LETO XIV 2 marec 1988 glasilo SZDL občine logatec Predlog možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine in skupščinah SIS družbenih dejavnosti v občini Logatec 1. Predlog možnih kandidatov za nosilce individualnih funkcij v skupščini občine: Predsedstvo občinske konference SZDL Logatec je na svoji 4 seji 16. februarja 1988, skladno z določili volilnega pravilnika in usmeritvami o poteku kandidacijskega postopka za izvolitev nosilcev vodilnih funkcij v občinski skupščini ugotovilo, da vsi evidentirani možni kandiati izpolnjujejo splošna merila kadrovske politike in da so ocene dela sedanjih nosilcev najodgovornejših dolžnosti pokazale, da na delo dosedanjih nosilcev individualnih funkcij v skupščini občine ni bilo pripomb. Pri tem je še posebej upoštevalo sprejeto poročilo o delu skupščine, predsedstva skupščine, komisij in delegacij za zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS v mandatnem obdobju 1986-1988, ki so ga sprejeli delegati vseh treh zborov skupščine občine na seji skupščine 10. 2. 1988. Predsedstvo je ugotovilo, da je bilo njihovo delo ocenjeno pozitivno, zato je sklenilo dosedanje nosilce odgovornih funkcij ponovno predlagati kot možne kandidate Iz razgovorov, ki so bili opravljeni z dosedanjimi nosilci funkcij je bilo razvidno, da so vsi, razen predsedni ka družbenopolitičnega zbora, tov. Marka Keka, pripravljeni ponovno kandidirati Zato je bil za to dolžnost predlagan nov možni kandidat. Predsedstvo je oblikovalo naslednji predlog možnih kandidatov: - Predsednik skupščine občine: tov Andrej LOGAR, rojen 1941, predmetni učitelj, predsednik Skupščine občine Logatec; Podpredsednik skupščine občine: tov Martina Comino, rojena 1935, predmetna učiteljica, zaposlena OŠ 8 talcev Logatec, tov Samo Oblak, rojen 1939, dipl ing lesarstva, zaposlen KLI Logatec, vodja TOZD DP, Predsednik zbora združenega dela: tov Matija Cimperman, rojen 1936, predmetni učitelj, zaposlen v OŠ 8 talcev; Podpredsednik zbora združenega dela: tov Karmen Čamernik, rojena 1953, ekonomski tehnik, zaposlena v Konfekciji Logatec; Predsednik zbora krajevnih skupnosti: tov. Miro Rupnik, rojen 1932, KS Naklo, delovodska šola, zaposlen KLI Logatec; Podpredsednik zbora krajevnih skupnosti: tov. Slavko Šinkovec, rojen 1938, KS Rovte, zaposlen v KLI Logatec; Predsednik družbenopolitičnega zbora: tov. Zdravko Klemen, rojen 1961, diplomiran pravnik, zaposlen v KLI Logatec; Podpredsednik družbenopolitičnega zbora: tov. Metka Rupnik, rojena 1954, predm. učiteljica, zaposlena v OŠ 8 talcev Logatec; 2. Predlog možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v skupščinah SIS - družbenih dejavnosti v občini Logatec Predsedstvo je na isti seji obravnavalo evidentirane možne kandidate za nosilce odgovornih funkcij v skupščinah SIS družbenih dejavnosti. Ugotovljeno je bilo, da so organi v okviru skupščin samoupravnih interesnih skupnosti pozitivno ocenili dveletno delo dosedanjih nosilcev funkcij, zato ni zadržkov, da se dosedanji nosilci funkcij ponovno predlagajo kot možni kandidati, razen v primerih omejitve ponovne izvolitve, ali če posameznik ni pripravljen ponovno kandidirati. O F VICE Predsedstvo je ugotovilo, da so razlogi za spremembe na naslednjih dolžnostih: - predsednik skupščine skupnosti otroškega varstva (zaradi izteka drugega mandata), predsednik zbora uporabnikov skupščine otroškega varstva, podpredsednik zbora uporabnikov skupščine otroškega varstva ter podpredsednik zbora izvajalcev skupščine skupnosti otroškega varstva (vsi zato, ker so izgubili 'delegatsko bazo), podpredsednik zbora izvajalcev skupščine zdravstvene skupnosti (nepripravljenost za ponovno kandidaturo), podpredsednik zbora uporabnikov skupščine izobraževalne skupnosti (izguba delegatske baze), predsednik zbora izvajalcev skupščine izoobraževalne skupnosti (funkcija ni bila pokrita), podpredsednik skupščine skupnosti socialnega skrbstva (zaradi objektivne neaktivnosti), predsednik skupščine skupnosti socialnega varstva (nepripravljenost za ponovno