g + . 1 70 T.i c.ri'7. nPt.pV O? mran stn 1 Q A A Tp+.n ?. V teh dneh, ko ves svet s veliko pozornostjo sledi posve¬ tovanju na prvi mirovni konferenci v Parizu ter v upu in strahu 6a~ ka pravične rešitve tega najvažnejšega današnjega vprašanja, je prav, 6e kot kristjani poznamo prave temelje trajnega miru. Iz tisoč ran krvaveči svet danes/potrebuje lepo zvenečih besed, ki le prevečkrat prikrivajo slabo vest ali pa kar napravi brez Bova ali pa nima trajnega obstanka. Sano more zagotoviti trajni mir-. To zlobne nadene.. Svet mora vedeti, da nič, brez tuna gag'a božjih moralnih zakonov, postavanje veljavnih krščanskih resnic so bile v poslednjih letih iz naj- poudarjene. Da jih tu ali tam niso . slišati, ni krivda neumornega klican- sedanji papež, je že pred vojsko in vse mcmcčnjake tega sveta k pravici, ) o- .verodostojnejših ust mnogokrat 'slišali, ponekod tudi ne smoli ja v puščavi, Ta klicar, naš : vedno znova med vojsko klical’ ljubezni in pripravljenosti na sporazum, Sa uresničenje častnega in pravičnega miru je papež Pij XII. v božičnem govoru postavil sledeča vlavna načela; 1» Pravica do življenja in samostojnosti vseh velikih in malih, mogočnih in slabih. . Zelja po življenju da ne sme biti poguba in smrt druveva naroda. 2. Vsestranska razorožitev , da se tako narodi mufenema tekmovanja v oboroževanju in nevarnosti, sila služila tiranski nasilnosti namesto obrambi države 3- Ustanovitev ali obnova-mednarodnih organizacij, ki bodo jamčile za sklenjene pogodbe in. jih bodo ob spoznani potrebi popla¬ vile in izboljšale {UNO, Zveza narodov). . . 4- Enaka, dobro Opremiš!jena in vsem pravična revizija po¬ godb za uresničenje resničnih, potreb in pravičnih zahtev narodev in ljudstev kakor tudi narodnih manjšin narodov ene e a na: osvobode da bi ™aterijalna Vsi, ki vodijo usodo narodov, in narodi sami morajo ti prežeti z globokim duhom odgovornosti, ki meri in ceni človeši bož; bi¬ če m da ki zadeve na osnovi svetega in neporusljivega božjega prava. leto pozneje, za Božič 1940, je govoril sv.oče o neizbe¬ žnih predpogojih za ustvaritev dobrega novega reda: Zmaga nad sovraštvom, ki razdvaja svet. Zmaga nad nezaupnaj en, ki težke tlači mednarodno pravo vsak spore.zum. Zmaga, nad brezpravno silo, t.j.nad nesrečnim pojmovanjem, podlaga pravu in da sila postavlja zakone. .Zmaga nad gospodarsko'nepravičnost j o t.j. nad onimi--vzro¬ ki nastajajo iz prevelike razlike na svetovno-gospodar- 1 . 2 . onemogoča 3. je korist 4. razdorov, skem področju. ., 5« Zmaga nad hladno:, sam okoriš t jo, ki se lastno moč in zato lahko žali čast neodvisnost upravičeno, zdravo in diseg*^ in i rano Leto za letom je potem Pij na druge hude rane našega časa, iz katerih so bili porojeni vojni do¬ godki. V teh dneh mirovne konference moramo moliti, da bi pariška posvetovanja ne bila bre'z božjega Duha, da bi se človeštvu posrečilo kljub vsem oviram in težavam priti ,&o vsem tako zašel j enega cilja. opira samo na drugih držav ter svobodo državljanov. XII. resno in svareče opozarjal (' ! Di e Uende", od 15.8.1946 .) Štev.170 Domači glasovi, 23.VIII.1946 . Str. 2, w im ižh. 0 . Uspehi prilagodljive in s^ctrene angleške politike. V naslednjem oodajamo članek francoski pisanega lista republikanske Španije, ki na podlagi dejstev odkriva vso prilago¬ dljivo smotrenost angleške diplomacije, ki si je v najbolj ko6ljivih okoliščinah še vsekdar znala