in vse Slovane. Nemški listi so pisali, da grozodejstva kriče po osveti in kar javno se je zahtevalo, da moramo upasti v Srbijo, da moramo upasti v Crnogoro in pobiti in vse postreljati, kar tam doli leze in gre. To je bilo takrat! Danes pa vemo za slučaj, ki ni samo izmišljotina gospoda Kanye, ki se je resnično pripetil v Seresu. Grozodejstva so to bila, a le ena razlika je! Ta grozodejstva niso uprizorili Srbi, nego — Bolgari. A razen suhoparnega poročila, ni izbruhnil nikak ogenj ogorčenosti in bojne trombe nemškega časopisja ne trobijo fanfar. A naj govori o teh grozodejstvih predvsem uradno poročilo iz Soluna: „Takoj, ko se je izvedelo o dogodkih v Seresu, ki so vsebovali neupoštevanje avstro-ogrske zastave in oškodovanje avstro-ogrskih podanikov, se je napotil tukajšnji generalni konzul Kral v Seres. Naznanil je to grškim vojaškim oblastim, ki so mu dali na razpolago vojaški avtomobil. Ko so dospeli v Seres, je bil del mesta še zavit v gost dim, ker se je širil ogenj, ki so ga zanetili s petrolejem bolgarski vojaki in komitači, daleč naokrog. Posebno dolgo so gorele zaloge tobaka. Prihod avstro-ogrskega generalnega konzula je uplival na naše podanike zelo pomirjevalno, ker so bili radi prestanega strahu in šikan še zelo izmučeni. Avstro-bgrska vlada jim je dosedaj nakazala, kot prvo pomoč 5000 K. O dogodkih samih je naslednje poročati bolgarsko vojaštvo je zapustilo Seres takoj, ko je izvedelo o porazu bolgarske armade pri Lahani. To je bilo v noči od 4. na 5. julija. Kasneje pa so se vrnili na griče pred mesto, ter jeli brez vzroka obstreljavati mesto, dobro vedoč, da ni niti enega grškega vojaka v mestu. Več oddelkov s častniki in tudi komitači so vdrli v mesto ter pričeli zažigati, ropati in klati. Spoznalo se je več častnikov. Osobito se je odlikoval tajnik generala Vulkova. Kmalu so obkrožili tudi hišo avstro-ogrskega vice-konzula Zla tka, v kateri so iskali zavetja Avstrijci, nekoliko Nemcev, sorodniki konzula in več Grkov, skupaj morda kakih 150 oseb. Na hiši je vihrala avstro-ogrska zastava. Ko so hoteli bolgarski vojaki udreti v hišo, jim je zaklical konzul Zlatko, da imajo respektirati avstro-ogrski konzulat. Vojaki pa so mu klicali nazaj, da ga to nič ne briga. Nato je Zlatko odprl duri in z avstrijsko zastavo v rokah in s pripetimi odlikovanji in redi na prsih je hotel Bolgare poučiti, da se ne smejo dotakniti tujega konzulata. A sedaj so ga ogrožali vojaki z bajoneti in prisilili, da se je hiša izpraznila. Na to so jo zažgali in pogorela je do tal. Konzula Zlatka so peljali z drugimi na hrib Daoutli. Med potjo so mu večkrat žugali s smrtjo. Bolgarski častniki, ki so jih srečavali, niso hoteli intervenirati. Končno so jih vendar izpustili po prizadevanju prejšnega policijskega šefa v Seresu, Karagioseva, in ko so moški oddali ves denar in žene vse svoje nakitje. Med ropanjem so se doigrali strašni prizori. Tri deklice, ki so pobegnile na streho neke hiše, so bile tamkaj umorjene. Železna vrata tobačnih skladišč so se razstreljevala z dinamitom, da so lahko zažgali tobak. Med prizadetimi je tudi ogrska tvrdka Hertzog. Seres je na leta uničen in avstrijski podaniki, kakor Parisi, Duros in drugi so postali siromaki. Mohamedancem in Španjolcem se ni zgodilo nič hudega. Največ so trpeli Grki, kojim so Bolgari zažgali in porušili tudi vse cerkve. Skoda, ki jo trpe avstro-ogrski p o d a ni k i še ni določena, znašala pa bo gotovo nad štiri milijone kron. Kar Bolgari niso mogli odnesti so uničili." Tako uradno poročilo! In vzlic dokazanim grozodejstvom in neupoštevanjem avstrijske zastave in avstrijskega imetja ter vzlic pretenja s smrtjo, se naši oficijozi niti ne zmenijo za te dogodke. Dočim so v slučaju Prochazka upili, da bo naš prestiž vrag vzel, ako ne napravimo kazenske ekspedicije v Srbijo in dočim so pri patru Palicu kričali, da je verski čut vsega avstrijskega prebivalstva krvavo žaljen, če Crnogorce ne poteptamo, ni o enakem upitju sedaj ničesar slišati. Dasiravno so zasmehovali avstrijsko zastavo in avstrijskega zastopnika, je naš prestiž intakten in tudi verski čut našega avstrijskega katoličanstva ni prav čisto nič užaljen, čeravno so Bolgari požigali cerkve in morili duhovnike. In to se vidi vsakemu mislečemu človeku nekako sumljivo. Zakaj se je svojčas Srbom in Crnogorcem naprtilo naravnost izmišljene stvari in zakaj so se sedaj kar zamolčala resnična grozodejstva Bolgarov? Odgovor leži v dejstvu, da je bolgarski car — nemški knez! Leta 1880. je bil Ferdinand Koburški še častnik. Služil je v Lincu na Gornjem Avstrijskem in nadvojvoda Ivan — poznejši Ivan Orth — ki je bil takrat njegov divizijonar — se je pri vsaki priliki norčeval iz njega. Že takrat je bila znana njegova častihlepnost. Ko se je raznesla vest, da Ivan sam nekoliko misli na bolgarski prestol, je posegel po intrigi Kallava in Koburžana Bismarck vmes — in Ferdinand je postal knez Bolgarov. Vso njegovo politiko do današnjih dni je vodila zgolj častihlepnost. Njegovo ime naj bi bilo pridobilo večjo čast in slavo! Delal je za nem-štvo in ne za bolgarski narod. Spretno je porabljal vsako priliko in tudi prestop k pravoslavni cerkvi mu ni postal težak, da je le dosegel svoje cilje. In tudi sedaj ni varoval koristi svojega naroda, tudi sedaj je poslušal le glas iz avstrijskega zunanjega ministrstva in — padel je. Mož, ki si je domišljal, da postane balkanski Bismarck, ne dosega niti — našega Berchtolda. In tu tiči vzrok molčanja dunajskih oficijozov in nemškega časopisja. Naši nasveti so bili, ki so privedli Bolgarijo na rob propada. Nam se imajo Bolgari v prvi vrsti zahvaliti, da so pretakali potoke krvi proti svoji volji na macedonskih bojiščih brez vspeha, ali bolje — za nevspehe. Tu imamo zopet dokaz, da se v naših visokih političnih glavah še ni začelo daniti. Od An-drassvja sem sovraži naš zunanji urad Srbijo brez povoda. In čeravno čestita naš sivolasi vladar kralju Petru, naši diplomaciji le ne gre v