kandidaturo), podpredsednik skupščine raziskovalne skupnosti (zaradi objektivne neaktivnosti). Ob upoštevanju povedanega je predsedstvo sprejelo naslednji predlog možnih kandidatov Skupnost otroškega varstva: podpredsednik skupščine Nada Sajovec, rojena 1950, gimnazija, zaposlena na SO Logatec; predsednik zbora izvajalcev: tov Anuška Blaško, rojena 1958, vzgojiteljica, zaposlena VVZ Kurir-ček, Logatec; podpredsednik zbora izvajalcev tov Frida Pišljar, rojena 1963, vzgojiteljica, zaposlena VVZ Kurir-ček Logatec; Za predsednika skupščine, predsednika in podpredsednika zbora uporabnikov: tov. Zvonka Božič, rojena 1959, socialna delavka, zaposlena KLI Logatec; tov Cilka Mihevc-Gregorič, rojena 1950, ek tehnik, zaposlena SSS SIS materialne proizvodnje; tov VVindschnurer Ivka, rojena 1952, v. medicinska sestra, zaposlena TOZD Zdravstvo Logatec; tov Marjan Geoheli, rojen 1963, gimnazija, zaposlen Skupne str službe SIS Logatec, Zdravstvena skupnost: predsednik skupščine tov Jože Štirn, rojen 1937, sr tehniška šola, zaposlen KLI Logatec; podpredsednik skupščine: tov. Matilda Jerič, rojena 1934, magistra farmacije, zaposlena Le- karna Logatec; predsednik zbora uporabnikov: tov Lidija Obreza, rojena 1950, socialna delavka, zaposlena SSS SIS družbenih dejavnosti Logatec; podpredsednik zbora uporabnikov: tov. Mira Kreč, rojena 1956, ekonomski tehnik, zaposlena TOZD Gostinstvo Logatec; predsednik zbora izvajalcev tov. Jože Skvarča, rojen 1939, zdravnik, zaposlen TOZD Zdravstvo Logatec; podpredsednik zbora izvajalcev: Evidentiranje kandidata bo opravljeno v TOZD Zdravstvo Logatec Izobraževalna skupnost: predsednik skupščine: tov Bogomir Ajdič, rojen 1937, rojen 1937, politolog, KS Naklo Logatec, rojen 1937, zaposlen Integral Ljubljana; podpredsednik skupščine: tov Andrej Rozman, rojen 1956, dipl pravnik, zaposlen Temeljno sodišče N. gorica, enota Idrija, KS Ho-tedršica; predsednik zbora uporabnikov tov. Majda Mele, rojena 1932, višja ek. šola, KS Naklo, zaposlena SDK Vrhnika; podpredsednik zbora uporabnikov: tov. Nadja Čeplak, rojena 1957, FSPN, zaposlena VZ Logatec; tov. Zdenka Tršar, rojena 1944. srednja šola, SSS SIS Logatec; tov. Mira Rakuš, rojena 1926, predm učiteljica, KS Naklo; Zvone Nagode, rojen 1956, visoka el. tehniška šola, KS Tabor Logatec; Franc Nagode, rojen 1957, višja šola, KS Laze; predsednik zbora izvajalcev tov Darja Seliškar, rojena 1961, učiteljica, OŠ Edvard Kardelj; podpredsednik zbora izvajalcev: tov Metka Rupnik, rojena 1954, predm. učiteljica, OŠ 8 talcev Loga tec; Skupnost socialnega skrbstva: predsednik skupščine: tov. Barbara Pfajfar, rojena 1954, socialna delavka, KS Tabor, zapo slena IU Vrhnika; podpredsednik skupščine tov. Ana-Marija Maček, rojena 1942, ekon tehnik, zaposlena Grad nik Logatec; Telesnokulturna skupnost: predsednik skupščine: tov Bogdan Comino, rojen 1932, prof. tel. vzgoje, zaposlen OŠ 8 talcev Logatec; podpredsednik skupščine: tov Boris Obreza, rojen 1951, av-toličar, zaposlen Vzgojni zavod Logatec; predsednik zbora uporabnikov: tov. Martin Kreč, rojen 1952, strojni tehnik, Saturnus Ljubljana; podpredsednik zbora uporabnikov: tov Igor Ciglarič, rojen 1954, delavec, KLI Logatec, predsednik zbora izvajalcev: tov Bosiljka Malnar, rojena 1947, predm učiteljica, zaposlena v OŠ Edvard Kardelj, Logatec; podpredsednik zbora uporabnikov: tov Vojko Prezelj, rojen 1946, profesor, zaposlen OŠ Edvard Kardelj Logatec; Kulturna skupnost: predsednik skupščine: tov Marcel Štefančič, rojen 1937, predm učitelj, zaposlen v M KZ Logatec; podpredsednik skupščine tov Francka Čuk, rojena 1952, višji upr delavka, zaposlena LB Eksp Logatec, predsednik zbora uporabnikov: tov. Marko Škrlj, rojen 1961, novinar, zaposlen RTV Ljubljana; podpredsednik zbora uporabnikov: tov. Vanja Brenčič, rojena 1951, gostinska šola, zaposlena Valkarton Logatec; predsednik zbora izvajalcev: tov Branka Novak, rojena 1958, višja. ek. šola, zaposlena SO Logatec; podpredsednik zbora izvajalcev: tov. Albin Čuk, rojen 1934, ing. or-ganiz. dela, zaposlen