zavarovati varnost svojega živi jenskega živca: poti v Indijo. Samo s tega vidika moremo razumeti, vsa dose¬ danja dela angleške diplomacije, ki si je le tako mogla zametoviti dosežene uspehe. Kajpada moramo tudi vedeti, da bodo ti doseženi usnehi le toliko 6asa realni, dokler jih bo Vel .Britanija mogla dr*- žati v svojih rokah. In zato prav zdaj v zunanji politiki gre. Mo¬ gla jih bo, ker jih ho6e in mora - za vsako ceno! Naj sledi članek: ''Medtem ko se na mirovni konferenci vlečejo neskončno dolgi govori, da bi ugotovili, ali naj bodo priporočila sprejeta z navadno ali pa z dvetretinsko večino, pozabljamo na prednosti, ki so brezdvoro.no že bile dosežene, in sicer od najbolj tihe zato pa spretne stranke: Velike Britanije. Presojajmo kakor hočemo, njena politika ostane mojstrovina realne in trdovratne prilagoditve. Sreba je samo pregledati pot v Indijo, pa vidimo, kako je mogel Foreign.. Cffice (angl.zunanje ministrstvo) povsod, tudi tam, kjer se;je na¬ videzno umikal, obdržati svoj položaj. Admiraliteta je pomirjena.. Ladje Kj.Veličanstva lahko brez skrbi plovejo od Pertsmeutha.do Bombaja.; :■ • ■ . .. ‘ t k . ■ - • • --- Tanger je na zahodnem vhodu v Sredozemsko morje zopet do¬ segel prejšnji pomen, in Gibraltar še vedno straži, bolj ko kdajkoli preje posut z obrambnimi napravami moderne znanosti. Špa nija ? - vsakemu je znan®, kako se Britanci, podprti od Amerikancev vedejo do Franca. V besedah ga prezirajo; v nekem pa¬ riškem listu pred kratkim objavljeni spomini sir Samuel Eoare-a, biv. angleškega poslanika v Madridu, kažejo vse zaničevanje, ki ga je ro¬ dilo Francovo vedenje med vojno, onkraj Kanala. Saj še zdaj govore zoper njega. Z izgovorom pa, češ da se nočejo vmešavati v notranje zadeve tuje dežele ga nočejo prisiliti k odpovedi. V Londonu prevla¬ duje strah pred rdečo revolucijo, ki bi Sovjetski zvezi nudila Slo¬ žnost, vsaj z diplomatskimi zvezami, utrditi se na Iberskem polotoku. Severn a Afrik a: Francoski M a roko, Alžir, Tunis. Živahna nacionalna, gibanja, delajo pariški vladi zadosti velike preglavice, da obračajo njeno pozornost od Bližnjega vzhoda, katerega sc Franco¬ zi morali zapustiti, Arabcem se Anglija vedno bolj kaže kot-tista si¬ la, ki nad njimi opravlja, varušt vo in ki je botrovala ob rojstvu znamenite arabske lige, ki je njeno politično glavno gesto Kairo, kraj, ki je še vedno odvisen od City-ja, to je od angleškega, kapita¬ la. Angleško ravnanje s premagano Italijo je bolj jasno.Ve¬ dno se govori o prednostih, ki so jih-Husi" dosegli ali pa bi jih v Trstu ali kje drugod utegnili doseči. Pri tem pa pozabljamo zelo po¬ zitivne prednosti,so si jih Angleži že zagotovili. Predlog mirovne pogodbe z Italijo, kakršnega je izdelala konferenca "štirih", je v tern oziru zelo zanimiv. Brez debate - zaradi tega ravno so 'točke, ki nudijo toliko 'prednosti, mogle čisto neopaženo prodreti - je bilo sklenjeno, da se morajo Sicilija, Sardinija,, Pantelleria in Lampedu- sa razorožili. Ko je Italija izgubila Libijo, in Cirenajko, je s bem odpadla nevarnost, da bi mogel kdo srednje Sredozemlje kdaj zapreti. Dodekanez vrnjen orčiji izključuje ogrožanje Sueškega pre- Štev.170 - Str o. Domači glasovi, 23.VIII.1946. izključuje ogrožanje Sueškega prekopa od vzhodnega dela Egejskega morja. Tudi vhod in prehod po Jadranskem ™orju "bo poslej docela prost ker je London dosegel, da se bo omejila m rado o oporišč v Apuliji in Beneškem zalivu ter da bodo razoroženi dalmatinski otoki,, ki so bili žeprej ali pa so šele zdaj postali jugoslovanska last. Ce tem, od¬ redbam dodamo še strogo omejitev italijanske pomorske in zra6ne si¬ le, si o na jasnem, da so Angleži dosegli na svoji poti v Indijo strategičen dobiček.prve vrste.