glavo, da. zahteva takorekoč naš življenski obstoj prijateljstvo s Srbijo. Grof Aehrenthal je odprl Avstriji novo pot na Balkan, a ogrski agrarci so jo zopet zaprli. Bognedaj, da bi postala Avstrija industrijska država in preskrbljevala slovanski Balkan z našo industrijo. Saj bi potem tudi nekaj srbskih prašičev prestopilo našo mejo in pri tem bi ogrskim vele-kapitalistom morda odpadel vsako leto kak tisočak. In Aehrenthal ni bil mož, da bi bil Hohenbluma in agrarske izkoriščevalce poučil, da Avstrija lahko živi tudi brez njih profitov. Boljša se mu je zdela pot, ki jo zvesto hodimo še zdaj: Po malem dražiti, razburjati in druge države podpirati s slabim svetom proti Srbiji. A tako, kakor je ta naša politika doživela še povsod poraz — počenši s Sol-ferinom in Konigratzom pa do danes — tako občuti te naše slabe nasvete sedaj tudi Bolgarija. POLITIČNI PREGLED. Mirovna pogajanja. Čeravno so že pred nekaj dnevi dospeli bolgarski pooblaščenci v Niš, da se pogajajo z nasprotniki o miru, vendar ni opaziti pri pogajanjih nobenega napredka. Nasprotno se poroča, da trajajo med Srbi ter Grki na eni in Bolgari na drugi strani neprestani boji, za katere noče prevzeti odgovornosti nobena stranka. Zdi se, da si prizadevata obe stranki neposredno pred pogajanjem kak odločilen uspeh na bojnem polju, ki naj podkrepi zahteve pogajajočih se diplomatov. Kakor je posneti iz nasprotujočih si bojnih poročil, ni nobeni stranki uspelo prizadevanje po odločilnem uspehu. Medtem pa vedno bolj raste nevarnost situacije, v katero je prišla Bolgarija vsled visokoleteče trmoglavosti svojih državnikov, ki so že v duhu gledali, kako gospoduje Velika Bolgarija nad celim Balkanom. Turki so zasedli ne samo Dede-agač, Dimotiko, Odrin in Lozengrad, ampak udrli Na Košuto. Utisi. Poleti in ako je vreme lepo do pozne jeseni, vidimo v prijaznem gorskem trgu Tržiču ob sobotnih večerih veliko hribolazcev vseh stanov, kateri odhajajo po končanem delu v tovarnah in pisarnah na krasno Begunšico, Košuto, Storžič, Križko goro, Dobrčo in druga, bližje Tržiča ležeča gorovja in planine, da se tam gor v svežem gorskem zraku razvedre in od trudapolnega dela odpočijejo. Veselje je gledati, te večinoma mlade ljudi, opravljene po turistovsko ali pa tudi navadno, kateri z očividnim veseljem in veselim petjem odhajajo iz že v mrak zavitega trga. Eni gredo po državni cesti proti sv. Ani, drugi po občinski poti proti Puterhofu ali Lomu. Spremimo te vesele hribolasce po Sentanski dolini na Košuto. Državna cesta se vije od Tržiča proti severozapadu. Zraven nje teče bistri, šumeči potok Mošenik, kateri se v Tržiču porabi za go-nitev mnogih strojev v različnih tovarnah. Od „žnidarja" pelje pot čez kraj, kjer je stal nekdanji Tržič, mimo posestnika Blejca, Sajmena in Mati-ževca ter dalje po gozdu do planinske koče Kofca, od koder se pride po markirani stezi v približno eni uri na vrh Košute. V kraju, Kjer je stala stara naselbina Tržič, se vidi še dandanes golo kamenje, med tem ogromne skale, katero se je pred več stoletji vsled potresa odtrgalo od Košute ter podsulo celo dolino z naselbino vred. Tisti čas je peljala še samo tovorna pot čez Ljubelj. In kakor stari, v Sentanski dolini živeči ljudje pripovedujejo, je ravno, ko se je del gore Košute z groznim ropotom valil v dolino, jahal po tovorni poti čez Ljubelj neki plemič. Misleč, da bodo vse gore skupaj padle in da je nastal sodni dan, je obljubil, da sezida, ako pride še živ na Korotansko stran, cerkvico na čast sv. Ani pod Ljubeljem. To je pozneje po srečnem prihodu v svojo domovino tudi res storil. Tako je nastala cerkvica sv. Ane tam gor visoko pod Ljubeljem. Svet spreminja svojo obliko. Človek tega zaradi prehitrega življenja niti ne opazi. Pove pa mu zgodovina „učiteljica človeštva": Tam kjer je bilo nekdaj veselo življenje, kjer se je razlegal glas kovaškega kladiva in smeh kovača, z veseljem ko-vajočega konje tovornikom, da so mogli ž njimi čez visoki Ljubeljski prelaz, tam je sedaj vse tiho in mirno; le kup kamenja priča, da je tu bil svet enkrat drugačen. Take in enake misli se vsiljujejo človeku ko hodi po teh krajih. Od tu pelje pot više in više do zadnjega človeškega bivališča^ posestnika Matiževca, odkoder je še eno uro hoda, večinoma po gozdu, na planino Kofca. Na levo Košuta, skalnata stena, mejnik med Kranjsko in Koroško, bivališče divjih koz, katere zdaj pa zdaj sprožijo pri svojem strmem potovanju kamenje v nižavo. Bila je krasna, jasna mesečna noč. ; Objela nas je tihota gozda. Drevje je videti obsežnejše, grmičevje večje. Nad nami so se veje košatih smrek spojile, da je videti, kakor teman obok, skozi katerega se tu pa tam prikrade kak bledi lunin žarek in ako pade na majhne smrečice in grmičke, je videti, kakor da bi preprežala vse bela tanjčica. Lepo je hoditi v takih nočeh po gozdu. Svež, čist zrak, napolnjen s prijetno dišečim smrekovim vonjem. Ta tihota, kako dobro de človeku! To navidezno spanje narave, kako pomirjevalno vpliva na živce. Približavši se koči, so se čuli že glasovi živinskih zvoncev. Tudi v koči, akoravno je šele ena ura zjutraj, se čuje precej glasno govorjenje došlih ali pa celo noč že v koči bivajočih hribolazcev. Koča na Kofcah je z vsemi potrebščinami preskrbljena od 15. junija do 15. septembra. Sedanji oskrbnik koče si je nabavil celo gramofon. Kako povzdigne človeka, ko začuje v tem čistem gorskem zraku zvoke „Sokolske koračnice", „Lepe naše domovine" i. t. d.! Umevno je, da se tudi kakšen valček oglasi. Kje je tedaj utrujenost težavne poti? Od koče se pride lahko in brez nevarnosti na Košuto. Kdor je že bil na vrhu Košute v jasni mesečni noči, gotovo ne bo nikdar pozabil tajinstve-nega občutka, ki se ga je polastil ob pogledu na čarobni svet. Na jugu stoji Storžič s svojo špi-často, visoko proti nebu molečo, sivo glavo, na jugovzhodu se vidi še tupatain beli Grintovec, zobu podobni Stegunek stoji na vzhodu, proti severu se razprostira Koroška, na zahodu stoji očak