KLI Logatec; Raziskovalna skupnost: predsednik skupščine: tov. Marko Vrabl, rojen 1957, di- pol ing strojništva, zaposlen v KLI Logatec; podpredsednik skupščine: tov. Janez Stražišar, rojen 1950, dr znanosti, zaposlen Montanistika, Ljubljana; tov Edvard Kobal, rojen 1957, magister kemije, zaposlen Inštitut Jožef Štefan v Ljubljani; Socialno varstvo: predsednik skupščine: tov. Cvetka Šen, rojena 1947, osn. šola, zaposlena KLI Logatec; tov. Zdenka Šantelj-Omerzu, rojena 1941, predm. učiteljica, zaposlena OŠ 8 talcev Logatec; podpredsednik skupščine: tov. Pavle Križaj, rojen 1936, obrtna šola, ŽTP - Nadzorništvo proge Logatec; Konferenca delegacij SPIZ: predsednik: tov. Pavle Smrtnik, rojen 1925, sr pedagoška šola, upokojenec; Skupnost za zaposlovanje: predsednik skupščine: tov. Tone Lukančič, rojen 1960, sr. šola strojništva, zaposlen KLI Logatec; predpredsednik skupščine: tov. Jože Perko, rojen 1948, visoka izobrazba, zaposlen KLI Logatec Predlog možnih kandidatov so že obravnavale temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela Hkrati so obravnavali tudi predlog možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v republiki. Končno besedo o predlaganih pa bodo rekli dele gati na občinski kandidacijski konferenci. Predsedstvo OK SZDL Državna odlikovanja za naše občane Nove cene komunalnih storitev Razširjeni delavski svet je skupno z delegati uporabnikov in izvajalcev dne 17. 2. 1988 obravnaval uskladitev cen osnovnih komunalnih storitev in sprejel sklep, da skladno z odredbo o določitvi najvišjih cen, ki jo je sprejel Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 8. decembra 1987 (Uradni list SRS št. 46 z dne 2. 12. 1987), na podlagi 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS št. 9/85) in 2. člena odloka o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS št. 16/85) ter v zvezi s 3 členom odloka o določitvi najvišjih cen (Uradni list SRS št. 45/87) so bile opredeljene možne podražitve osnovnih komunalnih storitev, in sicer predvsem glede na znane osnovne podražitve vhodnih surovin in energije. Tako je dovoljeno povišanje cen sledeče (2. člen 2. točka navedene odredbe): - proizvodnja in distribucija vode 20 % - prečiščevanje in odvajanje odplak 57 % - odvoz in deponija odpadkov 28 % stara cena nova cena Vrsta proizvoda in storitev din/m' din/m* indeks a) oskrba z vodo - gospodinjstva, VVZ, ZD, šole 220,00 264,00 1,20 - gospodarstvo, industrija, obrt 480,00 576,00 1,20 - razširjena reprodukcija (isto) 180,00 180,00 1,00 b) odvajanje in prečiščevanje odplak - gospodinjstva, VVZ, ZD, šole 97,45 153,00 1,57 - gospodarstvo, obrt, industrija 1n/m!) 28,35 36,00 1,28 - WZ, ZD, šole (din/m2) 18,80 24,00 1,28 - urejanje smetišča 1.666,60 2.133,00 1,28 Predsedstvo SFRJ je v začetku leta podelilo državna odlikovanja trem našim občanom. RED DELA S SREBRNIM VENCEM je prejel tovariš KAROL ŠINKOVEC. Tovariš Šinkovec je od leta 1954 zaposlen v Kmetijski zadrugi Logatec, kjer je opravljal različna dela. Bil je upravnik zadruge, vodja komerciale, od leta 1983 pa je opravljal funkcijo direktorja. S svojo prizadevnostjo in strokovnostjo je veliko prispeval k uspešnemu poslovanju celotnega kolektiva. V tem obdobju je aktivno deloval tudi v različnih organih v krajevni skupnosti in opravljal pomembne naloge na področju SLO in DS. Tovariš Šinkovec se je zelo prizadevno vključil tudi v odpravljanje posledic elementarnih nesreč, ki so prizadele posamezna območja naše občine. S svojimi izkušnjami in organizacijskimi sposobnostmi je pripomogel pri hitrem in učinkovitem odpravljanju posledic poplave v KS Naklo in orkanskega vetra v KS Hotedršica in Tabor. MEDALJO DELA je prejela tovari-šica JANA BRUS. Tovarišica Brusova je že trinajst let zaposlena v delovni organizaciji Konfekcija, kjer že več let uspešno vodi skladišče surovin in gotovih iz- delkov Skozi njene roke gre letno za več milijard vrednosti blaga. Aktivna je tudi v organih samoupravljanja. V konfekciji že četrto leto vodi delavski svet, ki je po