(To pa ..velja le, 6e bodo imeli turd.i mo6, da bodo vsi ti sklepi res vel jali.Op.urr .) Kakšno korist pa bi imeli Angleži, ce bi sicer trdno dr*’" žali vhod in glavno pot v Sredozemsko morje, ne obvladali bi pa nje¬ govega izhoda? Tu so bile težave posebno velike. Premagane ali'pa koristno spremenjene so bile tako mojstrsko, da moramo Angleže le občudovati. . Ozrimo se na Bližnji vzhod in na Egipt. Na Bližnjem vzho¬ du ni govora o tem, da bi Angleži vrnili Ciper Grčiji ali da bi iz¬ praznili Palestino, Transj ordanijo ali Irak. Transjordanija je bila sicer izpraznjena, toda .domači armadi bodo že dalje poveljevali An¬ gleži.Da bi preprečili širjenje nemirov v petrolejskih pokrajinah A severno od Perzijskega zaliva,' so okrepili zasedbeno armado z novo w divizijo iz Indije. V Palestini se je zgodil atentat na hotel "Kralj David” ravno v pravem trenutku,da Egipta ne bo že treba izprazniti. Moramo pa pravilno razumeti; Ne' bomo" trdili, da so bombo izdelali in položili agentje intelligence - Service-a. Večina Angležev ima (kljub simpatij am.fza ustanovitev judovske države) Palestino za gnezdo postopačev, kjer se angleške čete nahajajo le zato, da preprečijo neizbežno državljansko vojsko. Dogodek pa so takoj izkoristili, da so si popravili drugod omajane položaje. 'Drugod - to se pravi v Egiptu. Da razumejo; obramba Sue¬ škega prekopa ne leži več na egiptovskih obrežjih.Boljše je imeti letališče v Iraku, Transjordaniji, Cirenajki ali na polotoku Sinaj, kakor pa postavljati vojaštvo med Port Saidom in Rdečim morjem.Tre¬ ba pa je egiptovsko vlado pripraviti do tega, da sprejme posebna do¬ ločila o lastne^ poveljstvu ter o zgraditvi in straži trdijavskih na¬ prav. To pa je omogočila jeruzalemska bomba. Eritreja, in italijanska So m ali j a, ki sta. izgubili svojega gospodar ja,* hista več nevarni. Zahteva ju *za se abesinski cesar, ker bi rad ustanovil veliko neodvisne afriško državo. London, ki ni po- 0 zabil starega rimskega izreka; "Deli in vladaj”, se za ta abesinski predlog prav nič ne ogreva.Eoreien Office bi rajši ustvaril veliko neodvisno Somalijo, s katere bi lahko po potrebi držal na vajetih '"leva is Judeje”, t. j . abesinskega cesarja. Konec prehoda v Indijski ocean stražita, nedotakljiva kot Gibraltar na zahodu, otok Perim in trdnjava Aden. Pot v deželo, v kateri kakor tako lepo poji /”3o nešteti diamanti”, je zdaj prosta. In če je pot, ki tja vodi, tako skrbno zastražena, potem smo lahko prepričani, da Angleži nimajo nobene na¬ mere pospraviti kovčeke in iskati drugih krajev, kjer bi bil prostor za njihove emigrante." ' (Po ”L''Espaene Republicaine” - Toulase.) UNRRG" 'la poUtukou Pogledi angloameriške politike in UNRRA-e se včasih križa¬ jo. To je razvidno iz poročila UNRRA-e o njenem delovanju v Jugosla¬ viji! Poročilo je datirano s' 13. avgustom in pravi med drugim; "TJNRRA. -ino delovanje v Jugoslaviji je posebno zanimivo, ker je zvezano z raznimi težavami, ki so izvirale iz političnih ±n praktičnih razlogov. Medsebojno nezaupanje med državami, ki so pomoč. Štev.170 Domači