Triglav. Videti je kakor oče med svojimi otroci: j najvišji med vsemi. Vse kakor v spanju, obsevano od hladnih luninih žarkov, pokrito z belim tankim pajčolanom. Tihota in mir je povsod. Le včasih se odvali kamenček na severni strani gore. Padajoč vedno nižje, spravi polno drugih večjih sosedov so črez staro bolgarsko mejo. Iz te stiske naj pomore Bolgariji Ferdinandovo pismo, ki ga je poslal bolgarski car rumunskemu kralju Karolu, v katerem ga prosi z ozirom na stare prijateljske odnošaje med Bolgarijo in Rumunijo za sklep miru. V pismu se izrecno povdarja, da Bolgarija ne namerava izkoristiti miru z Rumunijo v ta namen, da nadaljuje s Srbijo in Grki vojno do končnega uspeha. U važu je to prošnjo je poslal rumun-ski kralj črnogorskemu, srbskemu in grškemu kralju telegram, v katerem priporoča, da se ustavijo sovražnosti pred pogajanji o premirju in začasnem miru. Ta rumunski predlog se do zdaj ni sprejel niti od srbske, še manj pa od grške strani, ker je po dosedanjem neodkritosrčnem postopanju Bolgarije opravičena bojazen, da Bolgari namenoma zavlačujejo mirovna pogajanja, hoteč pridobiti čas za vojne operacije. Srbi in Grki zahtevajo, da naj se sklene premirje in mir istočasno, dočim predlaga bolgarski ministrski predsednik Radoslavov, podpiran od Rumunije, sklepanje o premirju in razoroženju v Nišu, v Bukarešti pa sklepanje o začasnem mi^u, ki ga naj potrdi v Londonu konferenca velesil. To nasprotje v srbsko-grškem in bolgarskem stališču tvori za uspešna pogajanja večjo oviro kot pa Bolgarski pogoji, ki ne nudijo Grkom in Srbom zaželjenih pridobitev. Grkom ponujajo Bolgari Solun z zaledjem do Se-resa, dolino Strume do Tsagesija, dočim ostane pristanišče Kavala Bolgarom. Bolgarija ne plača nobene vojne odškodnine, kakor tudi ne prevzame nobene odgovornosti za škodo, katero so povzročili v mestih vzhodne Macedonije komitaši. Grške zahteve še niso znane, ker jih naznanijo oficielno šele pri pogajanjih v Bukarešti, vendar pa se zagotavlja, da stremijo po ravnotežju na Balkanu, da nimajo namena zapreti Bolgarom pot do Egej-skega morja. Kar se tiče srbskih teritorialnih zahtev, obstaja med vojaško stranko in Pašičem nasprotje. Dočim vojaški krogi nekoliko pretiravajo zahteve, je izkušen diplomat Pašič mnenja, da naj zahteva Srbija z ozirom na lažjo ustanovitev drugetrd-nejšebalkanske zveze proti Bolgariji dobro zavarovano (strategično) mejo in pa Vardarsko dolino, ki je za gospodarski razvoj Srbije življen-skega pomena, odkar ji je zaprla Avstrija z avtonomno Albanijo prosto pot do Jadranskega morja. V diplomatskih krogih se splošno sodi, da v zadevi razdelitve ozemlja Rumunija posreduje med nasprotniki. Turki v Bolgariji. Skoraj neverjetno se glasi vest, da je prodrla tepena turška vojna na ozemlje stare Bolgarije. Bolgarsko prebivalstvo hiti pred groznimi Turki proti Sofiji, kjer se nahaja že nad 60.000 beguncev, ki zahtevajo kruha. Dasiravno povzročajo Turki bolgarski vladi za enkrat največje težave, se vendar dozdeva, da so dobili Bolgari od velesil zagotovilo, da se bodo. morali umakniti Turki za mejo Enos-Midia, kakor jo je določila svoje-časno konferenca veleposlanikov v Londonu. Glede tega, kdo da prisili Turčijo, da spoštuje sklepe seboj. Še en ropot, katerega odmev udarja ob sive strme stene, pa zopet je ista tišina kakor prej: kamenje je padlo v propad in tamkaj ostalo pri tovariših, ki so že prej napravili isto pot. Toda naenkrat lahen pih, dihijaj, kmalo drugi, tretji . . . vedno močnejši. Luna je ravnokar zašla za Begunščico. Tema — toda le trenutek. Na vzhodu žarek svita — še majhen, komaj viden, počasi pa vedno svetlejši. Nebo, prej temno-višnjevo, postaja lazurno. Obrisi gora postajajo vidnejši; kotline se ločijo od sten. Kar je bilo videti kot v sanjah, postaja sedaj resnica. Izza Grintovca se pokaže solnce. Izprva kot polovično kolo, toda čimdalje večje. Ko padejo prvi žarki solnca na vrhove sosednih gora, je videti, kakor bi iste bile posute s srebrnim prahom. Nepozabni trenutki življenja v tem krasnem svetišču narave! Ob takih trenutkih bi človek pokleknil na zemljo in objel prst — mater, ter klical: Kako skrivnostna si ti, kako čudoviti so tvoji pojavi, nerazumljiva so zame tvoja pota. Mati, moja mati, zakaj ne morem vekomaj gledati tebe, tvojo luč! . . . Po preteku pol ure smo bili že na planinici Pungertnik. Živina se je pasla. Cul se je vrisk pastirjev. Akoravno je v dolini ob tem času že poletje, je bila tu šele pomlad! Cela planina je bila posejana z drobnimi cvetkami, ki so bile okrašene z rosnimi kapljicami, katere so se lesketale v solnčnem svitu kot dragulji. V turistovski koči smo se odpočili in pokrep-čali ter na to odšli mimo planine Zalipotok prot Puterhofu, od koder je bilo še uro hoda nazaj v Tržič. I Evrope, si velesile še niso na jasnem. Eni nagla-; šajo, da naj to dosežejo velesile skupno z diplo-] matičnim posredovanjem; če bi pa to ne izdalo, j naj se pritisne na Turčijo z finančnim pritiskom i na ta način, da zapro vse države denarja potrebni . Turčiji blagajne. V tretji vrsti bi prišla v poštev j brodovna demonstracija velesil pred Carigradom. Zdi se pa, da si Rusija od skupnega koraka ne obeta mnogo. Zato se pripravlja, kakor je to storila svoječasno Avstrija v zadevi Skadra, da na svojo roko napravi red s Turčijo. Na tujski meji 1 v Aziji že stoji mogočna ruska armada, da udre v ] turško Armenijo ter jo obdrži toliko časa, da se umakne turška vojska za mejo Midia-Enos. Zase-j denje Armenije bi utegnil biti začetek konca tur-; škemu gospodstvu v Aziji. Najnovejša je pa vest, da hočejo pomoči Bolgarom iz stiske Rumuni, kojih vojska naj vzame Turkom zopet Odrin in druga ; mesta ter jih zapodi proti Carigradu. Deželnozborske volitve na Goriškem. • Do zdaj so bili izvoljeni v deželni zbor go-i riški pri prvih volitvah trije laški klerikalci, iz splošne I kurije prideta dva slovenska klerikalca; pri ožjih I volitvah med novostrujarjem dr. Breceljem in ne-I