PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARtíDNE PODPMmre /rnvnr r Uradniški in upravniški 8087 8outh Lawndaie Am Office of Publication: MIT South Lawndaie Ava. Telephone, Roekwall 4004 Odločilna bilka za posest Egipta v razmahu ( Odlične oklopne kolone so samo 62 milj oddaljene od Aleksandrije. Sueški prekop in Srednji vzhod v nevarnosti. Berlin naznanil okupacijo Setastopola, ruske mornarične baze ob Črnem morju. Zavezniške čete inva-dirale japonsko bazo pri Novi Gvineji »ailing at «padal »ta pot—a providad for in Metk» not. Act of Oct A HIT. authorised on June 4, 191«. Kairo. Egtpt 2. jul.—Odločilna bitka za posest Egipta se je pričela, ko so osiščne oklopne kolone prodrle do točke, ki je samo 62 milj oddaljena od Aleksandrije, mornarične baže, kjer so zbrane britske bojne ladje. Poročilo s fronte pravi, da je glavno pozoriŠČe bitk v bližini £1 Alameina, kamor so dospele oklopne kolone nemškega feld-maršala Edwina Rommela po cesti ob egiptskem obrežju. Britske čete prihajajo na fron to iz krajev Srednjega vzhoda. General Claude Auchinleck, vr/ hovni poveljnik britske armade, je pozval vojake na odločilno borbo proti sovražniku. Dejal je, "da se borimo za posest Egipta in da mora biti sovražnik uni cen." * Berlin. 2. jul.—Vrhovno poveljstvo je naznanilo okupacijo Sevastopola, sovjetske mornarične baze in trdnjave na Krimu ob Črnem morju. Naznanilo pravi, da je vsa obrežje v plamenih kot posledica nemškega bombardiranja iz zraka. Posebni komunike pravi, da je Sevastopol padel včeraj opol dne. To trdnjavsko mesto so Hitlerjeve kolone oblegala od 7. novembra preteklega left. Moakva. 1. jul.—Sovjetske čete so uprizorila več uspešnih protinaskokov na pozicije nem-žkega vojaštva na fronti pri Kursku, se glasi danes objavljen uradni komunike. Protinaskoki so sledili tridnevni nemški ofenzivi, v katero so naciji vrgli veliko število tankov, da zdrobe odpor Rusov. Moskovska radiopostaja poroča, da Rusi naskakujejo nemške pozicije v več sektorjih fronte. Več tisoč nemških vojakov je padlo v bitkah z Ruai. Uradni komunike pravi, da je bilo 150 nemških tankov razbitih včeraj. V zadnjih treh dneh so Ncmci izgubili 380 tankov. Rusi so odbili tudi masne nemške napada na Sevastopol, mornarično bazo in trdnjavo na Krimu ob Črnem morju. Sevastopol leži 500 milj južno od Kurska. Nemci napadajo Sevastopol že 27 dni. V te so vrgli petnajst vojakih divizij, okrog 250,000 mož. Rusi so pognali sovražnika z več utrjenih pozicij v bitki. v kateri je padlo 4500 nemških vojakov. Nacijska ofenziva na fronti pri Kursku se je pričela zadnjo nedeljo. Ta je bila uvod v splošno, katero je Hitler napovedal. Moskva je priznala, da «O naciji v prvih nsskokih predli rusko bojno črto v nekateri krajih, tods pozneje so bili v'«*ni nazsj. B*'lln. 1. jul.—Vrhovno povijat vo poroča, da so Nemci prebili notrsnjo trdnjsvsko črto ^ vastopola v nekaterih krajih. • mške čete so prekoračile ožino ob zalivu Sevamaju in pri-«< !<• napadati trdnjavsko črto s v/hodne strani. Poveljstvo pra-v. ds bo Sevastopol kmalu v naiih rokah.** Kairo. Egipt 1. jul —Osiščne oklopne in motorna kolone pro-^•Jo naprej in dospele so do Ulc**. ki j« oddaljena samo 60 milj od Aleksandrije, mornarične baze To pomeni, da ao ko-ione nrmšksfi feldmaršala Er-*">a Rommela prodrla 75 milj v enem dnevu Aliksandrljs, kjer so zbrana enote britske bojne mornarice, je v nevarnosti. Ta mornarična baza dominira zapadni dostop do Sueškega prekopa in ustje reke Nil. Aleksandrija je drugo največje egiptako mesto in . njeni luki se nahaja veliko število bojnih ladij in parnikov. Med bojnimi ladjami je osem francoskih, ki so bile razorože-ne. Vse te ladje bodo prišle v osiščne roke, če bo Rommelova armada okupirala Aleksandrijo. General Claude Auchinleck je nadomestil generala Neila M Ritchieja kot vrhovni poveljnik osme britske armade. On upa. da bo ustavil prodiranje osiŠČnih kolon s pomočjo novozelandskih Čet in ameriških letalcev. Melbourne. Avstralija. 1. Jul. — Zavezniške čete so v prvi o-fenzivni akciji v južnozapadnem delu Pacifika od začetka vojne invadirale Salamaujo, največjo japonsko bazo v Novi Gvineji, se glasi naznanilo. V napadu na japonsko vojaško posadko ja bilo 00 japonskih vojakov ubitih in ranjenih, nakar so sa čete umaknile v džunglo. Naznanilo dostavlja, ds so zavezniška čete razdejala več vojaških naprav. Salamav^a iaU eb zalivu Ruo- nu, 170 milj severno od Port Moresbyja, zadnje zavezniške baze severno od Avstralije. Poročilo ne omenja, ali ao se ameriške čete udeležile napada. Več tiaoč ameriških vojakov ae nahaja v Port Moresbyju. Druga vest pravi, da so avstralski in smeriški letalci metali bombe na Laejo, japonsko letslsko bazo, in Rabaul, otok New Britain, katerega so Japonci okupirali v februarju. Čungklng. Kitajska. 1. jul.— Japonake Čete ao začele novo ofenzivo v provinci Kiangal in se približale železnici, ki spaja to provinco a provinco Čeklang. V ofenzivi je udeležena japonska armada okrog 75,000 vojakov. Vojaški krogi y Čungkingu pravijo, da srdite bitke divjajo med Kitajci in Japonci pri Ih-vvangu, 80 milj južnovzhodno od NanČanga, glavnega mesta province Kiangsi. Obe etranl ata utrpeli že velike Izgube v tek bitkah. Parnik z begunci dospel v New York Carinski uradniki aretirali tri osebe New York. 1. Jul.— Čez 800 dl- Kampanja proti zidom poostrena Izgon slovaških zidov v poljske pokrajine London, 1. julija. — Nacijake oblasti v okupiranih deželah ln lutkovaklh državah ao pooatrlle kampanjo proti Židom, se glase sem dospela poročila iz zanea ljivih virov. Peraakucije Židov po gaatapovclh, "šturmarjih" in drugih nacijakih terorističnih grupah ao zavzele velik obeeg v Belgiji, Holandtji, Slovakiji in na Ogrskem ter ae raztegnile na Norveško. "Triurni" v peraekucljl je bil dosežen v Slovakiji, kjer Hitlerjeve lutke posnemajo in skušajo celo prekositi "Fuehrerjs". Vsi židje so bili polovljeni v svrho deportacije na Poljsko in v ruska pokrajine, katere so zasedle nemške čete. Lutkovaka vlada je s ponosom izjavila, da bo Slovakija prva država, ki se bo iznabila vseh Židov. Okrog 100,000 Židov bo deportiranih v omenjana kraje v prihodnjih tednih. \ List Donau Zeitung, kl izhaja v Belgradu, pravi, da je Slovakija ia deponirala 50,000 Židov. Mnogo alovaških Židov ja pobegnilo na Ograko. To aa ja doznalo potem, ko ja policija odkrila, da ao al židja preskrbeli od nekega sleparskega krožka krstne liste, da se izognejo gonji na Ogrskem. Protižidovska gonja ja v razmahu tudi na Ogrskem. Oblasti ao nedavno odredila konfiakaci-jo židovskih poaaatav in drugega premoženja. Novi protlžldovaki ukrepi 90 bili uveUavljeni. . , Prerifer .Vidkun Qulsllng, Hitlerjeva lutka, Ja odredil registracijo vaeh Udov na Norveškem. Registrirati ae morejo tudi oni, po katerih šilah teče več kot ens Četrtina žldovake krvi. Norveški židja na amejo imeti imen, a katerimi bi akušall prikriti avo-je poreklo. Kongres odpravil ustanovo CCC Armada dobila $42,000,000,000 Wssklngton. D. C» 1. julija.— Kongres je včeraj likvidiral uatanovo CCC (Civlllan Con-aervatlon Corpa) z odklonitvijo fondov za financiranja njenih funkeij, obenem pa je znižal apropriacije za gradnjo rellfnlh projektov WPA ln Splošno mladinsko upravo. Fantje v taboriščih CCC bodo dttiiobilizirani kot posledica kongresne skcije. Število fantov V teh taboriščih je okrog 80,000. Rooeevelt je pozvsl kongres, nsj dovoli $78,000,000 za vzdršavanje taborišč CCC v tem fiskalnem letu, kar pa Ja kongres odklonil. Kongres ja aprejel načrt vojnega departmenta , ki določa $42,000,000^000 za ojačanje arma-|PI de in financiranje vojne. Skup- plomatov in beguncev je dospelo M VioU u vojn« namena ja t sem na krovu švedskega parni-' Um „arastla na $210,000,000,000. Sprejeti program določa povečanja armada na pat milijonov vojakov do konca tega leta in na leat milijonov do prihodnja pomladi. DrŠavni tajnik spet posvaril Finsko ka Drotningholma iz Lizbone, Portugalska, kjer ao bili Izmenjani zs Italijane m Nemce, ki ao bili izgnani iz Amerike. Val so morali ostati ns pamiku v svrho preiskave. Takoj po prihodu parnika je MU odrejena preiskava, da se iztrebi morebitne agente in špio- ne osiščs. Ns pamik so prišli ca- Wsshlngton, D. C., I. julija.