njeni zaslugi postal uspešen samoupravni organ Zato jo spoštujejo prav vsi delavci v delovni organizaciji. Aktivna je tudi v krajevni skupnosti Hotedršica. Je tajnica krajevnega odbora rdečega križa, članica poravnalnega sveta, v prostem času pa poje v pevskem zboru. MEDALJO DELA je prejela tovarišica VERA MURN, zaposlena v delovni organizaciji Konfekcija Logatec. Konfekcija že več let uspešno poslovno sodeluje s Tovarno električnih aparatov - ETA - Cerkno. Zanjo delovna enota Protektor, ki jo že nekaj let uspešno vodi tovarišica Mur-nova, izdeluje protektorje. Enota iz leta v leto dosega boljše rezultate in tako prispeva k dobrim rezultatom delovne organizacije Konfekcija. Tovarišica Murnova je aktivna tudi v samoupravnih organih v delovni organizaciji in v samoupravnih interesnih skupnostih S svojim delom je mnogo prispevala k uspešnim delovnim rezultatom delovne enote, ki izdeluje izdelke, ki se zelo razlikujejo od tekstilnih izdelkov. Čestitamo vsem trem! Cene veljajo od 1 III 1988. Tradicionalno srečanje s predstavniki verske skupnosti Kot vsako leto so tudi letos najvišji predstavniki skupščine občine pripravili tradicionalni sprejem za predstavnike verskih skupnosti, ki so se ga udeležili vsi trije predstavniki: Janez in Tone Kompare in France Dolžan. Uvodoma jih je pozdravil predsednik skupščine občine, ki je v svojem nagovoru z zadovoljstvom ugotovil, da so odnosi dobri, saj v preteklem letu ni bilo posegov, ki bi odnose krhali. S strpnostjo in dialogom so se problemi razrešili, kar je vplivalo tudi na krepitev sodelovanja. V drugem delu svojega nagovora je predsednik skupščine občine, tovariš Andrej Logar predstavil uspehe in težave logaškega gospodarstva. O tej temi je tekel tudi prijeten razgovor Predstavnike verske skupnosti pa so najbolj zanimale razvojne možnosti Logatca, zato so gostitelji predstavili tudi prva gradiva za pripravo dolgoročnega plana občine. Predstavnike verske skupnosti so največ vprašanj imali o vzdrževanju in obnavljanju kulturnih spomenikov, med katere sodijo tudi cerkve. Potreb je veliko, žal pa se zaustavi pri denarju. V sklepnem delu so udeleženci ugotovili, da so taka srečanja koristna in da lahko mnogo prispevajo h krepitvi odnosov in utrditvi stkanih vezi. r i i i i i i i 11 i i i l i uul tt1...... RAZPISUJE pogoje in rok dajanja pobud za dodelitev priznanj občine Logatec v letu 1988 l Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Logatec razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za dodelitev naslednjih priznanj občine Logatec: 1. Priznanje »12 september« Priznanje občine Logatec »12. september« podeljuje Skupščina občine Logatec ob občinskem prazniku organizacijam združenega dela, samoupravnim skupnostim, društvom, družbenim organizacijam in posameznikom ob pomembnejših jubilejnih in drugih dogodkih, za njihovo ustvarjalno delo in prispevek k razvoju samoupravnih družbenih odnosov, gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v občini. Komisija za odlikovanja in priznanja lahko predlaga skupščini vsako leto do 5 priznanj. 2 Plaketa občine Logatec Plaketo občine Logatec podeljuje Skupščina občine organizacijam združenega dela, samoupravnim skupnostim, društvom in posameznikom ob praznovanju jubilejev pomembnejih dogodkov in uspehov iz naše socialistične revolucije, samoupravnega, gospodarskega in družbenega življenja. Posameznikom se podeljuje plaketa občine Logatec za njihov izreden prispevek pri uresničevanju samoupravnih družbenih odnosov, razvoju gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini. Predloge za podelitev priznanj občine Logatec dajejo komisiji za odlikovanja Izvršni svet SO Logatec, OZD, samoupravne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva. Predlagatelj sebe ne more predlagati za priznanje. III. Predlagatelj v pismeni obliki pošlje predlog komisiji za odlikovanja in priznanja pri SO Logatec. Predloge z utemeljitvami bomo sprejemali od 1 marca 1988 do 15. maja 1988. Komisija za odlikovanja in priznanja i i i i i i