odvisnim kandidatom .Kovačem je zmagal zadnji, i Dne 24. t. m. so se vršile volitve v kmečkih občinah, pri katerih so bili izvoljeni v Furlaniji kandi-j dati laških klerikalcev. V slovenskem delu kmečkih ; občin sta izvoljena naprednjaka dr. Gregorin in \ Dominko. V drugih volilnih okrajih bo ožja volitev med klerikalnimi novostrujarji in naprednjaki. Padli so vsi dosedanji klerikalni poslanci, med njimi vsi deželni odborniki. Tržaški deželni zbor se je sešel dne 23. t. m. k zborovanju. V tržaškem deželnem zboru sedi 61 Lahov, 12 Slovencev in 7 socijalnih demokratov. Po konstituiranju in običajnih i pozdravih se je prva seja zaključila. Kriza na Hrvatskem. Slaboznani komisar Čuvaj je odstopil in bil ' povišan v baronski stan. Naslednik mu je madja-' ronski baron Škerlec, ki ima nalogo da kot kraljev l komisar doseže spravo med Ogri in Hrvati. Sprava se ima vršiti na podlagi državne skupnosti med Ogrsko in Hrvatsko na ta način, da dovoli Ogrska ! Hrvatom ugodnosti na gospodarskem polju. Zlasti je baje pripravljena ogrska -vlada umakniti naj-strožje določbe železničarske pragmatike, ki daje 1 madjarščine absolutne pravice .na hrvatskih želez-i nicah. Da doseže spravo, se hoče Škerlec poslužiti i starega sredstva in narediti razdor med Srbi in ! Hrvati s tem, da se opira pri svojem vladanju iz-| kjučno na Hrvate. Razmere na .Češkem. Ker deželni odbor češki ne more dobiti denarnih sredstev za upravo dežele, bode najbrže odstopil višji deželni marša! Lobkovic in z njim ; drugi člani iz konservativnega veleposestva. Na ta način bi bil prisiljen odstopiti celi deželni odbor. ^ Na njegovo mesto namerava vlada postavitimpravno j komisijo, ki bo obstojala iz državnih uradnikov. Ta komisija se ne bo imela boriti z denarnimi težavami, ker bo zvišala neustavnim potom deželne j doklade in naklado na pivo. Hrvatskemu komisa-I rijatu se pridruži komiserijat na Češkem! j Narodno-gospodarstvo. Olajšave v pisemsko-brzojavnem prometu. Od 1. aprila t. 1. je vpeljalo trgovinsko ministrstvo, vpoštevajoč želje trgovskih interesentov, pisemske I brzojavke. To so brzojavke, ki se oddajajo po noči I proti nižji pristojbini in ki se dostavljajo v name-nilnem kraju adresatom potom navadne pošte. Sprva so se smele oddajati take brzojavke le pri onih poštnih uradih, ki so imeli uradne ure za i sprejem brzojavk vsaj do 10. ure zvečer. Zdaj se j oddajajo lahko tudi pri onih uradih, ki zaključijo poslovanje ob 9. uri zvečer. Uradniki telegrafirajo te brzojavke od 8. ure zvečer dalje, sprejemajo jih ' pa že ob 6. uri zvečer. Take brzojavke se smejo oddajati pri uradih, ki imajo do 11. ure po noči odprto, do 10'30 zvečer, pri ostalih uradih do sklepa [ uradnih ur. Državna obrtna šola v Ljubljani. Prihodnje j leto bo obsegala obrtna šola nastopne oddelke: J stavbno-obrtno šolo; delovodsko šolo za mehanično-| tehnične obrte; delovodsko šolo za elektrotehniko; I mojstrsko šolo za stavbno in pohištveno mizarstvo; j strokovno šolo za lesno in kamneno kiparstvo; I specialne tečaje za obrtnike; javno risarsko in mo-delirsko šolo; žensko obrtno šolo in strokovne tečaje za izobrazbo učiteljstva na obrtnih nadaljevalnih I šolah. Stavbno-obrfna šola obsega pripravljalni tečaj j in dva strokovna tečaja, ki trajajo za vsakega navedenih obrtov po pet mesecev (od dne 3. novembra do konca). Pouk je teoretičen in praktičen, j Za sprejem je treba prosilcu dokazati, da je star I 17 let in da se je izučil onega obrta, v katerem se želi dalje izobraževati. Vpisovanje v stavbno-obrtno šolo se vrši v dneh 29., 30.-in 31. oktobra. — Delovodska šola za mehanično-tehnićne obrte in delovodska šola za elektrotehniko pripravljata obiskovalce za njihov prihodnji poklic, da lahko I postanejo samostojni mali obrtniki, delovodje, mon-! terji, strojni risarji i. dr. Učna doba traja dve šolski j leti. Pouk je teoretičen in praktičen. Za sprejem j je treba dokazati, da je učenec star 17 let in da se je izučil kakega kovinarskega obrta. Vpisovanje i v ta dva oddelka se vrši 15. in 16. septembra. — Mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizar-| stvo nudi mizarskemu pomočniku priliko, da se v ) svojem obrtu više izobrazi in se usposobi za vodjo kakega obrtovanja. Pouk traja en cel letni tečaj. Vpisovanje se vrši 15. in 16. septembra. — Stro-'; kovna šola za lesno in kameneno kiparstvo daje svojim učencem obrtniško izobrazbo v lesnem in kamenenem kiparstvu. Posebno goji cerkveno smer ter upošteva dotične težnje in navade v deželi. Ob I sprejemu je prosilcu dokazati, da je zadostil ljudsko-i šolski dolžnosti, da je dovršil 14. leto svoje, dobe. Vpisovanje se vrši 15. in 16. septembra. — Ženska I obrtna šola obsega tri oddelke, in sicer za šivanje i perila, za izdelovanje obleke in za vezenje. Vsak j oddelek ima dva letnika, ki trajata po deset mesecev, vrhu tega ima vsak oddelek tudi enoletni ateljerski tečaj za absolventinje. Pouk je teoretičen in praktičen. Za sprejem je treba dokazila, da je j prosilka zadostila ljudskošolski obveznosti in da je dopolnila 14. leto. Vpisovanje se vrši 15. in 16. sep-' tembra. — Javna risarska in modelirska šola daje j absolventom zavoda priliko, da se vadijo in izpolnjujejo v risanju in modeliranju. Pouk se vrši vsako ■ nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne. Konec. Tržne cene na tedenskem semnju v Kranju, dne 21. julija 1913 Pšenica 100 kg . .......K 23 — Rž „ „.........„ 22"— ! Ječmen „ r ......... r 20"— Oves „ „..........„ 21 — ■ Koruza stara „ ,......'. . . . „ 21 '50 j Koruza nova „ „ . . >........„ 19-50 Ajda . ,, „, 24 — Proso \ „ ...........„ 2L— Deteljno seme „ ,..........„ —■— ! Fižol ribničan „ „ ............ —■— S Fižol koks „ „........ . „ —•— j Grah • „ *».........„• —-— Leča „ „ v ...„ • —"— Pšeno „ „ ..........„ . 30 — I Ješprenj „ „.........„ 28 — j Krompir „ „.........„ — •— ! Mleko 1 /..........!.'..„ —:20 ; Surovo maslo 1 kg.........„ '3-50 j Maslo 1 „ ........„ 3'— Govedina I. 1 „ ..........