- rinski uradniki in federslnl de- DrUrni ujnUl CordeU HulJ ja tektivi. Carinski uradniki so sre- ponavno o9omri\ Finsko, tirali tri osebe, ki so bile odele- Am9rikM ptxno ^Uduje njeno žane v zaroti glade vtihotapile- ^^ aodaiovsnje 1 nacijska njadamantov. VsesobileobUrte- N odprtih sedemnsjet uradov in nadaljnjih deset v predmestjih. Doalej ae je prijavilo v teh uradih čez 80,-000 delavcev, čaaopiai in govorniki na radiopoetajah dnevno apelirajo na franooaka delavca, naj grado V Nemčijo. V neokuplranl Franciji ja La-valov apal dobil dober odziv. Upoalavalnl uradi so bili usta novljani v Lyonsu, Maraellleau, Nlcl, Montpalierju, Toulouau, Clermount-Farrantu in Saint E-tiennu. V sadnjih dneh ja aa mo lz Niča in Marseilleaa odpotovalo čez 10,000 delavcev Nemčijo. V mnogih slučajih so poročeni delavci vzali svoja žene s seboj. Green in Murray se zavzela ma poljska delmska voditelja New York, 1. jul.—William Green, predaednik Ameriška de-lavske federacije, In Philip Mur- industrijskih organized j,ln več ameriških liberalcev Je poslalo ka-blogram sovjetski vladi s spolom, naj izpusti dvs poljska delavska voditelja iz ječe. To sta Viktor Altar in Henry Erlich. Oba sta člana Poljskega narodnega svata (parlamenta) v izgnanstvu. • IJ l-j ---T žene Bessmertnyjs. Istnikdje. Wickard govori o motnosti pomanjkanja liveia New York, t jul.-Poljedelski tajnik Claude R. Wickard ja opozoril ameriški ljudstvo ns možnost pomanjkanja živeža v avojam govoru ns zborovanju Grocery Manufacturers Assn., v katerem je naglasll tudi potrebo osvojitve programa, ki naj M ustrezal vojnim zahtevam. "Amerika ko marala nasičevsti tudi ljudstva zavezniških držav," ja dajal. "Zdaj sa lahko reče, da bo vsakdo v tej dešeli Imel dovolj hrana, nismo pa gotovi glade bodočnosti, ko bodo zahteva večje. Motnost Je, da ss bomo morali odpovedati gotovim živilom In qevojiU pave raipečeval- umetnega kavčuka Trgovinski tajnik orisal program Washington. D. C« 1. julija.— Trgovinaki tajnik Jeaae Jonaa je dajal, da Amerika lahko producirá milijon ton umetnega kavčuka na leto ls lndustrijakega alkohola, ko ja naatopil pred člani aanatnaga odseka sa poljedel-ake sadeva. Tak alkohol se lahko izdeluje iz žita, ki je nakopičeno v skladiščih. Jonaa ja bil pozvan pred odsek, da pojaani, zakaj se umetni kavčuk ne Izdeluje v večjem obsegu. On je dejal, da ga Je federalni produkcljaki odbor zadnja dni informiral, da je dovolj Uta na razpolago. Jonaa ja namignil, da bo poraba Žita za alkoholna pijača omajana z namenom, da ae poveča produkcija lndua-trijakega alkohola. New Yerk, 1. Jul.—Nov pro-cea, v katerem aa producirá su-rov material za umetni kavčuk in letalaki gaaolln istočasno, ja naznanil W. S. Farlah, predsednik Stsndard Oil Co. Novo metodo ao odkrili veščaki ta kom-panije. Ti ao dali materialu ima "butadieno". Farlah ja dajal, da tovarna Standard Oil Co. ža Izdelujejo Kompanija se noče pogajati z unijo Domače vesti Oblaki Chlcago—John Jančar ls Cle-valanda Ja 1. t m. obiskal gl. urad SNPJ ln uredništvo Pro-avete. ia nekaj a pokojnem Terčku Chlcago.—V torek amo na kratko poročali, da ja umrl John Terček, uradnik Olaaa Naroda. Ta liat zdaj poroča, da ja Terček umrl na avojem domu v Norih Bergenu, N. J., po dolgi bolezni, ki ga je mučila šeat let. Zadnje čaae aa ga ja prijela ša vodenica, kl ja povspešila njegovo amrt. Star ja bil 51 lat. V Ameriko Ja prišel lata 1812 ln takoj ja prevzel uredništvo G. N., kl ga ja opravljal vas U čaa. Zadnja tr lata—od julija 1838—je bil ne-praatano doma osi roma v bolnišnici. ZapuatU js žano ln dva otroka. Peter Zgsga ja dobi svoj mir , . . Is Clevelanda C1 a v a 1 a n d.—fitlrlnsjatlstn. Emil fitafanHš, kl ga ja avto po- V lad ni delavski odbor posegel v konflikt AKCIJA ZA ODVR. NITEV STAVKE umetni kavčuk ln da bodo na-'vozil prod enim tednom, ko ja daljnja zgrajena, ki bodo produ cirale najmanj 500,000 ton umetnega kavčuka na lato. Krožek nemških saboterjev zdrobljen » t Lov na pomočnike se nadaljuje Waahlngton. D. C. 1. julija— Krožek nemških aabotarjav ja šal v bolnišnico na oblak k avoj bolni materi, ja 28. junija podlegal poškodbam. Zapušča atarše, tri brata in dva aaatri. Kav grob v Pennl Moon Run, Pa.—Ta dni je tukaj umrl Alslg Knava, atar 72 lat in doma a Hriba pri Loškem potoku, po domače Rlbničan. V Ameriki ia bival 41 let in tukaj zapušča leno, tri šinova in tri hčera. Bil ja član društva 88 8NPJ. to Puebla bil zdrobljen z aretacijo osmih *Putbl°. Colo.-Prad dnevi ja aabotarjav, ki jih ja pripeljal i"™'11 Ma? Zupančič, roj. Gor- .. j 11 i lu atara AA lat In faIm« u Dna. nemška podmornica in ao ss Izkrcali na ameriškem obražju, ter njihovih pomočnikov, poroča federalni Juftični department. Ve-lko število pomočnikov ja bilo J - - . . _ , aretiranih v zadnjih dveh dneh. | ^ ,KriJini' Department nI razkril identitete.'X Ax.1? 47 ,#t ln MpU" pomočnikov. Neki uradnik juatičnega departmenta ja dajal, da Ja organizacija aabotarjav uničena, ia-eno pa ja naglaail, da ta ni uklju- ŠiČ, stara 44 lat ln rojena v Pue-blu.—Dalje ja umrl Frank Našič star naaaljanac is Suhe Krajina, ki zapušča šsno ln tri hčere.— Nadalje ja umrla Ana Oatarman, čevala špionov, kl ao ša vedno na delu. Juatični ln vojni department sta se zedlnlls glede procedure, ds ss boter JI dobijo kazen. Jus-tičnl tajnik Francls Biddle, vojni tajnik Henry L. Stlmson in ga-nersl Myron C. Crsmer, predsednik vojsškegs sodišča, ao včeraj konferiral! tri urf, Dotnava aa, da ao ae zadlnill in odobrili zaključek, da nemški aa boter JI pridejo pred vojaško sodišče, ki ih bo najbrže obsodilo v smrt. 'omočnikl ssboterjev, če bodo spoznsnl zs kriva, bodo tudi obsojani v smrt. Tisoč slovaških ; idov interniranih Budimpešta, Ogrska, I, jul — Čez tisoč Židov, kl so pobegnili is Slovakija na Ogrsko, so ogrska svtorltete poslala nasaj v Slovaki Jo. Slovaška vlada ja Internirala vsa Žide v taborišču v Rešovlcl. Ogrska policija ja odkrila nadaljnji krožek, ki je izdajal krstna liste žldom, ki so pobegnili is Slovakija in akušall dobiti savatja v ogrskih naselbinah. M obiranje kovin in tolšče Washington, D. C., I. JuMjs ~ Splošna kampanja nabiranja kovin In tolšče, kl sa prične po za-ključen ju nabiranja starega kav Lavalova vlada v zagati Problem nasičevanja / prebivalcev Vlekf. Francija. 1. Jul.—Središča aktivnosti francoska vlada Ja ša vedno v Parizu. Plarra Leva!, nadatatfc vlada, ln drugi visoki uradniki prebijajo večino svojega Čass tamkaj. 2lvll-«ki problem dala velika preglavice Lavalu, zato mu posveča največjo poaornost. Pomanjkanja ja občutno in ljudje v me-atlh stradajo. Vlada vzdržuje avoje biroje v Vlchyju in Parizu, ker ja Francija presekana na dva dala. Pariš in severne pokrajine ao okupirali nemški vojaki in v teh biva okrog 28,000,000 ljudi. V nezaeeden! Franciji živi okrog 14,000,000 prebivalcev U visoki vladni uradnik! lahko prekoračijo mejo med zaaedeno in ne-zaaedeno Francijo. Zalaganje prebivalcev 1 živili Je rasen problem. Lavel In člani njegove vlada upajo, da ae bo položaj tsboljSel, če bo Francija ImeU dovolj delavcev na kmetijah sa pospravljanje pridelkov. Laval in poljedelski minister lisa Bon na fous ata imela ša več razgovorov o tam problemu. Skoro vsi listi so ob obletnici izbruha vojna v Siriji objavili Waahlngton. a C., 1. julija.— Vojno-delavakl odbor ja prevsel juriadikcljo v konfliktu, kl ja naatal med Montgomery Ward Si Co., veliko člkaško trgovlnako ln raspošlljalno firmo, ln unijo CIO. To je atorll kljub pro-teatu kompanije, v katerem ja naglaalla, da nima kontraktov s vlado ln na vladnih naročil. Kompanija je odbila zahtevo u-nlje glade pogajanja v avrho priznanja in aklenltve pogodba. "VoJnoKlalavakl odbor je sa-vsal stališča," se glasi odlok, "ds «por, ki lahko resultlra v oklicu atavke ali iaporu, direktno prizadene ne aamo veliko število delavcev, temveč tudi obetoj in šivljenja mnogih ljudi. V luči vojnaga položaja ln ls drugih oslrov mors odbor prevsetl juriadikcljo." Odbor ja aoglaano aprejel priporočila Lloyda K. Oarrlaona, dekana državne universe v Wis-conalnu, kl ja dajal: "Gotovo ja, ako odbor na pre-vaame juriadlkctje, da bo unija oklicala stavko, ker so ee vel napori glada mirne Izravnave konflikte iijalovill. Kompanija ee noče pogajati s unijo in lavml-la je tudi sugestijo, ds se spor predloži v rešitev poeebnamu odboru. Odgovornost sa atavko bi morala prevzeti kompanija.