jim.......1 i i 1 i i itttttt 1 1 i i i i i itj RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE LOGATEC RAZPIS Raziskovalna skupnost občine Logatec objavlja razpis za prijavo raziskovalnih tem, ki jih bo financirala ali sofinancirala v letu 1988 Prednost bodo imele naloge z naslednjo vsebino: 1. Razvojno-raziskovalna naloga s področja obdelave lesa s poudarkom na fleksibilni proizvodnji 2. Raziskovalna naloga o izkoriščanju in vzgajanju gozda 3 Obnova starih krajevnih jedr v Logatcu Interesenti naj predložijo predsedstvu raziskovalne skupnosti občine Logatec vsebino raziskovalne naloge opremljeno z finančnimi podatki. Rok prijave je 30 dni po objavi. Raziskovalna skupnost občine Logatec bo kot doslej podpirala tudi izumitelje in inovatorje, ki naj ji javijo podatke o svojih dosežkih v letu 1987 Predloge bo obravnavalo predsedstvo raziskovalne skupnosti občine Logatec in podprlo vse teme, ki se smiselno vklapljajo v srednjeročni program ali kako drugače koristijo občinskim potrebam. Predloge pošljite na naslov: RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE LOGATEC, Notranjska 14. 61370 LOGATEC : 1 1 i i i i i 1 i 1 1 i i i i i ep tj itt i i i Krajevna skupnost Hotedršica Kjer je volja, so tudi uspehi Marsikje tarnamo nad hudimi časi. Pritožujemo se nad tem in onim, kritiziramo, se kregamo na sestankih, razpravljamo v nedogled V Hotedr-šici pa so rekli drugače Niso tarnali, združili so sile in z voljo prišli do prvih uspehov samoprispevka. Iz zbranih sredstev so zgradili prvi objekt -avtobusno postajo Na večer pred praznikom krajevne skupnosti je na avtobusno postajo pripeljal prvi avtobus Krajani so ponosno zrli v sadove svojega dela Ko je tovariš Cveto Kovač slavnostno predal postajo v uporabo, se je program nadaljeval v kulturnem domu Predsednik KK SZDL, tovariš Pirnat je v slavnostnem govoru opisal dosežke krajevne skupnosti, ki jih v teh letih ni bilo malo Naštejmo samo nekatere najpomembnejše: krajani so obnovili električno omrežje v vasi in v zaselkih, zgradili so nov vodovod, ki je bil nazadnje obnovljen leta 1935 Hkrati je voda pritekla tudi v Novem svetu in na Ravniku Telefoni zvonijo v slehernem kotičku krajevne skupnosti, zgradili so novo šolo, uredili hudournike in požiralnike, delno regulirali potok Pri zadnjih dveh delih je s finančno pomočjo sodelovala Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. Vendarle pa brez ljudi ne bi šlo. Zato gre prav njim največja zahvala za trud, prostovoljne ure dela, požrtvovalnost in voljo Še posebej nekateri so se zelo izkazali: odstopili so zemljišče za avtobusno postajo, omogočili, da smo speljali obvoz ob gradnji novega mostu. Ta je predstavljal ozko grlo na regionalni cesti Tega sta se zavedala tudi izvajalca, SCT in INGRAD, ki sta most zgradila pred rokom. Omeniti velja tudi dobro opravljeno delo Gradnika Vsem tistim, ki so se pri delu za napredek krajevne skupnosti še posebej izkazali, je predsednik sveta krajevne skupnosti, tovariš Cveto Kovač pod- elil priznanja v obliki knjižnih nagrad. Prejeli so jih: kmet Ivan Petrovčič iz Hotedršice 72, Karel Istenič iz Hote-dršice 39, Jaka Nagode, predsednik skupščine KS iz Novega sveta 10, Tilka Božič iz Hotedršice 1, predsednica KK SZDL, tajnica krajevne skupnosti Marija Albreht, Zvone Merlak, član sveta KS iz Hotedršice 105, Ivan Petrovčič, predsednik zemljiško-pravne komisije iz Žibrš 43 in Andrej Rozman iz Hotedršice, tajnik zemljiško-pravne komisije Po proslavi je bilo družabno srečanje za vse krajane Zaplesali smo in se poveselili, tako kot se za tako priložnost tudi spodobi. Posebna zahvala velja tudi predsedniku odbora za proslave, tovarišu Janezu Čuku, ki je prireditev organiziral, tovarišicam učiteljicam, ki so tako zgledno pripravile otroke za proslavo in se je tudi same udeležile, čeprav nobena ni iz Hotedršice. Iskrena zahvala gre pevcem, ki so nastopili na proslavi in zborovodji Matiji Logarju. Za vse mora biti to tudi spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo na kulturnem področju. Leta 