„ L80 ' Govedina II. 1 „ . . -.- . . -■„ 172 j Teletna I. 1 „ .......'...„ 2"— I Teletna II. 1 „ . i..... . „ L80 : Svinjina I. 1 „ . J ......„ 2-— j Svinjina II. 1 „ ...... . . „ l-80 Prekajena svinjina I. 1 kg......„ 2"20 ! Prekajena svinjina II. 1 „......„ 2-— \ Slanina I. 1 „......„ 2.— Slanina II. 1 „...... „ L70 j Jajca 7 kom.............„ —-40 Na tedenski semenj v Kranju, dne 21. julija ; 1913 se je prignalo: 103 glav domače govedi, 0 ; glav bosanske govedi, 0 glav hrvaške govedi, 4 telet, 167 prešičev, 0 ovca. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 60 glav domače govedi, 0 glave ; bosanske govedi, 0 prešičev. — Cena od 1 kg žive j teže 86 v za pitane vole, 82—84 v za srednje pi-] tane vole, 78—80 v za nič pitane vole, 0 v za bosansko (hrvaško) goved, K L—za teleta, K ?— za prešiče pitane, K 1.50 za prešiče za rejo. j DOPISI. Iz Križev pri Tržiču. Najnovejši akt nestrpnosti in maščevalnosti našega župnika Zabukovca. Govori se po Križah — in to že splošno, potem ■ mora biti pač res — da je naš župnik v zadnjem času prepovedal vsem svojim Marijinim ženam, da ne smejo občevati z liberalci. Ce bi se pa katera ; pregrešila zoper ta ukaz, izpovedati mora svoj greh, da dobi zasluženo pokoro. Se več! Neki : '„devici" je prepovedal celo, da ne sme v cerkvi ; stati poleg deklice, ki se ne meni za Marijino družbo in tudi ni članica te družbe. Javnost naj i sodi sama, kam bo dovedlo to podivjano hujskanje; mi povemo temu nevrednemu namestniku božjemu j samo toliko! da se prizadeti za njegove prepovedi, in njegove maririarice brigajo toliko, kot za lanski i sneg. Najbolj v želodcu pa leži župniku „Sava". Ni mu všeč, da prinaša resnične slike iz naše občine ter si upa kritizirati njegovo „pa-! stirovanje". Tako je zapoveda! vsem ženam, naj i „Savo", čim pride na dom po pošti, vržejo takoj na ogenj. Ali mož se je zmotil. „Sava" je vkljub tem pri nas tako priljubljena, da se vsako nedeljo : vsa razproda in roma od hiše do najzadnje gorske ! kočice. Še celo marinarice se pehajo za njo, in I fajmoštrovi najhujšivpodrepniki jo kradejo po na-I prednih gostilnah. Škoda 10 vin., ki jih da rajše i za frakelj jeruša. Da, da, naj ropoče župnik na prižnici, na zborovanjih in v spovednici, kolikor hoče, ti preklicani liberalci rastejo ko gobe po dežju. Smili se nam pa le naš gospod župnik. Dosedaj je bral vsako nedeljo po dve maši, sedaj je pa našel, da ima toliko posla, da ga druga maša vendar malo preveč utrudi. Vendar pa se je izjavil, da bi pridigo val rad še ob 10. uri, to se pravi, imel politični shod. In pomislite ljudje božji, da ima res mnogo dela. Od 7. zjutraj pa do 8. zvečer ima vsako nedeljo polno župnišče babnic — opravljivk, ki mu donašajo raznovrstne pregrehe župljanov. Razen tega pa mora imeti med tem Časom vsaj en politični shod popoldne, da pouči babnice še večje hudobnosti, držati mora device trdo na vajetih, da se mu katere ne izpreže, študirati mora občinske zadeve, da tem lažje dere kmeta, učiti se mora postav za mirovno sodišče, da more soditi svoje uporne kmete, premišljevati mora načrte za novi poštni urad, ker mu je stari naenkrat za nič, itd. Ali ni to res malo preveč za njegovo maziljeno glavico? Staviti pa si upamo vprašanje: zakaj ste pa pognali kaplana, če imate res preveč posla ? Ali morebiti zato, ker je Vašo primadono poučil, da mu za mesečnih K 50-— lahko tje in sem tudi očisti čevlje in obleko? Ali raditega, ker se Vam ni hotel podati popolnoma pod kopito, da bi agi-tiral in dražil kmete in hujskal enega na drugega, kakor delate to Vi? Ali mogoče zato, ker je včasih okregal devičarje in jih poučil, kako grda lastnost je obrekljivost? Mislimo, da so bile vse te za nepolitikujočega duhovnika strašne pregrehe (?) vzrok, da je šla pritožba v Ljubljano. Kaplan i se je umaknil v pokoj, ostal nam je pa zdražbar Zabukovec, ne župnik. Vrhutega se pa še pritožu-jete, kako sovraženi ste v naši fari. Povemo Vam, da ve vsak otrok, da so Vas sovražili povsod, kjer ste še pasli koštrune, in tudi ne verujemo, da bi Vas kje v prihodnjosti ljubili. Upamo namreč, da ostanete pri nas vsaj toliko časa, da ljudstvo do dobra spregleda in uvidi, koliko zla napravi samo en politikujoč duhovnik. Potem se pač ne j bo pustilo tako slepo komandirati od župnišča. Imamo pa za našega župnika dober svet. V Križah živi še drug duhovnik, vpokojeni j župnik Oranič. Kaj pa če bi ta bral 10. mašo? Ali tega župnik Zabukovec ne bo pripustil nikdar. Gosp. Oranič mora maševati že ob 7., samo da j mora neubogljivi kmet, ki noče iti k jutranjim ma- J šam, hoditi v Tržič. No, pa pokazati zna konečno I tudi kmet svoje rožičke. Kaj če bi si enkrat kmet j zmislil, da kaplana ni, in da pade kaplanov ofer v župnikov žep? Če bi se spomnil in zahteval l drva, ki jih je podaril kaplanu, nazaj, oziroma da zahteva, da se drva prodajo in skupiček naloži za ' bodočega kaplana? Večno kmet ne bode slep, in j da bi dopustil, da bi kuril nepriljubljeni Zabukovec z njegovimi drvmi, ali da bi njegov ajmoht kuhal z njegovimi drvmi šnops, to ne verujemo. Še po ] ušesih Vam bo zvenelo, gospod župnik! V nedeljo smo imeli pri nas kome- j dijo. Na Benskovem vrtu se je vršila veselica v | prid bolniške blagajne Jugosl. strokov, zveze, in j prišlo je baje med ajmohtom do pretepa. Kakor j se čuje, so enega mladeniča prav temeljito oklali ! na katoliški podlagi in — seveda — v večjo čast j božjo. Ko se malo natančneje o stvari informiramo, bomo tudi obširneje poročali. Gorenjska Sokolska Župa. Bratje in sestre! Dne 3. vel. srpana 1913 vrši se zlet .Gorenjske Sokolske župe" v prijazni Radovljici. Mesto Radovljica se ponaša po pravici s i svojo krasno okolico.