** Odbor ja Imenoval W. T. Fl-aherja, čiksškega odvetnika, ss načelnika posebna komisije, kl aeetevi poročilo o konfliktu ln ga potem predloži članom odbora pred zaslišanjem, kl ee prične v Chicagu 13. Julija. Wayne L. Morae, ki v vojno-delavakem odboru representee Javnost, ja podal mnenje odbora. "Ameriško ljudatvo bi lahko ugotovilo, kdo je odgovoren sa atavko, ča Izbruhne kot po-sladica stališča, kl ga zavzema Montgomery Word Co„M je dejal Morae. "Kompanija je dela razumeti, da a! pridržave pravico boja proti delavski organizacij! n da ona odloča o vprašanju masde, unljake zaščite in delov-nih pogojev. To pomeni, de hoče obdržati vae privilegija tudi v vojnem čaau. Politika tako-zvanega robustnega Indlvldu-allzma se na mora isvajati v vojnem času." čuka, ja bila naznanjena Do- članke, v katerih so nsglašali. nald It Nelaon, načelnik fade-'da si Frane!js prisvsja vse ko-¡ralnegs produkcijskega odbors Ion i Je, čeprsv so nekatere sa-•ja dajal, da se kampsnjs prične sedli Angleži In svobodni Fran-j 18. julija. coz!. Sirije je prišU pod brit- Rooeevelt konferira 9 holandsko kraljico Washington, D. C., I. Julija,— Bala hiša ja naznanila, da je predsednik Roosevelt |g sešel rszgovore s holandsko kraljico Viljemlno v Leeju, Mase., kjer e poletni dom njene hiera Ju-lane. Predsednik je doepei tja z avtomobilom is Hyde Parka, N. Y. Stephen T. Early, Roo-seveltov tajnik, ja nasnanll, da K> VilJamina odpotovala v Waahlngton, kjer se bodo ras-govori nadaljevali. Nemčija odgovorila na argentinski protest Buenos Alree, Argentina, !. ul.—Argentinska vlada ja naznanila, da je prejela odgovor z Berlina na avoj protest aa-radi potopa argentlnakega parnika Rio Tercere. po nemški podmornici Ptelanaka zbornica je bila pozvana, naj odloži debato o tej zadevi Argentinski pernik Ja bU potopljen v ameriških vodah. ako oblast pred enim letam, ko ao bile francoska četa ped povaljat vom generala Henri js Dantas poražena. s»- V PROjSVETA THE ENLIGHTEHMENT , JJ GLASILO IV UUrnflNA 6LOVEVSKE VABODVE PODPORNE JEDVOTE OifU of and publUhed br ilor« Cicero H alio nai Beneat ftoci.tr Zdrušene driave (Isven Chlcoga) ta i pni lela, f I SO sa tatet lata) s IT JO sa celo lato, 13.75 «a pol lets; sa taosemetro 0000. Subscription ralea: for the United States (except Chicago) Canada UJOC per year. Chicago oad Cicero 97M countries fO .00 per yeor. Naročnin« • lato, t? O ?o dogovoru-— Rokopbi dopiaoe ta ¿lanfcov so na vroéojo. RokopUi literorne vsebino (értlee. povesti, dramo, peeod ltd.) so vrnejo poétljateiju lo ▼ sluéaju. ¿O Jo Advortiaing rotos on ograament.—Manuacripta of cooiaannlrotWna ond unreif rl*** article« will not bo returned. Other bo returned to oo stories, ploys, poems, etc« win im when occomp»n»ed by self-addressed ond Kastor no vso. ker Ime stik s betonu • PRO«VETA 2017-11 So. Lowndale Ave. Chicogo. Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS »131 Korakanje v zraku i prenašanje največjo hi- Predsednik Roosevelt jc pred nekaj dnevi povedal, da je bilo meseca maja v Združenih državah izgotovljenih 4000 letal vsake vrste, 20p0 topov, 1500 tankov in 100,000 strojnic ter drugega drobnega orožja. Vlada navadno ne poroča številk o produkciji orožja v teku vojne, ampak te številke so tsko sijajne, da Jih je predsednik razodel brez skrbi in namenoma — da bodo v Berlinu in Tokiju vedeli, da Amerika dela, ne samo govori. Ko je Roosevelt pred šestimi meseci objavil program bojne produkcije v tekočem letu, so v Berlinu rekli, ds je to gola fantazija ... Razume se, da produkcija v maju je še daleč od viška; naj brte se podvoji pred koncem leta. Najhitrejše korake ameriško ietŠlstVd, Amerika je sama že prekosita Nemčijo v produkciji letal. Višek nacijske produkcije letal znaša doslej 3000 na mesep. Ampsk Amerika nI ssma. Koliko jih zdaj zgradi mesečno Anglija iti koliko Rusljs, nI znsno, toda število je vsekakor veliko. To kaže, da v zraku sta Nemčija in Japonska že daleč odzad. Dokaz temu so vedno večji letalski nspsdl ns Nemčijo, ki so doslej uničili mosta Kolin, Essen, Luebeek in Bremen—in Hitler ne moro več vrhlt! Angležem z enakim uničevanjem . . . Medtem pa je prišla vesela vest, ds Je ameriška armada dobila nov oddelek, ki je začel poslovati te dni: letalsko transporta c l jo. To pomeni nsravnost veliko revolucijo v prometu. Amerika že ima veliko število ogromnih transportnih letal za vojaštva in materiala po zraku po — vsem svetu z trico 300 do 400 milj v url. Ta transportna letata oo tako velika in močna, da nosijo več ljudi in blsgs kot pa so prevažali ob času prve svetovne vojne frsncoskl železniški vsgoni, ki so imel znent napis "40 mož, 8 konj" — nosijo nsmreč po zraku najteijt U pove ln tanke in v njih je prootora za 50 mož. To pomeni, da sto takih letal prenese v enem dnevu lz Amerike v Anglijo 5000 mož. Ves ameriški bojni material gre danes v severno Afriko po zraku. Inženirji, ki grade ta letala, pravijo, da ni nobene meje za velikost teh letal — torej nobsne meje za količino moštva in tovora, ki ga lahko prenašajo. Lahko si mislimo, kaj to pomeni za svetovni promet v bodočnosti. Pomeni, ds morsks ladja, ki je zadnjih 5000 let alužita človeku za potovanje ln prevažanje blaga po vodah, odhaja — pokoj. Današnja vojna je pognala v pokoj marsikaj, na primer ogrom no bojno ladjo, takozvano gklopnico ali drednatko. Ta strašna potrata — gradili so jo do pet let ln stala Je do 70 milijonov dolarjev — je šla ln prav jo, da js šla! Danes je samo še tarča ne samo torpedov lz podmornice, temveč tudi torpedov in bomb zraka, zato pa drednatko daneo počivajo v varnih zaklonih Kasno. kAeno je Amerika spoznala — potem ko jo zapravila mil j a rde dolarjev in mnogo tat Čaaa — da jo drednatka daneo brez pomena ... En ssm bombnik danes lahko potopi vse smerlške, angleške in joponske drednstke v enem dnevu, če bi jih zaloti na odprtem morju; zato po Amerika danes nsjbolj grsdi bombnike in one ladje, ki noaijo letata, zraven pa majhno bojne ladje iušilke, ki oo strsh in trepet podmornicsm, Podmornica pa tudi odhaja v pokoj. Podmornica ne bo imela kaj početi, ko oe prekomdrska transportaclja dvigne v zrak. Pomorska blokada ne bo pomenila nič po tej vojni. Blokada lz preteklosti sploh irgubi vsak pomen ... Efektivna bi bila le blokada v zraku, Če kdo zmore dovolj močno letalako floto — ampak kdo, katera pnaamczna država ali skupina držav more nadkrllltl moč Amerike v zraku? . . . Vse kože, da bo Amerika po tej vojni največja ln najmočnejša sita v zraku. Amerika bo Imela v nekaj letih na stotlsoČe letal, bojnih, potovalnih ln tovornih. Zadnja bodo najvažnejšo, kajti pomenita bodo — konec pomorske plovbe. Člosck. ki ae bo v tej vojni navodil hitrlce potovanja po zraku Čez vse kontinente ln morjs, in ki bo spoznsl veliko važnost brzega prenašanja blaga čez morja, se ne bo hotel vrniti k počasni plovbi, katera traja dneve In tedne; če lahko v osmih urah in varno preleti Atlantik, ne bo ga mikalo pluti po vodi oaem dni. Koj pa stroški letalske transportaclje? Sprva bodo naravno veliki, ampak masna produkcija in razpolaga letal bo kmalu znižala stroške na neverjetno nizko stopnjo. Zato brez skrbi lahko rečemo, da bodočnost potovanja ln prenašanja blaga s kontinenta na kontinent jo v zrolcu. V Nemčiji so menda prvi spoznati veliko važnost vojne v zraku in Hitler se je pripravil a .10,000 letali — kolikor niao Imele vse druge drževe skupaj. Hitler po nI računal s možnostjo, da Amerike jama lshko v kratkem časti podvoji in po troji njegovo letalsko elio — predno bo Nemčija mogla to storiti. Ker ni o tem računal, je bil takoj v začetku svoje vojne oboo jen ns poraz ln uničenje ne glede na to, koliko dežel Je pogazll in nevojil po B-vropi. Amenke te je takoj ib »oimihu vojne vrgla na produkcijo letal, s ka tet i »nt je zalagata Anglijo in sebe in v dveh letih — v dveh letih je Amerika dosegla nemški rekord, ki Je vzel Nemčiji celih Mrdem M! Nai.Jak* Nemčija Je igrala ne visoko karto letalstvo po Je to karto izgubila. Amerika sama Je Je potolkla v produkciji letal — in zdaj mota naduta Nemčije plačati Igro. Plačala bo igro, katero Je aema začeta, a težko kaznijo — na meeto svetovne nadvlade. katero Je pripravljala, postane podložnih Amerike, pudložnik demokracije toliko česa — no glede na to, de bo pudložmštvo trajalo tudi 50 let — ds se ssma navadi demokratičnega življenja. Ameriško letalstvo bo osvobodilo in demokraUiIralo svet! — kovt podsvili. Nf bomo morali pod« in hrano, pač pa b* spraviti tudi unor so bUi O slovenski politični akciji Chisago. 111.