1987 smo tako zaključili uspešno in z zadovoljstvom Uspehi nas ne smejo uspavati Že gledamo naprej, v prihodnost, ki jo moramo obogatiti Čaka nas še mnogo dela Najprej bo na vrsti pokopališče in gradnja mrliške vežice, dokončno moramo urediti kulturni dom, da bodo naši kulturni ljubitelji imeli dobre pogoje za delo, stekli pa so tudi že prvi razgovori za izgradnjo TV pretvornika Zato vabimo krajane, da sodelujejo z nami Samo s skupnimi močmi lahko nekaj dosežemo To smo že mnogokrat dokazali Zato nam morajo biti naši uspehi kažipot v bogatejši in uspešnejši jutri naše krajevne skupnosti. M. Albreht T. Božič pm i i i i i rr i i i i i i i i i i i tittttt: ii i ittttt Obvestilo upokojencem Pri obravnavi gradiva za sejo REPUBLIŠKE SKUPŠČINE POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA (SPIZ) je kot poročevalec navzoč tudi strokovni delavec SPIZ Eno uro pred sestankom z našimi delegati je ta strokovni delavec pripravljen dajati pojasnila in odgovarjati na vprašanja, ki zanimajo naše upokojence in delavce, ki se bodo upokojili Vse, ki vas karkoli zanima v zvezi s tem vabimo, da se zgla-site na društvu upokojencev Logatec. Informacijo o datumu teh sestankov dobite na Društvu upokojencev Logatec, Stara cesta 8, tel. 741-352 v času uradnih ur, to je v sredo in petek od 8. do 10 ure. mri n n 1111111111 m........i i i i i i i i i i i i i i i i 1 1 i 1 1 it Mlin pa spet melje Tam za gozdom ob potoku stari mlin mi še stoji, z mahom že je ves prerasel, mi spomin budi. Pri Nagodetovih v Podstrmici je bilo mlinarstvo in žagarstvo doma, da nihče več ne ve, kako dolgo In kakor poje pesem: stari mlin je prerasel mah in kolesa so onemela Kajti vse to je pripadalo nekemu času. Tam daleč ... in tako daleč tudi na okoli ni bilo več mlina Mladi France, kot bi rekli: človek današnjega časa, podjetne volje in z mlinarstvom v duši se je lotil prenove mlina, zakaj mlin mora mleti. V vrtcu nove cene Delegati obeh zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva občine Logatec so 29. 2 1988 sprejeli novo ekonomsko ceno v VVZ Kurirček, ki bo veljala že od 1. marca dalje (doslej od 1. maja) in znaša za otroke do 2,5 let 230.942 din, za drugo starostno skupino od 2,5 do vstopa v šolo pa 169.944 din. Na skupščini je bila sprejeta vrsta sklepov, ki spreminjajo način določanja oziroma višino prispevka staršev za otroke v VVZ Kurirček. Po novem se bo prispevek staršev določal na naslednji način: višina prispevka staršev k oskrbnim stroškom bo določena na podlagi osebnih dohodkov, izplačanih za preteklo leto, od 1. marca dalje. Prispevek bo znašal 40 odstotkov stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana, vendar ne more presegati polne oskrbnine. Starši prispevajo 50 % ekonomske cene (doslej 60 %), kar pomeni, da znaša polna oskrbnina za otroke do 2,5 let starosti 115.471 din, za predšolske otroke pa 84.972 din. Tako izračunan prispevek staršev se v skladu z odredbo o določitvi najvišjih cen poveča s 1. marcem 1988 za 16%. Po sprejetju zgoraj omenjenih meril na skupščini, se je sestal odbor za so-cialnovarstvene pomoči in pregledal višino prispevkov vseh staršev, izračunano po sprejetih merilih in v skladu z 9. členom (3. alinea) samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pravicah in določil 33 staršem višje prispevke za oskrbne stroške v VVZ Kurirček. To so predvsem starši obrtniki (tudi popoldanci) in pa starši, ki na črno, izven svojega delovnega časa opravljajo obrtne storitve Skupnost otroškega varstva Logatec Predsedstvo skupnosti otroškega varstva občine Logatec je na 16. seji dne 21. 12 1987 soglasno sprejelo naslednji SKLEP Na podlagi odredbe o določitvi najvišjih cen se prispevki staršev k oskrbnim stroškom v VVZ Kurirček zaradi dviga življenjskih stroškov in rasti osebnih dohodkov s 1. januarjem 1988 povečajo za 18 odstotkov. Tako bo od 1. 1. 1988 znašal najvišji prispevek staršev, ki ga plačajo za oskrbo otroka v VVZ za otroke do 2,5 let 105.802 -din, za otroke od 2,5 do 6,5 let pa 78.534- din. Obrazložitev: Izvršni svet skupščine občine Logatec je na seji 8. 