^, Krogorazgled od zavišnelih | gora in hribcev ob Štajerski meji na vzhodu pa do snežnikov velikanov z očakom Triglavom na zahodu je bajnodivno zaokrožen po slikovitih Karavankah naslanjajočih se na eni strani ob završetek Julijskih alp ter spajajoč in združujoč se na drugi strani z veličastnimi Kamniškimi planinami; obvznožja tega gorskega panorama ti zelene bujni travniki in pašniki, obetajo ti zlatega klasja rodovitne njive, med njimi pa so razvrščeni gosti vrtovi s plemenitim sadjem ter temno borovje, smrekovina in svetlejša rast mehkega lesa. Skozi to čudokrasno sliko pa se vije srebrni pas toli opevane Save. Pogosto završi sever zvrh planin in nam prinaša v dolino turobno pesem o bratih onkraj gorovja, o našem tužnetn Korotanu, kjer so gospodovali v lepših časih zgodovine slovenskega naroda po cesarju potrjeni slovenski j vojvode ... Toda čuj! Ali ne budijo spomin na nekdanjo j našo slavo in moč v tvoji duši vere, žive vere v skorajšnjo vstajenje narodove veličine, ali ti ne vzbudi silni piš krepkih naravnih sil zavesti, da je ni zapreke, ki bi se ne dala premostiti, samo če j te je trdna volja premagati, ne pa omagati? „V zdravem' telesu bivaj zdrav duh!" Ravnajmo se Sokoli po tem preizkušenem navodilu in zasijala bode tudi slovenskemu narodu lepša bodočnost, kadar nam posije zlato solnce v živo ravan, kadar prežene krepki sever hudourne oblake raz čelo naših vršacev. Tyrš veli: Tam svet hne, Kam se sila napfe." Ta sila, nevzdržana in vedno krepkejša bodi nam vodnica v prospeh in blagor naroda, iz katerega smo se narodih. Vabljeni ste vsi, ki čutite slovansko, naročito vabljeno je celokupno Sokolstvo, osobito vse slovenske sokolske župe, dolžnost pa je vseh sokolskih društev v „Gorenjski Sokolski Zupi", da se do zadnjega brata in sestre p o 1 n o š te v i 1 n o udeležijo tega župnega zleta ter polože ondi svoj letni račun, kakor ga polaga leto za letom vsak dober in premišljen gospodar o prošlem svojem delovanju. Bilanca je odvisna od vašega dela in truda, ker le od tega zavisi uspeh. Naj že izpade račun kakorsibodi, letna bilanca nam bodi kažipot za bodočnost, bilanca nas uči, kje je v prihodnje popravljati, boljšati in s tem napredovati. Napredek, vsepovsodi napredek je naš smoter, ki edini vodi do končnega cilja, ki si ga je zastavilo Sokolstvo: vzgojiti narodu krepkih in značajnih mož! S takim stremljenjem in takim razpoloženjem pri delu pa bodemo menda vendar nekoč mogli reči, da so naši sokolski računi kakor Črtomirova „— pisma, prosta zmote vsake!" V tej nadi vas bratje in sestre podpisano predsedstvo vabi na župni zlet 3. vel. srpana 1913 v prijazno Radovljico, trdno prepričano, da opravičite v vas stavljeno zaupanje, da „Sokol": „straši j ive a v celem ni imel števili!" V to ime vsem bratski Nazdar! Predsedstvo „G oren j ske Sokolske 2 upe". DNEVNE VESTI. Naše pomilovanje. Dobri ljudje smo sicer liberalci in čestokrat v lastno škodo le preradi pozabimo na storjene nam krivice. Ker pa nismo hinavci, se moramo vendarle obtožiti, da se tudi v nas vzbudi večkrat slabost človeške narave in pojavi prijetni občutek zadoščenja, če se političnemu nasprotniku pripeti kaka nezgoda. Taka čustva so nas navdajala, ko smo na prvem mestu predzadnjega „Gorenjca" čitali izjavo, katero je moralo objaviti uredništvo, da se izogne neprijetnim posledicam neopravičenih napadov na „Okrajno bolniško blagajno v Kranju". Toda kmalu je zopet zmagala dobra stran naše narave in v srce se nam je začel smiliti nesrečni junak, ki je nakopal „Gorenjcu" in sebi strahovito blamažo. Ne mislimo na g. dekana Koblarja, ki bi bil lahko za-branil to neprijetno nezgodo, a je morda namenoma za nekaj časa prepustil vodstvo „Gorenjca" novi moči, da jo čimpreje spravi v slepo ulico in tako dokaže, da drugi še z manjšo srečo operirajo v Kranju, kakor on sam . . . Mogoče g. dekanu „Gorenjčeva" izjava ni prijala nič manj kakor nam. Naše pomilovanje velja le ubogemu Vinku Marinku, kateremu je „Gorenjčeva" izjava zadala če ne smrtno, pa vsaj tako. težko rano, da se mu v Kranju ne bo več zacelila. Smili se nam mož, ki je pri nas tako lepo pričel svojo karijero. Poln upov in smelih načrtov je prišel lansko jesen v Kranj. Takoj so ga postavili na čelo „Meščanske zveze". Čutil se je poklicanega, da pripelje naše mesto v naročje S. L. S., za kar so se drugi trudili zaman. Ustanovitev „Pomožne blagajne" mu je bil dobrodošel povod, da je napovedal boj na nož stari - „Okrajni bolniški blagajni", ki se nahaja v naprednih rokah. Vživel se je v ulogo Sherlock Holmesa in stikal je ponoči in podnevu po grozodejstvih, katere je po njegovem mnenju zakrivila bolniška blagajna, oziroma njeno načelstvo. Prvi neuspehi mu niso vzeli poguma, ojunačili so ga le še bolj. Od petka do petka je postajala polemika v „Gorenjcu" ostrejša in mi smo pomalem prilivali olja v ogenj . . . Skoro štiri mesece je vodil katoliški junak to križarsko vojno in napisal je poleg neštetih notic nič manj kakor 14 dolgoveznih člankov zoper „Okrajno bolniško blagajno" in dve odprti pismi na načelnika Pirca. Ker so Marinkovi pozivi našli pri načelništva gluha ušesa, se g. Vinko ni mogel več brzdati, postajal je vedno nespodob-nejši ter predrznejši in pretiti je začel celo z državnim pravdnikom. Ni se hotel ozirati na naše dobrohotne migljaje in to je bil začetek konca njegove slave. Ko se je čutil zmagovalca na celi črti in je v zvezi z deželnim odbornikom dr. Pe-ganom na shodu v ljudskemu domu udrihal brezobzirno po bolniški blagajni in sestavljal tri-bunal, ki naj bi preiskal vsa zlodejstva in zlomil vrat blagajničnemu načelništvu, so se že začeli zbirati nad njegovo glavo črni oblaki. Prizadeti funkcijonarji „Okr. boln. blagajne" so se naveličali. Marinkovih prismodarii in so po dr. Tavčarju prijeli za ušesa „Gorenjčevo" uredništvo zaradi Marinkovih člankov. Tudi to ni spravilo katoliškega junaka iz ravnotežja. Pobral je pogumno rokovico in jo zaradi morebitne ..zamene" vrgel po dr. Pe-ganu odgovornemu uredniku našega lista. Besneči Roland se je tako zagrizel v krvavi boj, da je hotel v svoji sleposti kričeč slučaj, ki se je pripetil v „Pomožni blagajni", naprtiti „Okr. boln. blagajni". Od takrat je polagoma ugašala njegova zvezda j celo med ne