—V Prosveti z dne junija sem podal kratek opis in komentar o načrtu za povojno Evropo, ki si ga je zamislil ln pred lotil za priobčitav v tedni-cu Collier's ameriški profesor zemljepisja G. T. Renner. (Col-ler's Weekly, izdan 6. junija). Razočiran in raztogoten nisem bil samo jaz, temveč tudi tisoči drugih, globoko čutečih Slovencev/ Jugoslovsnov in pripadni-kov izkoriščanih manjšin malih evropskih narodov, kčjim je še vedno pri srcu rodna gruda, njena tragična sedanjost in srečna bodočnost. Smatral sem za potrebno, da se taktri povzamejo resni koraki za politično akcijo, katere glavna naloga naj bi bila pobijati brutalne "znanstvene" načrte za trajen mir v Evropi, kateri pa v resnici ustvarjajo bazo za nadaljnje izkoriščevanje malih narodov, za mednarodne intrige—torej za nadaljnje vojne. Smatral sem tudi, da je dolžnost Jugo-slovanskega pomožnega odbora pobijati take gorostasnosti, zla sti še, ker je ta odbor že lansko jesen zaključil, da bo gojil poleg relifne tudi politično akcijo. Cilj te politične akcije naj bi bil "združenje" Slovenije v novi Jugoslaviji. Zelo me je navdušila vest, da se ima dne 7. junija vršiti v Clevelandu konferenca, na kateri ima biti poleg odbora JPO tudi "cvet slovenskega naroda" v Ameriki. Vabljeni so bili vsi uredniki našega časopisja in leposlovjs, zastopniki naših socialno - kulturnih prizadevanj naš odličnjak Louis Adsmič predstavniki jugoslovanske via de in drugi prominentni rojaki Navdušenje pa me je minilo, čim sem začul prve odmeve o poteku konference. Popolnoma sem bi poparjen, ko sem čital zapisnik in druga poročila o rezultatoM Da je bil na konferenci izvoljen posoben odbor za izvajanje politične akcije, je bilo že večkrat poročeno, torej ta aedaj n važno. Važno pa je dejstvo, da tvori eksekutivo tega odbora pet članov, izmed katerih Je samo tajnica zastopnica kake organi-zflrane struje. Ostali Člani eksekutivo ne zsstopajo uradno nikogar, torej tudi niso drugemu odgovorni zs svoja dejanja kot svoji vesti. Ostalardva člana novega odbora—posvetovalca stotino milj Izven "metropole"—pa tvorita neko "peto kolo" kljub temu, ds zsstopata Jugoslovansko socisllstlčno zvezo (Kristan) ln SNPJ (Molek). Zapisnik niti drugI vlrl ne povedo, sli je JPO obdržal kontrolo nad tem političnim odborom in jaz dvomim, da Jo je. Tb bi torej f>omenilo, da je JPO premestil svojo politično odgovornost iz rok naših bratskih podpornih organizacij v roke posameznikov, ki niso prl-moranl dajati odgovora nikomur. Položaj Še ne bi bil tako slab, ako bi konferenca začrtala kako pot, napravita kak načrt ali kako "platformo", kateri naj bi novi odbor sledil. Toda. ker tega manjka, Jo položaj še toliko slsbšt. Brez zaalombe naših bratskih, političnih ln kulturnih ustanov ta odbor sploh ne more funkdn-ni rat i. Toda kake zaalombe od- bor ne more pričakovati, dokler nam ne pojasni, kaj je njegov cilj. Kaj je njih načrt za "združeno" Slovenijo, za Jugoslavijo? Kaj naj bodo njene pove meje, politična forma vlade? Kaj je sploh program tega odbora? Brez finančne opore odbor ne bo mogel uapešno ali celo javno nastopati. Toda kako more pričakovati kak cent podpore od glavnih možnih prispevateljev— bratskih podpornih organizacij |n njih naprednega članstva— dokler ti organizacije niso informirane in zagotovljene, da se smernice novega odbora ne bo-tio križale z načrti, katere bi te organizacije podpirale finančno n moralno? Zapisnik pove, da je vprašanje jx>litične forme vlade nove Jugoslavije bilo sproženo na konferenci, toda je prevtadovulo mnenje, da je to "zadeva onih tam in mi jim ne moremo ničesar usiljevati." Bože mili, ali Jim tudi demokratične forme vlade ne moremo priporočati? Stavil bi vsa ostala leta svojega življenja (otar sem 37 let in zdrav!), da si vsaj 907« Slovencev, Ifrvatov in Srbov v Evroj želi vsaj 10% tiste demokracije ki jo uživamo mi srečneži Ameriki. Recimo, da bi Jugoslovanom reo bila dana prilika, da si sami odločijo politično formo vlade in bi Srbi glasovali za dedno kraljevino, Hrvati za "neod-vlano", Slovenci pa za demokra tično federacijo. Kdo bi zmagal? Srbi, seveda! In ali bi to bilo demokratično po načinu kot si demokracijo tolmačimo mi Ame-rikanci? Mogoče je primerno Vprašati sedaj: Na podlagi kake demokracije pa so Slovenci dobili kralja za vladarja leta 1018 namesto predsednika? Nihče jih ni vprašal, in sicer zato, ker je bil "kralj" v načrtu onih, ki so delali končni zemljevid Jugoslavije. Jugoslövanov nihče ni vprašal. Plertienito delo Jugo-slovanskegs republičanske-ga združenja je splavalo. V pričo zgodovine bi zelo dvomil, da bi večipa v "združeni" Slovenij in "novi" Jugoslaviji nasprotovala, ako bi jim politično formo vlade pripravili že Amerikanci in njih zavezniki. Mirko G. Kuhol. Pomožno akcUa ta dmgo Detroit. — Večkrat čl tam apele br. V. Cainkarja in drugih za pomoč našim nesrečnim bratom in sestram v stari domovini, toda odziv Je bolj polžev. Posebno tukaj v Detroitu smo nekam za spsni, kar se tiče pomoči za Jugoslavijo. Pravi vzrok te zaspanosti mi nI znan, vem pa, da den vzrokov je, ker mnogi ml alijo, da bodo po vojni pomagal direktno svojcem. Tak namen sem imela v začetku tudi jaz. Jaz sem namreč poalala dve vreči o-bleke mojemu polbratu malo prodno se Jo pričela vojna. Ta ko sem mislita storiti tudi po to, vojni.« Zadnjič je rekel br. Cainkar v svojem epstu, naj pomiallmo da niso vsi tsko srečni, da bi i moli tukaj svojo sorodnike, ki b jim znatno pomagali. To je tud sebičnost, kajti ne bodo ssmo na M sorodniki v potrebi, ampak vsi ki Jih ne bode nsdfašistični vol da jih i z obleko fesiro-rrjov iz de-pregnani In kadar bodo doma, zopet ne bodo imeli strehe, ker so jim nacifa-šisti požgali kar cele vasi. Veste, to so problemi, ki jih bo treba rešiti. In kdo jim bo pomagal, ako ne mi Amerikanci, ki smo njih edino upanje. Toda kako bomo rešili te probleme posamezno, kajti nihče med nami ni toliko premožen, da bi kaj taki^; a zmogel. Večtpa nas smo le delavci ali mali obrttiiki. In kaj vemo, kaj bo tukaj po vojni; morda bo velika brezposelnost, ako ne kaj hujšega Tukaj moram pjripomniti nekaj: Večkrat slišim opazko: "Ja, pa saj ne bodo tam nič dobili..." Seveda taki navadno nič ne da-o in to je ničev izgovor. Seveda tam ne bodo nič dobili, če bi delali vsi take izgovore, pa nihče nič dal. Nekateri se tudi izgovarjajo na Republičansko združenje, češ, da so takrat darovali, toda ni bilo vse skupaj nič. Vesta, tisto je bilo>vse kaj druge-ga, tisto je bila politična akcija, ne pomožna. Toda tudi tisto ni bilo napačno, če bi bili uspeli, toda če nismo, ni naša krivda. Kolikokrat kakšen kandidat stavi tisočake za svojp izvolitev in koliko sitnosti ima. Ali mu kdo garantira, da bo izvoljen? Ne, v bodo priobčenu v nihče, kajti vsi kandidatje ne morejo biti izvoljeni. In ali mislite, da dobi svoje tisočake nazaj? Kaj še, kar lepo mora pozabiti nanje in končno se mu njegovi nasprotniki mogoče še posmehujejo. Tako je povsod, z vsako stvarjo. Ako ničesar ne poskusiš, tudi ničesar ne dosežeš. In nobena stvar ne gre gladko, brez truda, in posebno še brez denarja se ničessr ne doseže. Smo pač pod takim sistemom, da je denar potreben povsod. So sicer ljudje, ki verjamejo, da bi se dalo izhajati brez denarja, ampak je dvomljivo, kajti denar je le izmen j evalno sredstvo. Na jprimer kako bi kmet peljal čredo svinj ali jato kokoši in jih na trgu zamenjal za vola, obleko, čevlje itd.? To bi bilo nepraktično in skrajno nerodno. In mar naj na primer nese industrialni delavec svoje roke na trg, kajti dela ne more nesti? To bi nekako šlo le, če bi prejemal nakaznice za svoje delo, s katerimi bi potem kupil potrebščine. V tem primeru bi pa tudi nakaznice postale nekakšen denar. Toda naj se vrnem k predmetu, s katerim sem pričela. Po mojem mišljenju ni danes nihče, kdor dela, toliko reven, da bi ne mogel dati kak dolar za pomožno akcijo. Saj imamo dolar ka dar pridemo k bari; takrat se človeku ne zdi nič škoda, če zapravi dolar, dva ali pa še več. Te-le besede naj ima vsakdo pred očmi: Odpri srce, odpri roke, oti-raj bratove solze. Pomislite, kako smo srečni, da smo tukaj. Vendar pa včasih kdo tako neumno zine, češ, saj nimam kaj izgubiti, ako pride Japonec sem. Stavim glavo, da bi se ga tak "modrijan" bolj prestrašil kot pa jaz, ki ne mislim tako. Jaz sem prevzela na seji ženskega odseka SND za zbiranje prostovoljnih prispevkov za jugoslovansko pomožno akcijo slovenske sekcije. Torej trkam na vrata dobrosrčnih rojakov ln darujte po svoji moči. Nabiram obenem tudi za rusko pomožno akcijo. Kdor hoče kaj darovati v ta namen, lahko da meni. Ime- Tu v Detroitu se zavedamo nevarnosti zračnega napada. Zaito se trenirajo ljudje za take primere, moški in ženske. Imamo tečaje v to svrho. Moram omeniti, da so zelo natančni, koga potrdijo. Izgotoviti moraš z uspehom tečaj ža prvo pomoč (first aid), potem pa tečaj za tako zva-nl air raid warden. Ko to izdelaš, m^raš imeti sliko in znake, policija pa vzame tvoje prstne odtise. Človeka, ki je bil kdtj kaznovan radi kakega kriminal« nega čina, ne sprejmejo Tudi nas ženske so organizirali. Ko si enkrat prestala vse predpisane preizkušnje,' potem šele lahko postaneš clanica prvega ženskega kora. Nas vadijo či sto po vojaško. Imamo ženske častnice od najnižje do najvišje; Človek bi se smejal vsemu temu, ako bi se ne zavedal resnih časov, v katerih se nahajamo. Smešno se mi vidi, ko se moramo ta ko strumno postavljati in po vojaško salutirati. Če bi mi kdo rekel v