12 1987 v skladu z odlokom o določitvi najvišjih cen (Ur. list SRS, št. 45/87) sprejel odredbo o določitvi najvišjih cen (Ur list SRS št. 46/87). Na podlagi predhodno opravljenih valorizacij prispevkov staršev za oskrbnino v VVZ je z odredbo dovoljeno oskrbnino, ki jo neposredno plačujejo občani povečati za 18%. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE LOGATEC PREDSEDNIK: Rajko Rupnik iiAiiAAAAiiiAiiAttAAAAAAtiAAAAAAAAAAAiliiAiiili Seveda ni bilo lahko: zastaviti je bilo treba ves denar, ki se je nabral pri hiši, nekaj je kreditiral sklad za razvoj kmetijstva v občini, komite za ljudsko obrambo je omogočil ugodnejši nakup materiala; že v letu 1985 pa je bilo treba iz Italije uvoziti za dobro staro milijardo materiala. Nič manj ni bilo vredno delo, ki sta ga složno opravila z bratom Tonetom in drugimi sodelavci Nadzor nad delom pa je bil zaupan mlinarskemu strokovnjaku Jožetu Mlinariču iz Ljubljane. In potem je bil mlin nared; spet je zapel, sicer ne po starem, temveč po novem. Skozi sita se usipava v poprečju 50 % pšenične moke tipa 450, 18 % tipa 800 in 32 % otrobov. Mlin lahko zmelje kakih 500 kg zrnja na uro (prejšnji mlin za primero: le 30 do 40 kg). Glas o novem mlinu je takoj zašel iz Logatca vse do Rakeka, Godovi-ča, Črnega vrha, Vrhnike, Horjula, Doba, Žirov in celo do Vipave. »Ljudje so različno zadovoljni«, pravi mladi mlinar France, »najmanj so zadovoljni z mlevščino tisti, ki pripeljejo slabo pšenico; iz nje pač ne more biti dobre moke« Mlin melje dobro in slabo zrnje, le da iz dobrega zrnja zmelje tudi dobro moko, česar je tudi mlinar vesel. Zato priporoča vsem skrb za čisto pšenico, ki bi naj bila očiščena vsaj grobih primesi (klasje, slama ipd). »V ponedeljkih meljemo od osmih zjutraj do šestih zvečer; po potrebi tudi še ob torkih,« je ob koncu obiska pojasnjeval mladi mlinar. Mlin pa melje in melje .. . maš Načrti, ki premalo zaležejo Srednjeročni plan Kmetijske zadruge je načrtoval 3 % letno rast kmetijske proizvodnje v naši občini Načrte bi naši kmetje uresničevali, seveda, ob ugodnejši ekonomski politiki. Vse pa kaže, da tudi poslej ne bo drugače, saj proizvodni stroški mleka in mesa naraščajo iz dneva v dan, cene pridelkov pa komajda capljajo. Kmetu, še najbolj zasanjanemu, pa ni težko izračunati neumne neusklajenosti, in si misli: čemu bi lezel v izgubo, saj mi v izgubi ni pomoči In se »prestrukturira«; mleko porabi doma, črede ne povečuje -zase ima dovolj; trg pa ostaja zdaj brez mleka, zdaj brez mesa. Ekonomska politika naše oblasti pa vsemu temu pokaže roge in uvozi zdaj mleko, zdaj maslo; nič zato, če smo edina država v Evropi, ki uvaža mleko! Logaški kmetje so v letu 1987 proizvodnjo mleka sicer obdržali približno v enakem, glede na leto 1986, in ga pridelali 1 045.000 litrov Meso pa je upadlo za kakih 14 %, vsega le 254.000 kg. Tudi letos želimo predstaviti pet-najsterico najboljših proizvajalcev mleka in najboljših prirejevalcev mesa Najboljši proizvajalci mleka: litrov 1. Janez Klemene, Jakovica 21 41.732 2. Pavel Kranjc, Kalce 7 28295 3. Marjan Pišljar, R. Žibrše 35 28028 4. Anton Merlak, L. Žibrše 20 27.188 5. Ana Kobal, Laze 2 25.986 6. Francka Petrič, Laze 33 24.333 7. Franc Rupnik, Hotedršica 80 22.749 8. Marija Fečur, Notr. c. 48 Logatec 19 995 9. Franc Leskovec, Planjave 4 19.076 10 Andrej Lukan, Hotedršica 33 18 226 11. Franc Facija, Jakovica 12 16.724 12. Franc Dolenc, Žibrše 30 16 608 13. Ivan Brus, Novi svet 9 14.764 1 A Andrej Kobal, Jakovica 8 14.157 15. Ivan Menart, Novi svet 6 14.005 Najboljši prirejevalci mesa kg 1. Franc Mihevc, Gozdna pot 14 7.797 2. Pavel Kranjc, Kalce 7 4670 3. Malka Istenič, Hotedršica 39 4.567 4. Anton Merlak, L Žibrše 20 4.561 5. Marjan Pišljar, R. Žibrše 35 4498 6. Franc Rupnik, Hotedršica 80 3.781 7. Janez Klemene, Jakovica 21 3.474 8. Jože Krmavnar, Laze 20 3.443 9. Marija Gantar, Medv. brdo 6 3.440 10 Franc Leskovec, Planjave 4 3.133 11. Zvone Puppis, Planjave 2 3 013 12. Amalija