posebno brihtnimi člani „Meščanske zveze". Med tem se je izvršil občni zbor bolniške blagajne, po okrajnem glavarstvu so se preiskali naznanjeni slučaji, revidirala se je po zvedencu „Okrajna bolniška blagajna", in Marinko je postajal od dne do dne manjši, vedno daljši pa njegov nos, katerega je brez potrebe vtikal v zadeve, ki ga niso prav nič brigale. „Gorenjčevo" odgovorno uredništvo je kmalu prišlo do spoznanja, da z Marinkovimi članki ne bo želo slave pred porotniki, izjavilo je, da ni bralo dotičnih spisov in, da se izogne še drugim neprijetnostim, prevzelo je stroške tiskovne tožbe ter objavilo v predzadnjem „Go-rencu" izjavo, v kateri preklicuje vse neopravičene napade na ,,Okrajno bolniško blagajno" in nje funkcijonarje, g. Vinko Marinko pa je zlezel pod klop in brezpogojno umaknil tiskovno tožbo proti našemu odgovornemu uredniku. Tako je za g. Vin-kota neslavno končala ta štirimesečna ljuta borba. Ves titanski boj je bil zaman, vsa agitacija je padla v vodo, zastonj je pisal g. Vinko v potu svojega obraza kilotneterske članke v „Gorenjcu" in nam ne preostaja druzega, kakor podleglemu junaku izreči še enkrat najodkritosrčnejše pomilovanje na žalostnem vspehu. Pred porotnim sodiščem oproščena. Svoje-časno smo poročali, da sta bila obtožena notar j marki Bona in odvetnik dr. Mišić iz Gruža radi veleizdaje. Ko so se dne 24. novembra lanskega I leta slavile zmage balkanskih narodov, je imel Bona v mestnem gledališču nagovor, v katerem je protestiral proti razpustitvi občinskih zastopov v Splitu in Šibeniku. Označil je to kot ustavolom-stvo. Dr. Mišić pa je poživljal na nadaljnja slavja, četudi preti ječa, kajti iz ječe bo šele zasijala prostost. Radi teh govoric sta bila obtožena vete- j izdaje, in ker se državni oblasti ni zdelg varno ! postaviti jih pred poroto v Dalmaciji, so delegirali celovško poroto, ki pa ni našla v omenjenih go- j vorih nič kažnjivoga ter oba obdolženca oprostila. Nemška morala. Nam vsem je še v živem spominu krasni lanski praški zlet Sokola. Videli smo tu dovršenost telovadbe, ki nas je navdajala i s ponosom. Tudi pošteni Nemci, ki so bili nalašč J odposlani na ta zlet, so odkritosrčno priznavali j eksaktnost vseh nastopov in telovadbe. Ni torej I čuda, da je prišel neki nemški urednik Fritz Groh j na pametno misel. Kakor znano se vrši letos v j Lipskem nemška turnarska slavnost. Za to slavnost j izhaja poseben časopis. In v tem časopisu je priobčil gori imenovani Groh neko sliko, ki naj bi predstavljala nemške turnarje. Ker se pa ti nem- j ški vitezi ne morejo kosati s Sokoli, si je Groh I pomagal na prav enostaven način. Vzel je sliko lanskega praškega sokolskega zleta, iz-rezal načelnika ter prilepil na to mesto nemškega načelnika. Na sliki se natančno razločijo Sokoli, ki na ta način paradirajo kot nemški turnarji. Čehi so pa to ukradeno sliko re- ' producirali na razglednicah, da ostane tudi še poznejšim ^rodovom dokaz nemške morale. Čudežna Johanca... Pa je nekje na Gorenj- j skem umrl kmet, ki je zapustil veliko premoženja. A duh njegov ni našel miru v grobu in hodil je strašit nazaj na ta grešni svet. Strašil pa je sa-moobsebi v svoji prejšnji domačiji in prav posebno je trpinčil mlado domačo deklo. Strašil, grozil in nalagal je molitve v spokorjenje grešnih duš. ! Šest rožnih vencev naj bi molil vsak. In podvrgli so se trudapolnemu delu in molili na vse pretege tri rožne vence zvečer in tri rožne vence zjutraj. ! A stvar jih je upešala. Domolili niso dolgih rožnih vencev. V tem obupu so se obrnili zaupno na čudežno Johanco v Vodicah za svet, kako se znebiti nadležnega strahu. In hitro je bila s svetom pri roki. Za 30 maš naj bi dali in nepretrgoma jih bi i morali poslušati v Rakovniku pod Ljubljano. Če bi pa še to ne pomagalo, naj bi napravili skupno j božjo pot na Brezje, na Dobrovo in v Velesovo. j Ko bi pa še to ne pomagalo, naj gredo v Lourd. I In glej, komaj so se maše dobrale in so bile tudi plačane, je strah odnehal v veliko veselje vseh j prizadetih. Le mlada domača dekla hodi nekako ' otožno okoli. Je li to posledica strahu, ali žalost po „troštu" — mladega kmečkega soseda . . . Poročila se je tninoli četrtek gdčna. A n k a Rakove, hčerka tovarnarja g. I. Rakovca, z gosp. Kari P o 1 a k o m , inženirjem v Tržiču. Na pred- , večer je mladoporočencema pel pevski odsek Na- ! rodne čitalnice v Kranju, ki je tokrat posebno j briljiral s svojimi svežimi in ubranimi glasovi. Mlademu paru naše iskrene čestitke! Smrtna nesreča se je pripetila te dni v Na- ; klem. 40letni posestnik in gostilničar je postavil na čast tamošnjega novomašnika mlaj, katerega je I potem tudi sam podiral, pri tem pa našel smrt. Mlaj mu je padel na glavo in ga na mestu ubil. Cerkvene slavnosti v kranjskem okraju so letošnje leto povzro- | čile toliko zla, da ga bode pomnil še mlajši rod, cerkveni mogotci pa bodo obdržali mirno kri in tudi J v bodoče še vedno vabili ljudstvo, da naj tudi ob najneznatnejši cerkveni slavnosti postavlja mlaje in ; strelja z možnarji, naj se pri tem uniči še toliko rodbin, da se le služi rimskemu klerikalizmu in da ostane ljudstvo še vedno v srednjeveški temi in je molzna krava tem brezobzirnim in častihlepnim ! mogotcem. Izobraževalni tečaji v Kranju. Pripravljalni odsek, kateremu je mestni zastop poveri! rialogo, •da napravi načrt za izobraževalne tečaje, se je resno lotil svojega dela. Odsek se hoče potruditi, ■da uredi zadevo tako, kakor bi najbolje odgovarjala krajevnim potrebam mesta Kranja, okolice in Gorenjske sploh. Za danes naj povdarjamo, da so izobraževalni tečaji v prvi vrsti namenjeni za preproste sloje, katerim gmotne razmere ne pripuščajo, da bi svoje otroke pošiljali v druge kraje, da bi tam nadaljevali svojo izobrazbo. Kajpada se razume, da je pri teh tečajih sploh vsakdo dobrodošel. Naše mnenje je, da je mestni zastop pravo pogodil, da se je zavzel za to zadevo, in sklenil tudi gmotno prispevati, da se omogočijo izobraževalni tečaji, ki