preteklosti, da me bo kaj takega doletela, bi mu rekla, da je znorel. Za enkrat bomo menda največ za parado. Toda kdo ve, ako ne bom nekega dne ropotala s kakšnim tankom ali "jeepom " Človek res ne sme misliti, kaj ga vse lahko doleti, ako je dolgo na svetu. Pa se ne smejte preveč Jn tudi ne mislite, da bomo "flirtale" z Japonci. Ne bo se pnu godilo dobro, ako pride pred puško. Torej se bomo naučili Še streljanja. Jaz že malo znam saj sem že obstrelila nekegi? mačka, ko je hodil peti podokni-co. Bila sem malo nevoščljiva, ker sem vedela, da tisto petje n bilo meni namenjeno. Dne 4. julija se bo tukajšnj Slovanski kongres udeležil tudi proslave neodvisnosti in bo ime svoj voz ali floto z napisom, zastavo in drugimi dekoracijami Slovanska dekleta pa bodo v svojih narodnih nošah predstavljala posamezne narodnostne sku pine. Jugoslovani bodo tudi imeli svoj oddelek in svojo floto Apeliram ns vse Slovence, da se udeležite te proslave, da poka žemo, da nismo samo Slovani marveč tudi Američani, nič man vredni od drugih, starejših Američanov. Slovenci se naj zbirajo pri Hoffmanovem Buildingu na Woodward ave., kjer se začne parada, kot sem slišala. Rusiji komunistična stranka, k a-era si lasti absolutno vso poli. tično moč v deŽeU in katera kontrolira s pomočjo svojih "celic" tudi vse organizacije, pa bile ka. iršnegakoli kova. In nad to stranko je. v končnem pomenu besede absoluten —Stalin ?ebe ] pravi, Dne 10. julija pa ima michl ganski Slovanski kongres izlet v Boblo park. Kdor se more, na. se udeleži tega izleta. Ladja za pusti pristanišče ob 8. uri z ju traj. Dohodki od tega izleta so namenjeni za vzdrževanje tega pokreta v tej državi, oziroma bo Šla polovica za ruski relif. Končno pozdrav vsem čitate-ljem, posebno pa mrs. O. Tomši čevi, ki se nahaja nekje v Ca liforniji v bolnišnici. Katy Kraina. 121. Langerholčev odgovor Česnu Jokaotown. Pa.—Stara navada Stalinovih oboževalcev sc je ponovila. Dasi sem v kritiki Čes-novega članka "Mi in Rusija" poudarjal, da spoštujem rusko ljudstvo (obsojam le Stalina in njegove pajdaše), sem od njega dobil očitek, da je to—"stara pogreta fraza". Enostavno me je prištel k sovražnikom sovjetov ln da sem poln golih predsodkov. Na ta način—tako si pač nekateri mislijo—je najlažje premagati nasprotnika. Enostavno ga pokaži, da je nasprotnik delavske vlade, v tem slučaju še posebej slovanske Rusije, pa bo osovražen, da ga niti pes ne bo povo-hsl. To je star "trik" v polemiki te vrste. Naj resnici ns ljubo jx>novno poudarim, da nisem še nikoli obsojal ruskega ljudstva, kajti znano mi je, kot jc lahko tudi drugim, da ljudstvo v diktatorskih državah ni odgovorno za početje državnikov, in sicer enostavno zato ne, ker nad njimi nima nobene kontrole in pri vladi nobene besede. Rečem tudi to, da ruskega ljudstva ne smatram za tako zabitega, da mu je v interesu njega samega in tudi v interesu dežele potrebns diktature. Seveds br. £§B#ti pravi, ako bi rusko ljudstvo ne hotelo diktature in Stalina, da bi že obe lafcko ovrglo. S tem br. Česen le pokszuje svoje znsnje ali neznanje političnega uetroja sovjetske Rusije—sploh katerekoli diktatorske države—kjer je dovoljena le osa soma stranka, v n gospodar le ena oseba —ki pa ne tolerira nobene opozicije ne v stranki niti zven nje. Z drugo besedo: vsakdo ^nora plesati tako kot komunistična stranka gode, ta pa mora plesati tako kakor njen vrhovni poglavar—diktator—hoče. V realnosti je ta Česnov "argument" prav tako brez podlage in absurden, kot če bi rekel, da bi se Nemci lahko iznebili Hitlerja n nacifašizma, če bi ga'ne hoteli. Pri tem seveda pozablja na teroristični aparat—tajna policija itd. itd.—ki je hrbtenica vsake diktature. In kakor v Nemčiji, tako tudi v Rusiji ne more nihče drugi kandidirati v politične urade kot le oni, katere postavi ali odobri komunistična stranka. In na vsako mesto je postavljen le en kandidat, kajti opozicija je prepovedana. In ta monopol nad političnimi uradi si je komunistična stranka zasidrala tudi v ruski—"najbolj demokratični ustavi na svetu", ki dovoljuje samo eno stranko! Želel bi, da bi br. Česen pojasnil, kako se naj ljudstvo v taki državi reši diktature, če je ne mara, kajti prepovedana in zatr-ia je vsaka opozicija, in to že v kali. Sploh bije br. Česen sam po zobeh: Na eni strani da bi se rusko 'ljudstvo lahko iznebilo diktature in Stalina, "če bi tako hotelo," na dru-;i strani pa zagovarja in pere— čistke", to je zatiranje opozicije, čije namen in smoter je spre-memba vlade. Kako se to uje-fria?! Ali je mogoče to le igranje z besedami? Kar se Karla Marksa tiče, ni nikjer, najmanj pa v "Kapitalu", zagovarjal take diktature kot jo |vidimo v Rusiji. Sploh se on ni S tem vprašanjem bavil ali ga Razvil, naglašal pa je v vseh svojih spisih, da socializem pomeni pajvišjo stopnjo demokracije in da brez te sploh ne more biti socializma. "Diktaturo proletaria-ta" omenja le v enem svojih spisov in Še to le mimo grede. Tisti, ki so preštudirali Marksove spise, pravijo, da Je on pod temi besedam/pojmoval: vlado delavstva, po delavstvu in za delavstvo v svrho razlastitve kapitalistov in odpravo razredne družbe, ne pa vlado nad delavstvom, kot to vidimo pri boljševikih. Po marksističnem pojmovanju ni "diktatura proletariata" sploh nobena diktatura za delovne mase in njih zaveznike, marveč velja le za kapitaliste in buržvazi-jo. Rusija je že zdavnaj odpravila in v zadnjih 20 letih temeljito izkoreninila kapitalizem. Torej tujcaj ni nobenega razrednega povoda več za diktaturo, kajti v Rusiji ni več privatnega kapitalizma. Kljub temu pa Stalinovi oboževalci in pralci še vedno vidijo politično potrebo diktature in "čistk" v Rusiji, dasi se na drugi strani sklicujejo na—demokracijo! Ni čudno, če je toliko konfuzije na svetu, posebno pa med tako zvenim i "ra-dikalci'. Dasi nisem pristaš nobene diktature, pa bila taka ali taka, moram vseeno priznati, da se ml ni prav nič dOpadel boj med vodilnimi boljše vik i za visoke vladne službe in strankine pozicije. Se manj pa se mi jc do-padla pogubonosna taktika ruskih voditeljev glede delavstva v zunanjih držaVah. Br. Česen bi sicer rad zvrnil krivdo na demokracijo, češ, da je ona kriva, da imamo Hitlerja, Mussolinija itd. Resnica je, da je temu v veliki meri kriva razdvajalna tak-tika komunistov. Socislizem in komunizem sta si dva najbolj sorodna nauka, kljub temu je bil skorsj ve» M nemških komunistov in sploh vse kominteme naperjen pioti socialistom, ki so po rszsulu kaj-zerske Nemčije sestavili pr"v*-zorično vlado ln Jo domin t rs I i do prvih parlamentarnih volitev, I kakor tudi potem igrali va/J* vlogo posebno v Prusiji kot najmočnejša stranka. Komunisti niso nič upoštevsli tažkegs st* j lisca weimsrske republike cialiste so krstili za "oocia i** ste* in se oprijeli taktike vlad* aU razbij. To je bilo njih tako napram vladi in še bolj p» (Dalje na S. strani) . - ČETRTEK, I JULUA PROSVE Vesti iz podjarmljene stare IZ NACIJ8KIH IN VIROV DRUOIH "Kaertner Grenzruf" poroča o /¡vljenju nemških izseljencev ir -province Ljubljane" (Kočevje), ki bivajo v tabori&u na Bledu Njihovi otroci hodijo v nem ¿ko solo na Bledu in naučili so se prepoditi nemške pesmi. Odraslim dajejo oblasti propagandne knjige in letake. Cesto prirejajo prijateljske večere—Ka-meradschoftsabende. Nekatere JZ \vRa taborišča so že naselili v Gornji štajerski in v ftajhu, kamor bodo za njiiAi odfflo njihove rodbine, Vsi so že dobili svoje listine o nemškem državljanstvu— Reichbuergerrecht. e Wiener Tagblatt" prinaša Test. da se je hrvatski narod udeležil proslave Hitlerjevega rojstnega dneva. Lktt so-'priobčili članke o osebi Fuehrerja, tvorca nove Evrope. Zagrebški radio je za to priložnost organiziral svečano oddajo. , x S • "Kaertner Grenzruf": Ker je v zasedenem ozemlju socialno zavarovanje delavcev spadalo v področje socialne zavarovalne blagajne v Kranju, je načelnik mestne uprave določil, da se v to področje prideli tudi zavarovanje članov gasilske čete. "Kaertner Grenzruf": V Dolnji Štajerski se je začela akcija za iskanje pomembnih kultur-Inih spomenikov, ki jih zbirajo in pošiljajo v Heimatmuseum (domovinski muzej), ki sobili nedavno ustanovljeni. To velja zlasti za predmete, ki jih izdelujejo krajevni obrtniki, folklornega in narodopisnega pomena, ter listine, ki se nanašajo na zgodovino naseljevanja Spodnje Štajerske. Najdragocenejši med vsemi je bronast doprsni kip Germanika, ki so ga našli leta 1921 v Sv. Jurju pri Celju. • "Pester Lloyd": Minister Toth je poslal vsem političnim uradom in vsem policijskim postajam za ekonomsko nadzorstvo v državi okrožnico, s katero zahteva, naj se poveča pridelava in prvo skupino