Alkoholik v delovnem okolju
Alkobolizem ocenjujemo kot množični družbeni pojav, kar potrjujejo tudi naslednje ugotovitve: 10 odstotkov izostankov z dela je zaradi alkoholizma; 20 odstotkov delavcev v industriji ima zaradi alkohola neposredne te-žave pri delu. Alkoholik dva meseca na leto izostane z dela in tako gre v državi v izgubo na leto 1.800.000 delovnih mesece, v SRS pa 160.000 delovnih mesecev. Alkoholik dela 10 let manj zaradi invalidnosti. Tretjino nesreč pri delu s smrtnim izidoin ali hujšo telesno poškodbo in večje število prometnih nesreč, pripisujemo alkoholizmu. V Sloveniji je okoli deset tisoč dmžin, v katerih se pojavlja alko-holizem z dramatičnimi posledicami.
Delovno okolje ima poleg družine osrednji pomen v življenju sodobnega človeka, saj tretjino dneva preživimo v službi in zato nika-kor ne bi smeli mimo delovnega okolja, ko razmišljamo o alkoholizmu.
V nekem podjetju so raziskovali, kako je alkohol razširjen med delavci in kakšne posle-dice ima na delovno sposobnost in proizvod-njo. Ugotovili so, da je med moškimi delavci, ki so stari 20 do 50 let, 21 odstotkov alkoholi-kov, nadaljnjih 17 odstotkov pa jih prekomer-no pije. Lahko se zamislimo nad temi številka-mi in motili bi se, če bi mislili, da je samo v omenjenem podjetju tako.
Močno ovirana sposobnost dela
Alkoholiki napravijo v ddovni organizaciji veliko izgube in škode. Kdo si upa trditi, da lahko alkoholik dela enako zavzeto, uspešno in natančno kot nealkoholik, da je lahko ena-ko odgovoren za sredstva, imetjefn orodje, da je lahko prav tako discipliniran in vesten in da lahko enako pazi na varnost pri delu kot tre-zen delavec.
Mnogi zdravljenci pripovedujejo, kako de-lovno okolje pogosto nehote pospešuje alko-holizem in zavaja vanj. Vsi poznnmo navade, ko se tudi v delovnem okolju pije in proslavlja ob raznih priložnostih: ob rojstnem dnevu, poroki, rojstvu otroka, dnevu žena, na sindi-kalnih izletih, piknikih itd. Tedaj pač vsi pije-jo in alkoholik izkoristi priložnost, pije čez mero in nihče mu ne more nič zato, češ, saj so vsi pili.
Alkoholizem pri delavcu na delovnem me-stu je lahko zelo dolgo neopazen. Alkoholik je že doiga leta odvisen od pijače, doma je njegova družina že -v razpadu, na delovnem mestu pa se še vedno trudi, da ne zbuja pozor-nosti. V začetnem obdoBju alkoholizma, ki ga imenujemo uničevanje družine, je alkoholik nasploh zelo marljiv, saj mu alkohol še ni tako poškodoval zdravja, da ne bi mogel delati. Na delu ne pije ali pije skrivaj, če se mu že tresejo roke in je telesno odvisen od alkohola, spije potrebno količino zjutraj pred službo, da lah-ko dela. Ker pa ima doma čedalje večje teža-ve, ga postaja strah in mučijo ga občutki kriv-de. Zato se skuša izkazati vsaj na delovnem mestu.
Pogosto se dogaja, da ima alkoholik v de-lovni organizaciji odgovorno delovno mesto in ga celo hvalijo kot dobrega delavca. Doma pa cele popoldneve pijan prespi in je zaradi njega nesrečna vsa dnižina. Žene alkoholikov več-krat tožijo, da so se zaman obračale na može-vo delovno organizacijo zaradi njegovega al-koholizma. Cudili so se, ker je vendar dober delavec in oni ne morejo nič, če se res doma kdaj napije.
Večkrat slišimo, da so nekateri poklici bolj izpostavljeni nevarnosti alkoholizma, npr. zi-darji, inkasanti, gostinci. Verjetno je res pri nekaterih delih več priložnosti za pitje kot drugod, vendar pa se ljudje zapijejo v vseh poklicih in na vseh ravneh, od fizičnih in nek-valif iciranih delavcev do vodilnih in inženirjev in direktorjev.
Delovne organizacije \ prvi vrsti boja proti alkoholizmu
Vsak delavec alkoholik pomeni velikansko škodo za družbo, saj je navadno v. najbolj plodnih letih življenja. Večina alkoholikov, ki pridejo na zdravljenje, je stara okrog 40 lel, čezmerno pa pijejo že okrog 15 let. Seštejmo vse nepotrebne bolniške in izostanke, nevar-nosti, slabo kakovost izdelkov in sto drugih škod v tem času. In povprečno 10 let krajšo delovno in življenjsko dobo. Kako neprijetno je če moraš delati s sodelavcem-alkoholikom. Kolikšna škoda, če je alkoholik vodilni dela-vec!
Končno pa ne gre samo za gospodarsko škodo, izgube in zmanjšano storilnost, gre predvsem za človeka, ki psihično in fizično propada v najboljših letih življenja in povzro-ča že leta nesrečo doma, v družini. On morda v delovni organizaciji res še kar dobro dela, njegoa žena pa je verjetno zaradi njega že tako živčna in nesrečna, da ne more več dobro delati.
Delovno okolje pogosto ni dovolj pozorno na neviden razvoj alkoholizma pri delavcih, zaradi elike razširjenosti pitja in nepravilnega ©dnosa do alkoholikov. Ugotavljamo, da je osnovni vzrok za premajhno učinkovitost boja proti alkoholizmu v tem, da je odnos celotne družine do alkoholizma preveč strpen.
Osnovni nosilci boja proti alkoholizmu mo-rajo biti organizacije združenega dela, saj po-meni boj proti alkoholizmu tudi boj za večjo produktivnost, večjo delovno disciplino, od-govornejši odnos do dela in sploh lepše in srečnejše življenje.
dr. Julija Žagar specialist splošne medicine Zdravstveni dom Ljubljana