Gkrožii-ca Pija XI. o socialnem vprašanju. Papež Pij XI. je izdal ob štiridegetletnici sdavne okrožnice Leona XIII. »Rerum novarun.« o delavskem vprašanju posebno okrožnico, v katei'1 najprej našteva in tolmači sadove, ki jih je rodiLa Leonova okrožnica. Nato utemeljuje, da ima Cerkev, odnosno njen poglavar pravico in tudi dolžnost posegati tudi v socialne zedeve, v kolikor to zahteva zakon morale in evangelija. Potrjuje znova katoliški nauk, ki ga je proglasil Leon XIII., da je lastnina upravičena in zakonita, da pa ima gotove dolžnosti, kakor ima tudi javna obla«t gotove pravice glede zasebne lastnino. Kar se tiče razmerja med kapitalom in delom, tema dvema elementoma sedanjega gospodarstva, nima noben izmed teh dveh pravice zabtevati za.se vseh sadov svojega sodelovanja. Ne more obstojati niti kapital brez dela, niti delo brez kapitala. Doscdaj je bila prevelika in krivična razlika med dobičkom: na eni strani v rokah nekaterih nakopičeno bogastvo, na drugi pa ogromno množica proletarcev, ki nimajo drugega nego svoje rokc in žulje. Treba je torej gospodarstvo preurediti, da bodo sadovi kapitala in d6la pravično razdeljem. Nikdar se sicer ne bo mogla odstraniti razlika med raznimi socialnimi plastmi človeške družbe, ki jo je uredil Stvarnik ~^m. Vendar pa ne sme biti sedanji položaj proletarijata položaj večje^a dela človeštva. Treba je delati na to, da bodo proletarci sča&oma postali posestniki ter prišli do gotovega blagostanja. V sedanjih razmerah se do tega ne da drugaCe priti nego potom pravičnih in primernih delavskih pla5. Plača mora biti taka, da dejansko zadostujo vsem pravičnim, osebnim in družinskim potrebam poštenega delavca. Socialni red naj se po zakonu pravičnosti tako preuredi, da preneha razredni boj ter se vpostavi v__ajeaTino &odelovanje raznih poklicev in stanov. Socializem se je ponašal, da bo zlo, ki na njem trpi človeška družba, radikalno ozdravil, pa je v resnici še hujše zlo. Od Leonovih časov se je temeljito predrugačil ter razcepil v dve skupini. Prva Sikupina izvaja socialislična načela do zadnjih posledic. Imenuje se komunizem, ki se ne da spraviti v sklad z nauki sv. Cerkve. Druga skupina, ki se še vedno diči z naslovom socializma, je v marsičem omilila svoj program, vendar pa ima evangeliju nasprotne pojme o človeški dužbi. Nemogoče je, da bi kdo bil resničen socialist in obenem dober katoličan. Sveti Oče opominja tiste zapeljane sinove, ki so se dali premotiti od krivih obljub ter so s svojim pristopom k socialistom pomnožili njiliove vrste, naj se čim prej povrnejo v naročje sv. Cerkve ter naj se pridružijo tistim velikodušnim četam, ki z vsemi močmi delajo po na-: eelih Leona XIII. na to, da bi se v človeški družbi vposta^ila pravičnost in ljubezen. Korenina vsega zla tako modernega gospodarstva, kakor sociv alizma je v tem, kar imajo ljudje pred očmi le pozemske dobrine, za Boga in za večne vrednote pa se nič nc zmenijo. Zato je nujno potrebno, da ljudje spremenijo svoje življenjske običaje ter vpostavijo kraljestvo pravičnosti, ki bi moralo vladati na vsem gospodarskem in socialnem polju. Sv. Ože o dogodkih v špassiji. O priliki sprejerna žpanskih romarjev, ki so prišli v Rim, da se udeležijo proslave. 401etnice Leonove okrožnice, je papež Pij XI. omenil žalostne dogodke, ki so so v Španiji vršili. Med drugim je rekel: »Gotovo je zelo težka odgovornost tistih, ki so te dogodke povzročili, pa tudi onih, ki so pustili, da se dogodijo ter jih niso pravočasno preprečili.« Ko je nato omenil, bogoskrunstva in nasilja, ki so se vršila proti Bogu, veri in njonim služabnikoo., je dostavil, da moli Boga, naj na ta izzivanja in bogoskrunstva ne odgovori s svojo praviCnostjo, marveč s svojo usmiljenostjo. SccialističEO-koniunističiio požiganje samostanov in cerkev v Španiji je zadelo ob splošno obsodbo kulturnega sveta, komuni|ti in socialisti pa ga kajpada ne obsojajo. Socialistični listi pišejo: )>Del kulturne borbe je to, ki se tamkaj vrši.« Lepa kultura je to! Če je razbijanje, požigauje in ropanje kultura, so zločinci največji kulturni delavci. Kakšne čudne pojme imajo takšnile rdečkasti pisarji o kulturi. Najboljše bi bilo, da jo kar mahnejo v boljševiško Rusi}o, kjei- je takšna kultura v najbolj razvitem cvetu. Ko si takšno kulturo ogledajo od blizu, naj ne pobegnejo pred njenimi sadovi, marveč naj ostanejo v komunističnem kulturnem raju! Pa bi najbrž najrajše pobegnili v Španijo, makar da bi tam vladala tista baje tako strašna inkvizicija, ki je že več stoletij ni, in ki je bila bleda malenko&t v primeri z grozotami sociali.tično - k.munističnega kulturnega udejstvovanja. Dyc malii z cnim oflarcem. Novoizvoljeni župan mesta Kentuky v Združenih državah, Roberts, je imel ob nast.pu svoje službe govor, ki zanima sedaj celo Ameriko. Izvajal je sledeče: »Smatram popolnoma človeško prostost kot najboljše sredstvo socijalne vzgoje. Prepričan sem, da bi že bilo davno prenehalo hazardno prepoveda110 kvartanje, ako bi bilo dovoljeno v Ameriki, da sme otvoriti vsak poljuben človck svojo igralnico.« Glede boja proti tihotapstvu z alkoholom je predlagal župan Roberts, naj ipostavijo na vsakem križišču cest poln sod žgania. Na rob naj pritrdijo na verigo kovinast vrč. Posebna tabla z iiapisom naj oznanja, da je pijača zastonj, pač pa je prepovedano, da bi jemal kedo žganje seboj na dom. Posledica omenjene upeljave bi bila, da bi morale ustaviti obrate vse skrivne krčrne nočni lokali in zabavališča. Nobeden človek ne bi več nosil svojega denarja v beznice, ako bi mu bila dana prilika, da se slobodno upijani zastonj na sredi ceste. Za slučaj take izvedbe omenjenega recepta bi ne izginile le ničvredne beznice in tihotapstvo s prepoveda,nim alkohol.m, »^renehala bi tudi pijanost. Na sredi ceste piti žganje in biti obenem izpostavljen zasmehu javnosti — taka možnost bi že mikala ter vabila kve.jemu nepoboljšljive pija.nce, medtem ko bi obrnila pretežna večina Drebivalstva alkoholu hrbet, ako bi ne bil več »prepovedan alkohol«. Na ta način bi bili z* enim zamahljajem ubiti kar dve najbolj strupeni ameriški muhi: tihotapljenje alkohola in pijancevanje.