spadajo mesta: Vukovar, Vinkovci, Osjek, Ze-mun in 63 občin v Slavoniji in veliki župi Vuka. Več kot Nemcev v Perovaradinu, Mitro-vici in 41 vaseh velike župe Ba-ranja. Po zakonu o uporabi nemškega jezika z dne 30. oktobra 1941 ima nemški jezik v uradni uporabi iste pravice kot hrvatski V vseh občinah, kjer je več kot 20% nemikih naseljencev. JI kraji lahko uradno nosijo ime v nemškem jeziku. Napisi v teh naseljih in mestih ter napisi cest morajo biti v obeh jezikih. V občinah z več kot 10% nemškega prebivalstva lahko to prebivalstvo uporablja nemščino v občevanju z državnimi oblastmi." e Corriere dela Sera poroča, da je na vzhodnem bojišču "hrvatska legija ukijučena v italijansko ekspedicijsko vojsko pod povelj niš t vom generala Mesea." * V Zagrebu je umrl kit>ar Dra-gutin Filipovič. * Ko je prišlo skozi Jesenice 400 novih nemških učiteljev, jim je morala v pozdrav igrati godba. Politični zastopnik jih je uradno pozdravil in jim je zabičal, da mora ob njihovem službenem nastopu izginiti iz teh krajev vsaka slovenska beseda. V vsakem kraju, kamor so prišli, jim je moralo prebivalstvo pripraviti najlepše sobe v kraju za stanovanj*. Tudi pojedine so jim morali prirejati. • Pester Lloyd: "NJnogi kmetje se upirajo zapovedi srbskih oblasti, naj posejajo neizkoriščene njive z zelenjavo. Zato je bel-grajska občina postavila skupine 5-20 oseb, ki kmete s silo priganjajo k obdelovanju nepose-jane zemlje." Italija v skrbeh saradl nemirov na jugoalovanakem osami ju Bern, 20. junija (NYT).-Na vzlic nemškim in italijanskim poskusom, ki s svojimi poročili skušajo prikriti in zmanjšati vesti o uporih v Jugoslaviji, dobivamo vse več dokazov iz verodostojnih virov, ki potrjujejo obstoj javne vstaje. To dejstvo priznavajo celo v Italiji, indi-rektno sicer, kar je razvidno iz najnovejšega pisanja vseh časopisov,' ki priobčujejo identična poročila, ki vsa govore o težavah, s katerimi se morajo boriti zasedne vojske v Jugoslaviji. Čeprav upornike še vedno opisujejo kot "komuniste", je tež-' ko prikriti, da so Mihajlovičeve čete po vsem videzu dobro organizirane in opremljene za delovanje v polnem obsegu. Pred obletnico vojne z Rusijo vojaški komentatorji naglašajo, da so dogodki v Jugoslaviji verjetno povzročili zakasnitev nemške ofenzive. mi pišejo? naj se strogo drže kontrole cen. • "Zuericher Zeitung" poroča, da je s hrvatskim trgovskim ml-trom na ČelU prispela v Miau delegacija hrvatskih trgovcev. .'/r - Corriere dela Sera priobčuje poročilo 'generalnega štaba po-glavnika': V vzhodni Bosni so uporniki organizirali po boljše-viških navodilih sovjete v okrajih Zvornik, Višegrad, Sokoló-ac in Rogatica. Ti sovjeti deludo po navodilih iz Londona in Moskve. Razbojniki, četniki in komunisti so zagrešili' strašne zločine, zlasti med muslimanskim prebivalstvom, uničili njihovo imetje, porušili hiše in pomorili /ene in otroke. Da bi en-:rat za vselej uničili hajduko--'anje, so se oblasti spustile v »rbo v okrajih Sokolovac in ("Katice in na planini Pločič. 'red tedni so nemške in vstaške •ti energično in z velikim uspehom napadle in popolnoma uni-četniške in komunistične tovarnah zaposlenih nad i»'»0 delavcev, je večina tovarn l".»/.nih, stroji pa preseljeni N< mčijo. i • ^ 'lijanski kvestor v Trstu Je povedal prebivalstvu spreha-";« po ulicah od sedmih zve-« stih zjutraj. Za okolico MJ« prepoved od osmih zvečer «»tih zjutraj. e Wienfer Tsgblatt: "Hrvatsko ''"nje ministrstvo je sestavi-> «P»»ek občin, ki i ms jo več kot nemškega prebivslstvs, ln ^ im*i° več kot !•%. V Janko N. Rogelj Dnevno prihajajo pisma, ki so v zvezi z našo pomožno akcijo. Nemogoče mi je vsa ta pisma priobčiti. Toda nekatera izmed nijh so tako sočutno zamišljena in iskrena, izražanje v njih je tako toplo in domače, tako naše in srčno, da naj jih čitajo tudi čitatelji naših časopisov v Ame-riki. y Black Diamond, Waah. Mrs. Mary Prasnikar mi piše: "Vsakokrat, ko prebiram Novo Dobo, čitam članke za pomoč Jugoslaviji. Tudi mene srce boli, ker ne morem osebno poslati pomoči mojim sorodnikom v ljubi zeleni Štajerski, v Savinjski dolini. Posebno bi rada poalalš svojim staršem, ko sta oba že stara čez osemdeset let. Lansko leto sta oba še živela, ko je ta pemŠki zmaj požrl slovensko zemljo. Bog daj, da bi se zadavil nad njo; ona bi se še vzdignila iz teh razvalin in pogorišča. Saj pregovor pravi, da na pogorišču vsaka stvar lepo raste. "Tukaj Vam pošiljam pet dolarjev za pomoč Sloveniji; ni dosti, pač če bi vsak član ali članica pri naši Ameriški bratski zvezi darovala pet dolarjev, bi se že poznalo. Zelo rada prebiram Vaše članke v Novi Dobi in zdi se mi, kakor bi poslušala glas iz Slovenije. Jaz sem prišla iz starega kraja šele 1930 leta. Prebila sem zadnjo vojno v domovini, kjer je bilo veliko pomanjkanje, toda ne tako strašno, kot Je sedaj." Hvala za lepe in čiste besede, Mrs. Prasnikar! Ely, Mlnnesots Glavni blagajnik Ameriške bratske zveze mi piše:. "Danes je naš lokalni odbor št. 6 JPO-SS poslal vsoto $143.00 glavnemu blagajniku Leo Jur-jevcu. Darovali so sledeči: Frank Golob in njegova družina iz East Harvey St., $10.00; John Vene, $1.00; John Koschak, farmar, $3.00; Frank Lamberger, $2.00; John Podboj, $1.00; Jos. Spahn, $1.00; društvo št. 25 ABZ, Eve-leth, Minn., $15.00; John Selak, Los Angeles, Cal., $10.00 in prostovoljni prispevki nabrani na shodu ministra Franca Snoja, $100.00." Brat John Selajc piše glavnemu blagajniku sledeče: "Tukaj priložim ček za vsoto $10.00 za slovensko pomožno akcijo, kajti tukaj nimamo društva naše zveze. Jaz sem član društva št. 58 v Little Fallsu, N. V. Tudi jaz bi rad nekoliko pomagal našim Slovencem onkraj morja. Rad bi dal več, to je vse, kar tWem za sedaj." Hvala, brat Champa in brat Selak. Lepe besede so podprte z dolarji. Loa Angeles. California Iz tega toplega in sončnega mesta mi piše Slovenka Mary Stucin sledeče; • "Prav lepo se mi vidi, ko se tako trudite, da boste nabrali večjo vsoto zs reveže v domovini. Večkrat čitam Vaše dopise in se ml zelo dopadejo. Bog daj, da bi bilo kmalu konec tega klanja v Evropi, ko naše ljüdstvo tako strašno trpi v domovini. Priloženo Vam pošiljam $5.00 za slovensko pomožno akcijo." Hvala tudi vam! Daleč ste od svoje rojstne domovine, tods iskreno čutite s svojimi rodnimi brati in sestrami. Barberton. Oblo Mrs. Josephine Porok, vestns in aktivna tajnica lokalnega odbora št. 18 JPO-SS mi piše: "Naalednja imena ao bila po pomoti izpuščena iz našega poročila. Sledeči so darovali po $1.00: Miss Amalij* Psčnik, Louis Novak, Joe Poje, Anton Polk, Mary Zdravje, Mary Ze-leznikar, Albert Muren, Tony Troha, John Ujčič, Frank Spetič, Frank Dutchman, Marion Ausec, Frances Žagar, Joe Jerman, Frank Likovtč in Anton Žagar. —Skupna vsota, poslana na glavi nega blagajnika, je bila $304.85." , Chlaholm. Mlnneaota Ko sem bil meseca maja Chisholmu, Minn., sem imel po? govor z uradniki lokalnega odbora JPO-SS. Obljubili so mi, da bodo poskrbeli in delali, da naberejo večjo vsoto med tam kajŠnjimi Slovenci, ki se v resnici zanimajo za nesrečo naših bratov in sester v domovini. U Salle. Illinoia Dr. Boria fVirlan, ki je radi zaposlenosti ministra Snojs govoril na shodu v La Sallu, mi je v Clevelandu poročal, da so imeli dober shod ter da so na shodu nabrali lepo vsoto dolarjev za pomožno akcijo. Hvala vsem, ki so darovali. New York. Chicago In Joliot Pred časom sem čital res vzpodbuden in globoko zamišljen uredniški članek;v listu Glas Naroda, ki se je bavil z našim pomožnim delom v Ameriki. Take članke bi morali naši uredniki pisati od časa do časa, da bi pridobili slehernega Slovenca in Slovenko v Ameriki za naše delo. Hvaln! r» * ' Tudi naš glavni predsednik JPO-SS, brat Vincent Cainkar, napisal v Prosvetl članek, ki moral preČltStl vsak Slovenec v Amertkl, Povedal Je čisto in golo resnlčo, ki mors odpreti oči še tsko zsspanemu rojaku. V glasilu KSKJ je glavni tajnik JPO-SS, brat Joseph Zalar, apeliral na članstvo KSKJ, da naj darujejo in žrtvujejo za naše reveže v domovini. HvalS obema! je naj bi gA Maple Heigkta. Ohio To je mala in prijazna slo-venaka naselbina. Imajo svoj Slovenski narodni dom ln v tem domu poje pevsko društvo Domovina, ki je priredilo koncert ter oddalo čisti preostsnek zs pomožno akcijo. Tjijnik Doma je narodno zavedni Slovenec Anton Perušek, ki je poproail še posameznike, da so darovsli. Izročil je lokalnemu odboru v Clevelandu vsoto $tf0.OO. Hvala! To je dokaz, kaj lahko napravi dobra volja v mali sloven-aki naselbini. Članek is Cklcags Brst Andrew Špolar je priobčil v slovenskih čssopislh dolg Članek, v katerem daje navodila in sugestije, kako bi ae nabralo kaj več denarja za pomožno akcijo. Ideje