so vpeljani tudi po drugih malih mestih in povsod jako dobro uspevajo. IV. zlet Gorenjske sokolske župe se vrši dne 5. avgusta 1915 v Radovljici. — Spored zleta: 1. Ob ]/28. uri zjutraj: Proste, tekme članov. — 2. Ob 9. uri dopoludne: Izkušnje za popoldanski nastop. — 5. Ob 11. uri: Stik članstva na telova-dišču in urejevanje za sprevod. — 4. Op 1/212. uri: Sprevod in pozdrav. — 5. Ob 1. uri: Skupni obedi. — 6. Ob 1 j A. uri popoludne: Javna telovadba: a) Članice: Proste vaje za 111. zlet. — b) Člani: Proste vaje za III. zlet. — c) Moški naraščaj: Skupinske vaje za III. zlet. — d) Članice: Bradlja. — e) Člani: Orodna telovadba. — f) Vzorne vrste. — g) Nastop gostov. — h) Članice: Vaje s palicami v četvoricah. — i) Skupine. — Po javni telovadbi velika ljudska veselica. — Pri sprevodu, javni telovadbi in veselici sodeluje sl. godba požarne brambe iz Kranja. — Vstopnina k javni telovadbi in veselici (skupno) na stojišču K 1, na sedežih K 2, samo za veselico 50 vin. — Otroci polovico. Nesreča. Pretečeni teden je sekala drva kuharica tovarnarja g. K. Polaka. Pri tem se je vsekala v desno koleno tako močno, da so jo morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano. Nedeljski počitek v trgovskih obrtih na Kranjskem. Deželna vlada je z razglasom z dne 4. junija 1913, št. 13.394 nekoliko premenila prejšnje odredbe in sicer člen XI, ki se glasi zdaj: 1. V deželnem stolnem mestu Ljubljani in v ostalih v členu II., štev. 1. navedenih krajih je, izvzemši v členu XII. navedene izjemne slučaje, ob nedeljah dopuščeno prodajati samo sveže sadje od 7. do 10. ure dopolne. 2. V mestih Kočevje, Kranj in Rudolfovo je ob nedeljah dovoljen nepretrgani obrat vseh trgovskih obrtov, in sicer v Kočevju od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne, v Kranju in Rudolfovem od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne. 3. V mestu Idrija je ob nedeljah dovoljen obrat vseh trgovskih obrtov od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne z izključitvijo tistega ■časa, ki pade na dopoldansko službo božjo. 4. V vseh ostalih krajih dežele je ob nedeljah praviloma dovoljen obrat vseh trgovskih obrtov od 7. ure zjutraj do 1. ure opoldne, vendar z izključitvijo tistega časa, ki pade na dopoldansko glavno službo božjo. — Opozarjamo na te določbe, ki so že stopile v moč, gg. trgovce v Kranju in okolici, ,ker so v slučaju neizpolnjevanja določene visoke globe. Za porotnike, ki bojo pričeli soditi dne 25. avgusta t. 1. v Ljubljani o različnih hudodelstvih in najbrže tudi o „kamilcah" so bili izžrebani sledeči gospodje iz Gorenjskega: Ivan Jalen, lesotržec iz Rateč; Jožef Klofutar, tovarnar iz Tržiča; Ivan Kuralt, posestnik iz Domžal; Jožef Logar, trgovec iz Kranja; Ivan Markež, posestnik iz Bohinjske Bistrice in Fran Sajovic, gostilničar in posestnik v Tacnu. «^ast. g. župniku Petru Bohinjcu v Dupljah. Vaš dopis v zadnjem „Gorenjcu", katerega ste naslovili na mojo neznatno osebo, ni našel pravega odmeva, in to baš raditega, ker je bil napačno naslovljen. Oče spornega dopisa v „Savi" nisem bil jaz, ker me isti teden sploh ni bilo doma, in se mi niti sanjalo ni, kake volitve se vrše v Dupljah. Na članek v „Savi" sem bil opozorjen še-le v Kranju na 501etnici „Čitalnice". Glede dopisnika ste bili torej slabo informirani, gospod župnik, ali pa si je Vaš informator privoščil neslano šalo, ter Vas malo potegnil. Lahko bi dokazal svoj alibi, ali prepričan sem. da boste tudi tako verjeli mojim besedam. In če nisem bil pisec dotičnoga^ članka, potem tudi „osebnega prijateljstva gg. Štularja in Završnika nisem zlorabljal v politično somišljeništvo." Vem, kaj Vas je dovedlo na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem leta 1912. je bilo stanje hranilnih vlog nad ■ i brez odbitka rentne-ga davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba, vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to: da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkven denar. Ta najstarejši denarni zavod v Kranju uraduje na rotovzu vsak delavnik od 8. do 12. mre dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. I i I i I I i I i I 5 milijonov 100 tisoč kron. I j Posojil na zemljišča ter posojil občinam : nad 4 milijone kron. 1 ^Ail^AAA^^A^^^A^V^AA^^^AA^V/VA/^AA^^A^ II 17 Tiskarna „SAVA" v Kranju se priporoča v izdelavo vseh tiskarskih del. IMMMMMMMMMMIMIMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMII X »K* •M« KOLESARJI, zahtevajte v lastnem interesu nemudoma brezplačno in poštnine prosto prvi Slovenski pravkar izišli bogato ilustrovani cenik 1913 za kolesa in posamezne dele. Poglejte pa pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. 72 10—14 Karel Camernik 8 Ko., Ijijana; Dunajska cesta 9-12, KfttSa; motorji, avtomobili in posameznimi deli, mehanična delavnica in garaža. IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIMII V 0\ 0\ l i in ziiti dr. Edv. Globočnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holzhacker konc. zobotehnik v Kranju v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago. o Vinska veletrgovina 1 Rudolf Kokalj, Kranj Priporočam svoja izvrstna, zajamčeno pristna dolenjska, metliška, štajerska in istrijanska = vina = v sodih in steklenicah I I Vb 15—30 Veletrgovina A. Adamič :: Kranj priporoča galanterijsko, norimberško in modno blago, perilo in pletenine, klobuke, čepice. Damske pasove. Velika zaloga otročji vozičkov in potovalnih kovčekov po tovarniški ceni. Lastna vrvarna v Ljubljani. M. Rant ■ Kranj trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagem Priložnostni nakup OtrOSlUll VOZIČKOV. NajraznovstnejSe ŠOBCBNJSllO ulflflO. Kolodvorska restavracija priporoča vedno sveže Budieviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo Krasen senčnat vrt 452-30 18-30 Eternit najboljše strešno kritje prodala najceneje tvrdka Merkur, Peter Maidic, Hrani 8 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice t3 to TO N "5 > u