glasovi,23*VIII.1946. - — Str.4. dajale, in ved Jugoslavijo, ki jo je prejemala, bi bila kmalu UNRRA- ino delovanje preprečilo, To nezaupanje je bilo rr.ordajnaravno, ker je UNRRA bila spočetka zvezana z angleškimi in ameriškimi vojaškimi oblastmi. Zato Jugoslavija njene pomoči in njenih dobrih namenov ni dovolj cenila. To je trajalo vse do m arC a 1945., ko je bil sklenjen sporazum, na podlagi katerega je bilo razdeljevanje podpore izroče¬ no jugoslovanski vladi in je bil za šefa UNRRA-ine misije v Jusroslavi ji postavljen sovjetski Rus.Tako je bilo to nezaupanje odstranjeno. Tudi s strani dežel, ki so podporo dajale, je bilo čuti¬ ti nezaupanje. Nekajkrat , ko so Imerifke in britanske oblasti, ki so dajale podporo in prevozna sredstva,hotele vplivati na dotok pod¬ pore v Jugoslavijo, se je UNRRA postavila na odločno stališče in za¬ gotovila Jugoslaviji potrebno podporo. UNRRA-i je šteti v veliko za¬ slugo, da se ni dala. vplivati, niamLda se je trdno držala zamisli Združenih narodov ter ni dovolila^rda^L politični oziri vplivali na delitev pomoči potrebnim narodom. Namestnik ameriškega guvernerja v Nemčiji je te dni iz¬ javil, da ni res, da bi se ameriška.uprava zoperstavila UNRRA-i v^ vprašanju preseljenih oseb. Tudi ni res, da ameriška uprava obdol'a- je UNRRA-o, da bi bila ščit za sovjetske agente.'Res je le, da je neka ženska, ki je bila pri UNRRA-i v službi, bila sovjetska agentka, ki pa je bila poslana nazaj sovjetskim oblastem. UNRRA BO POLAGALA EVROPI do marca ali aprila 1947.Aziji pa do septembra 1947.Tako je povedal angleški minister Noel Baker, ko se je vrnul v London. IZIDOR CANKAR, jugoslovanski poslanik v Atenah, je odpoklican. ANGLEŠKO IN AMERIŠKO VOJNO nih državah naznanjajo, da grade novo dvonadstropno tovorno le¬ talo s 4 motorji z imenom. "Stra¬ tosferski tovornik". Ta tovornik bo hkrati lahko nosil skoro za 2 vagona blaga ter bo letel zna* glico 450 kilometrov na uro. PŠENIČNA LETINA V KANADI bo letos nadpovprečno dobra. BRODOVJE bo konec tega meseca ime¬ lo velike skupne manevre v Sredo¬ zemlju. Dva ameriška admirala se z letali peljeta v Evropo "nadzi¬ rat ameriške čete". VELIKA AMERIŠKA VOJAŠKA PARA¬ DA v Gorici je bila 20.t.m.Sodelo¬ valo je 10.000 ameriških vojakov. "VELIKA BRITANIJA KALI MIRI' - tako očita moskovski zunanjepoli¬ tični časopis "Novo Vreme" Angli¬ ji, ker je v Basro ob Perzijskem zalivu poslala svoje čete zaradi nemirov v petrolejskih področjih. OB VELIKI EKSPLOZIJI PRI PUliJU 19. avgusta je bilo 48 lju¬ di ubitih, 57 ranjenih. Eksplodi¬ ralo je 28 podmorskih min, ki jih je morje vrglo na breg. Vsi mrtvi so bili civilni kopalci. AVSTRALIJA BO SPREJELA 70.000 NASELJENCEV, Na konferenci ministrskih predsednikov avstral¬ skih držav so 20.avgusta sklenili, da .bo Avstralija vsako leto spre¬ jela 70.000 priseljencev. Priselje vali se bodo lahko tudi otroci pod nadzorstvom zasebnih priselje- val^J-h organizacij. Konferenca je odklonila misel, da bi se tujci smeli v Avstraliji naseljevati v- velikih organiziranih enotah. VELIKANSKO TOVORNO 1, letalske tovarne Boeing v STALO. Zdruse- TUKA USMRČEN. Dne 20. avgusta je bil usmrčen bivši ministrski predsednik slovaške vlade Bela Tulca, ki je dne 14. avgusta zara¬ di veleizdaje bil obsojen na smrt na vešalih. LEON DE GREIIE3, voditelj belgijskih rexistov, Ici J s rn set vojsko sodeloval 2 Ne™ci in v Belgiji uvajal fašizem., mora v 6 dneh zapustiti Španijo.