so dobre! Koliko vas je, da ste priprsvljenl podpirati njegove nasvete? Pišite in raz-prsvljsjte, bodrite in prosite ns-še ljudi, da se bodo zgsnlll iz mrtvils ter delali za dobro stvsr. Nemški ipion priznal krivdo New York, i. Jul^Richard F. Freundt jc pred federalnim ao-diščem priznal, da je vodil šplo-nažo v prilog Nemčiji ln ji pošiljal vojaške informacije, proden je Amerika stopila v vojno. Sodišče je naznanilo, da bo izroklo obsodbo 8. svgusts. Maksimsl ns kazen je dyajset let zapora Govor dr. Alojzija Kuharja časopisi Cstholic Times, Cath-olic Herald in The Universe v Angliji so priobčili izvlečke la govora jugoslovanskega poslanika dr. Alojzija Kuharja, ki ga je imel v MSnchesterju v katoliški vseučiltškt ligi na katoliškem tednu v Manchestru. Dr. Kuhar je govoril o položaju katolikov v Jugoslaviji ln povedal, zakaj so katoliški Slo-venči irt Hrvati s takim veseljom sodelovali pri ustvarjanju skupne države s svojimi brati Srbi, ki so pravoslavne vere. Pokazsl je, kaj so dosegli katoličani v štiri in dvajsetih letih v polni svobodi, ki je več kot tisoč let v prejšnjih političnih razmerah niso imeli!' "Katoliško prebivalstvo Jugoslavijo," je dejal dr. Kuhar, "je dolga stoletja živelo v drugih držsvsh, ki so imele samo ta cilj, da bi jih nacionalno uničile. Nikdar niso bili deležni tistih pravic, ki so izvor božjegs in nsrsvnegs prsva in ki so stri-but vsakega, pa tudi najbolj pri mitlvnega človeškega bitja. Ko so dosegli svojo lsstno državo, so mogU raaviti svoj genij v plo-dovitem delu. Teh 24 let, v katerih so katoličani in pravoslavni iste krvi živeli drugi poleg drugih, so triumfalen dokaz za vso ostalo Evropo, da katolicizem, če se mu da svobods, svobodo uporabna samo v korist naroda aamega, kar je tudi razumljivo, kajti narodna svobods je med temeljnimi nsčeli krščansko morale." V nadaljevanju svojega govora Je dr. Kuhar razloiil sedanji položaj JugosJsvije in prizadevanje sovražniku, da bi razdvojil Srbe, Hrvate in Slovenca, ds bi med njo postsvil meje prelite krvi in ubojev, s to ssmo zsto, ds bi jugoslovsnske nsrode razdvojil ln uničil. Govoreč o potrebi, da je treba Jugoslsvijo kot naravno skupnost Srbov, Hrvatov in Slovoneev integralno obnoviti in uključtti v novo ure-jenje povojne Evropo kot njen organaki steber, je rekel: "Naša naloga tu in v Ameriki je v glavnem ts, da prepričamo zavezniške narode in zlasti sn-gleškn gorovoreče demokrecije, da je Jugoalavijs kot akufmi dom vseh Srbov, Hrvstov in Slovencev element solidsrnostl zs vso novo Evropo, ki so želi obvarovati v bodočnosti nemškegs in itslijanskegs nasilja. Ta Jugo-slsvijs jc produkt tisočletnih idealnih naporov ln žrtev.' Ona ni umetna tvorba, temveč naravna nujnost, ki jo zahtevo tudi krščsnaka morala. Razni predlogi prihajajo o bodoči ureditvi v centralni južno vzhodni Evropi. Mnogi med njimi se grade na ruševinah današ nje Jugoslsvijo. Med njimi so reformatorji, ki mislijo, da bi bilo mnogo boljše, če bi se zbra-le v srednji Evropi vse države katoliške vere brez ozirov ns njihovo plemensko indivldusl-nost, češ da bi bUa vers mnogo ram, pa smo mogli razvijati svoje moči in dosegli smo večje rezultate kot kdaj koli prej v zgodovini. Kar se nas tiče, sm6 podali dokaze. Zaradi tega vas opozarjam, ne verjemite propagan di, ki ae igra a svetimi besedami, ki pa ima Čisto drugačne cilje. Prepričan aem, da mora Jugoslavija, zedinjena kot je danes v skupni ljubezni in skupni boleči nI brstov iste krvi vstati in da ji je treba v novi ureditvi dati tisto mesto, ki ji pripada kot or ganski skupnosti, ki je nI če razdeliti. Njeno politično od poslanstvo naj bi bilo, da bi bilu na svojem pnmtoru orodje na predka in miru, njeno versko od poslanstvo pa, da bi s stikom med brati rasnih krščanskih ver pripravila tisto veliko zedlnje-nje vseh krščanskih ver, zu katero katoliška cerkev od vekov dela, za katero sleherni dan moli v svoji liturgičnl molitvi." Seja vzhodno• evropskega odbora Uatanovltev ekonomskih pod odborov v srednje- ln vahod noevropskem odboru aa Isde* lavo načrtov New York (JIC).-V tukajšnjih prostorih Jugoslovanske vladne delegacije jO bila nedavno seja sa ustanovitev ekonomskih pododborov v Srednje- ln Vzhodnoevropskem odboru zs isdelsvo gospodarskih načrtov. Odbor je bil sestsvljon v januarju, ko so se sporazumeli in skupno nssto-pili predstavniki Jugoalavije, Poljske, čeikoslovsške in Orčl-je na mednarodni konferenci dels v New Yorku. Minister Ssvs kosanovlč je bil izbran za prvega predaednika tega odbora. Odbor je začel z reanlm delom in danes je tu bils sejs, ki so se je udeležili delegati Jugoslsvijo, Poljske, Češkoslovsške in Grčije, Med Jugoslovsni so bili prisotni ministri Jeftlč, Snoj, Čubrilovič in Kosanovlč. Seje so se udeležili tudi predstsvnikl Mednarodne delavske organLsa-cije Carter Goodrich In Llndaay Rogers, obS profesorja colum-bijske univerte. Sej s se je zsčels s govorom ministra Kosanovičs o delu go-spodsrskegs odbors, Kosanovlč je poudsrll potrebo resnega rsz-glubljanja, katerega rezultati bodo temelj zs povojno obnovitveno delo. Kosanovlč js prsv tako omenjsl potrebo po skupnem ln združenem delovanju konstruktivnih in demokrstskih sil. Nato Je dejal: "Načrte in spremembe, ki so potrebne zs isboljAanJo gospodarskih problemov In ki jih želimo uresničiti, Imamo, Po njih bomo v prihodnjih mesecih delali in o njih razpravljali. Radi bi zagotovili našim narodom no* ke določene socialne in ekonomske dobrine In omogočili polno izkoriščanje naših goapodarsklh sil v korist naših nsrodov in mednarodne družbe. Naše držs-ve so bogate s surovinami ln z delovnimi močmi, naše ozemlje soiidoejša vez za ohranitev med-¡j» prostrano In pomembno Nsša sebojne solidarnosti ln da bi bila prizadevanja nsj bi se Izkoristi-vers najsolidnejši temelj zs ts- teko, ds bi si zsgotuvtll nsj-ko srednjeevropsko federsnjo višji možni življenjski atandard Vprašam vas, ksj bi to pomeni- miroljubni In konstruktivni Io? NIČ drugega kot uničenj« ™voj naših narodov, da bi te-Jugoslovanske državne skupno ko naš prispevek v mednarodni sti. Moram vas opozoriti, da skupnosti bil čim boljši in več-take ideje nesilreve, fantastične J* " fata morgane, da so tgrs s sveti Nato Je govoril ravnatelj Med-mi be sedami, ki bi v političnem narodnega odbora dela Carter Goodrich, ki je pozdravil pHsot-ne v imenu organizacije, za njim pa prof, Lindsay Rogers, ki je pohvslil prizadevanja in delo odbora ln obljubil polno pomoč Mednarodne organizacije dela. Na seji so bili ustanovljeni štirje pododbori in izvoljeni predsedniki za vsakega. Za predsednika industrijskega odboru je bil imenovan Poljak Stefen lVropp, sa predsednika podpornega pododbora Stavroa Theo-phanldls, Grk, za predsednika pododbora za zunanjo trgovino in denarne zadeve Anton In Busch, Čehoslovak in za predsednika poljedelakega odbora Jugoalovan Nikola Mlrkovlč. - Antonin Basch je Imel govor o ekonomskih vprašanjih juino-vzhodne Evrope ln o njeni industrializaciji. Ineophanldia je govoril o nujnih »povojnih problemih, kar se tiče prehrane in pomoči izčrpanemu preblvalatvu. Deropp Je v svojem govoru razložil podrobnosti pripravljalnega študija. Mlrkovlč je govoril o poljedelskih vprašanjih in o rekonatrukclji s posebnim ozi-rom na vprašanja neposrednih rezerv prehrano, ekonomskega in socialnega standarda kmečkega prebivalstva, kooperative, agrarne reforme ln poljedelske rehabilitacije ter odnosov med poljedelsko in industrijsko pridelavo, Nato ao predsedniki Štirih odborov iibrali Antoninu Bascha, ki predstavlja Češkoslovaško, aa predsednika skupnega odbora. Po koncu seje so se vsi Štirje predsedniki pododborov umsk-nlli k ožji konferenci o organizaciji dels. Seji je prlaostvovslo okrog trideset oseb. Sestsnek so brzojsvno pozdravili iz Londons zavezniki, tsko češki delsvskl minister Nečss in poljski delavski minister Stsn-ček, ki sts prsv tsko Člsns odbors, __ Glasovi iz naselbin (NsdslJsvsaJa s 8. strani.) nsprsm delsvsklm orgsnlsacl-jsm. V tem bratomornem boju js v ossdju skoro neopsženo rs* sls nemška kapltallstlčns mili-tsrističns stranka s Hitlerjem na čelu, Tsko Je bilo ln nič drugsče. Ko bi nt bilo komunističnega nagajanja in razdiranja, bi Hitler skoro gotovo ne prišel na krmilo Nemčije, to Je, če bi bilo delavstvo enotno ln solidarno, namesto da se je moralno In tudi fizično Izčrpalo v bratomornem boju. Br. Česen pravi, ds bi bili morali nemški soclsllst! upostsvitl diktaturo. Prvič pri tem nič ne upošteva dejstvs, ds bi bile v tem primeru okupirale Nemčijo zavezniške armade; drugil ne upošteva dejstvs, ds bi tsks vlada ne bila več demokratična, tretjič bi pa taka diktatura udarila najbolj komuniste, kkjtl oni so le za avolo diktaturo. Kako bi Stalin In sopotniki odobravali to diktaturo, je pač drugo vprašanje.—! Konec jutri.) John Langerbolc. 82. Bens toe Harry t» it Is Vtfftaije. Byrd. smislu v zgodovini nikdar nič ne pomenila. Več kot tisoč let smo mi, Slovenci in Hrvati, živeli v državi, ki Je imela katoliško di nastijo. v kateri Je živelo kBtoli Ško prebivalstvo. Vendar ao nam politični režimi v državi odreka 11 najosnovnejše pravice krščsn slu* moralo. Po drugi strani smo komaj 24 let živeli v svobodni narodni državi, v katari je pre j bi valet vo pripadalo rasnim ve-i V blagi spomin lr#tj« obletnice smrti la ešetn FRANKU MESTEKU le |, ytiimkiii rtailal)ne loto Ta sms Ta EeU hepreeée meje pevrelka i». Bnivej atadhe veine Ivana 8 jahta ISIS I Sar pešivaš v p edšel si l|a. je ¿rae! nal pealjakljent in la hiL V< jo rešil. Ifcko je torej prišla tega, da je morala naatopiu belo aužnost, da a tem aluii denar svojemu možu--- (Dalje prihodnjič.) Preložil IVAM ALBREHT Metka je sklepala in razklepala prste, jih je razklepaia in aklepala. Slednjič, ko jo je že hotelo raznesti od same želje po izpovedi: "Ali naj ti nekaj povem?" Pa je povedala vse. Elza izprva ni hotela verjeti, potlej pa je začela vzklikati: "O jejmnasta na!" "Kaj pa je, zakaj ae pa emejii?" je vprašala Metka iznenadeno. "Nič!" je prikrila Elza škodoželjnost. "Samo na Klotzacheta mislim. Temu privoščim." ( "Saj ne bo nič rea iz tega" — je globoko vzdihnila Metka. "Kako da ne? Pobriši jo a svojim Levom! ... Res, ti oklevaš. Če pa enkrat pobegneta, vama morajo dovoliti, da se vzameta, — in Klotzache dobi metlo In vae bo rjulo." Metka ae je smehljala v zaslepljenosti in ni rekla ničeear več — komaj al je še upala misliti. Vso noč ae je borila z dvomi. V vihravem polspanju je čula papana zmerjati s psovkami, kakršnih Metka še ni nikoli slišala — in mama je vila roke kakor Igralka — In Klotzache v uniformi je preteče vstajal prod njo, za njim pa vae meato. Tedaj pa je počasi pribleščal obraz gospoda Stolzenecka — in njegova roka, Id je dvignila cilinder, je razgnala vae ostale vizije. Metka ja vstala in mu je pisala, da čuti neodoljivo potrebo, da bi ga še danes videla. On bo že razumel. "Kje?" je premišljevala. Zunaj mora biti in v strani. Nak, primernejšega sploh ni. Pa ta lepi spomin, ki je bil združen a tem. I znova je zazvenel glas, s kakršnim ji Je rekel: "Gospodična, aaj to ni za dame." Pa je zapiaala: "Zopet pri stranišču." Rekla je, da rabi bencina, je plačala s tistim denarjem poetrežčka in je prišla prazna nazaj: steklenica se ji ja razbila. 2e ob pol ene je bila na kraju aestanka — toda njega ob eni še vedno nI bilo. Morda je že ne ljubi več? Ob dveh je sklenila, da kljub temu pobegne ž njim. gotovo bo zadovoljen; kajti papa ima denar, ljubezen pa pride v zakonu — pravi mamá." Temu nasproti je bila ob pol treh popolnoma zmedena. Ko ja pa ob treh vzela rokavice z rok in jih ja pogladila, da bi ne bile prehitro pono-šene — tedaj ja smahljaje obstal pred njo. "Bogve, da nisem mialil, da bi bili še tu. Pardon, par don. Skušnja ja namreč trajala danos do treh. Neljuba zadeva." Metkino arca se ja nenadoma topilo v sami areči in ginjenoet ji je žarela z obraza. Samo akušnja! Vae ja bilo dobro. Pogled njegov pa se ja umikal in ja blodil raztreeeno okrog, — in gospod Stolzanack ja pokašljeval pogoetoma. Izjavil ja, da ima malo čaaa. Nenadoma je zaželel z Metko jeati v goatilni, si je precej zatem premislil, da to ne gre, in se je amejal čez mero zvonko. "Sicer je to pravzaprav komično vprašanje, goepodična, — ali bi mi mogli alučajno posoditi dvajset mark? .,. Bože! kako ate aa prestrašili. Dame, ki jo ¿islam, vsekakor ne bi smel na noben način proeiti na poaodo. Narodna reč . . . Na, menda aa lahko vrneva: dam hacama, bi rekli tu, ali na?" Danea jo ša pogosteje prijemal sa cilinder in ae ja še hitreje sukal v ozkem obledju svojega avršnik*. Po bledem obrazu z močnimi temnimi kolobarji pod očmi pa so neprenehoma telovadila usta, tudi kadar je molčal. • "Kako lepo roko imate, goepodična!" je postal in Ja vzel njeno roko k aebi kot da je njegova. "Krasen prstani" Pa ga jI je anal in al ga ja nataknil na prst "Se vam zdi, da mi prtatoja?" (Dalje prihodnjih) METKA (Nadaljevanja.) Metka sploh ni niti čula, kaj je rekel papa, in je zardela še huje. Potem pa je z veliko spretnostjo opravljala Matildo Behnachevo — za alučaj, da bi jo hotela dati Matilda ljudem v zobe. Vmes je čula reči gospoda Stolzenecka: "Gospodična, saj to ni za dame." Njej je rekel to, z baš tako vedrim glasom in dovršeno milino kakor "Veilchenfreaeer," njej edini. Zdelo se ji je kot da nastopa tudi ona v igri. "Da li bi imela talent? Zakaj ne. Kdo naj bi vedel?" V domišliji je že slišala, da govori uprav tako fino in je videla na sebi prav takšno uglajeno vedenje. Kaj naj aedaj še počne s Klotzchetom! Klotzsche vedno vrtiči palca nad svojim pivovskim trebuhom, požira venomer po pol besedi in ne zna priti v sobo, ne da bi zadel ob prag. "TI, mama, a Klotzschetom pa ne bom plesala na svatbi. On venomer suje človeka a svojim trebuhom." "Ne bodi tako brezsrčna," je zahteval gospod Hcssling — in Metka se je morala potuhnitL Klotzsche ji pa vendar ni mogel nič več im-ponirati. Prvič, ko sta spet sedela sama v Metkini sobi, je precej začela ona: "Ti, Zofus, da veš — mene ne boš ovil okrog prstov, jaz sem moderna ženaka." Ker ni bil videti pripravljen na to: -"Vse hočem spoznati. Le na bodi tako dober in al ne misli, da bom vedno tičala pod ključem. Na ženitovanjsko potovanja kreneva za enkrat prav lepo v Berlin. No, kar povej, če me boš tudi vzel po vseh lokalih s seboj. Le nikar se nič ne izgovarjaj a trudnostjo in odpri usta!" Klotzacheta ae je polastila zmedenost vsled Metkinega nepopustljivega pogleda, vendar je Je moral a svojim znanjem o Berlinu na dan. Delal je to počasi in previdno, a Metka ga je zasačila: "Poglavitno si zamolčal. No? No? Amorske dvorane vendar! Priaežeš, da ml jih pokažeš?" Klotzache se je obotavljal ln jo hotel ugovarjati, Metka pa je odrezala: "Ti al pač rea filister?" In Klotzache je hitro in nemudoma obljubil amorake dvorane. Metko je opajal njen laat-ni pogum. "Piliatra, fej šentaj, tega ne vzamem. Sploh bi moralo biti dovoljeno nam ženakam vae, kar ja dovoljeno vam. Vi ae zabavate kar navprek, ln kadar pridete k nam, nimata ničesar več. Valed tega je znorela žena goepoda aaesorja Bautza. Če ste vi taki, potem si moramo me pač oskrbeti Ijubčka, in če le mogoče takoj. Tebi, moj dragi, bi to sploh moralo biti deveta briga." "Nak, Metka, nak Klotzache ae je zopet obvladaL 'To bi mi baš na noben način ne bilo deveta briga. V tem slučaju al moraš vzeti koga drugega za moža, ne pa poročnika v rezervi." Metka je našobila ustnice. Toda tu, kjer je podpirala njegovo lastno samozavest še samozavest celote, je bil Klotzache neomahljlv. Naalednje dopoldne ja rekla Baumanovl El-zi, ki jo je prišla obiskat radi vabila na avatbo: 'Ti, Elza, moram al ša dobro premialiti, če sploh vzamem Klotzacheta. Ja vendar malo preveč zaoetal: niti tega noče, da bi se jas izlivala." Elzi ae je zdel Metkin pomialek docela upravičen in jI je svetovala, naj pusti Klotzacheta. "Jas za svojo oaebo pojdem v Berlin in začnem kako razmerje," je ponavljala. Ruske četa so našle te otroke v neki vasi na fronti pri Harkovu. katero so okupirale. NOTE! Save this copy of PROSVETA It is needed for VICTORY! SAVE I* All Wastepaper * Old Rage ★ Old Rubber if Scrap Metal Turn it over to some local salvage agency NA PRODAJ tri nadstropna zidana hiša po zmerni ceni. Oglasite se pri lastniku na 3037 South Tripp Ave., Chicago. —(Adv.) AGITIRAJTE ZA PROSVETOI TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJf J>J. DA ' TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKJUINI Zapeljana v belo sužnost Spisal Frank Krell (Nadaljevanje) "To ti verjamem, Peterček, to-da kaj takega ae ne bo zgodilo in ti ni treba ne mlallti," ga zavrne John. Stopelt so dalje po obrežju. John in Mary sta šla skupaj, za njuna ae Je pa premetaval Peter, kot bi skakala četveronožna gorila. "Uh" ee spet nenadno oglasi Pet»-r kot bi kaj zanimivega videl, "ta voda, U voda pa skriva v aebi skrivnosti." John In Mary se ustavita In o-kreneta proti Petru, da vidita, kaj bo pokveka povedal. Tam v Jereru", zopet reče Peter In kale / roko, "Um jih leži na kupe na dnu jezera." "Kaj tam leti1* Povej vsaj razločno. da te bomo razumeli", vpraša zvito John. kot ne Wntč vedel, ka) muli reči Peter. Tiste ki niao hotele biti dobre in niao bile pokorne. Tista dekleta ki amo Jih pometali v vo-dp Kar v avtu ao jih pripeljali in pometali v vodo, jas sem jih