Petrič, Ravnik 6 2.975 13. Franc Gantar, L. Žibrše 37 2.637 14. Marija Urbas, Stara c. 13 Log. 2.528 15. Jože Trpin, R Žibrše 38 2604 Čisto enostavno bi takole rekli: o, da bi naši kmetje le ne izgubili volje! Jasno pa je, da brez ekonomskih razlogov tudi volje ne bo. maš I.oti.i'.kf NOVICE Turizem smo ljudje ... Gostinstvo in turizem sta v našem Logatcu že več let potisnjena ob stran Premalo se o tem razmišlja, še manj pa naredi. Z željo, da bi se vendarle nekaj premaknilo na bolje, je bil na pobudo izvršnega sveta sklican posvet nosilcev turistične ponudbe Najprej smo malo potarnali in izlili nekaj nezadovoljstva nad obračunskim sistemom, prevelikimi finančnimi obremenitvami, nizko akumulacijo, nad običajnimi tegobami tega časa Nadaljnji razgovor pa je potekal predvsem o možnostih turistične ponudbe pri nas Vemo, da se ne moremo primerjati z razvitimi turističnimi kraji, imamo pa veliko drobnih, zanimivih stvari, ki bi jih morali bolj izkoristiti v te namene Imamo gozdove za prijetne sprehode, zimski šport, jamarstvo, ribištvo, lovstvo, planinstvo, kmečki turizem Nekaj je tudi zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, precej je zabavnih in kulturnih prireditev, ki se vklaplja-jo v ostalo ponudbo. Vemo, da so nekatera društva zelo aktivna Menili smo, da bi bilo treba vse bolj povezati, izdelati turistični prospekt, turistične razglednice, koledar prireditev in podobno Skratka, začeti moramo s turistično reklamo in na ta način privabiti v naš kraj čim več izletnikov Pri tem bomo naleteli tudi na težave, saj nimamo dovolj gostit-venih in prenočitvenih zmogljivosti, gostinstvo pa je finančno prešibko, da bi postalo nosilec razvoja turizma z vso infrastrukturo Za rešitev tega problema bi potrebovali pomoč tudi ostalega dela gospodarstva. Nujna je večja aktivnost turističnega društva. Iz izkušenj vemo, da je bilo pred več leti logaško turistično društvo eno od najaktivnejših v Sloveniji. Na žalost, tov. Kolomana, ki je društvo tako zavzeto in uspešno vodil, ni več med nami. Prav turistično društvo pa bi moralo biti na čelu koordinacije in povezovanja vseh nosilcev turistične ponudbe. V vodstvu turističnega društva so sedaj mlajši tovariši, polni svežih idej in moči Pričakujemo in želimo, da začnejo z aktivnostjo. Sklicati bi morali občni zbor in pripraviti delovni program, ki bo uresničljiv in zanimiv. K sodelovanju je treba pritegniti čim večji krog občanov. Misel »turizem smo ljudje«, naj v nas zbudi veselje do dela na tem področju Tako je opredeljeno tudi v občinski resoluciji o politiki družbenega in gospodarskega razvoja v letu 1988 Najpogostejši izgovor za neaktiv nost je pomanjkanje finančnih sredstev, vendar pa bi morala ta panoga pridobiti finančna sredstva s svojo aktivnostjo. Za začetek bi lahko koristno porabili vsaj tista sredstva, ki se zberejo od turistične takse. Na žalost tudi tega ne znamo Na koncu posveta je bil sprejet sklep, ki zavezuje vse nosilce gostinske ponudbe in ostala društva, da v enem mesecu posredujejo svoj program vključevanja v turistično ponudbo Razvoj posamezne gostinske organizacije ali društva je tesno povezan tudi z razvojem turizma pri nas Kako uspešni bomo pa bo pokazal čas Tatjana Naše zdravje in številke Zaradi več sistemskih in intervencijskih zakonov, sprejetih v letu 1987, uokvirjenja sredstev in likvidnostnih težav so' v zdravstvenih skupnostih Slovenije kaj kmalu dvignili glas, zahtevali rešitve in opozarjali na strahoto, ki je grozila Vse skupaj ni dosti pomagalo Večina zdravstvenih skupnosti je poslovno leto končala z izgubo, izgube v slovenskem zdravstvu pa so po oceni največje v zadnjih desetih letih Tudi naša zdravstvena skupnost pri tem ni izjema. Izguba je bila sicer pričakovana, toda kljub temu so jo v naši zdravstveni skupnosti poskušali vsaj omiliti. Izjemni varčevalni ukrepi so dosegli svoj namen, čeprav je bilo ob izvajanju sprejetih ukrepov tudi nemalo razburjanja pri uporabnikih zdravstvenih storitev Kljub temu so ostale rdeče številke v višini 170 mi lijonov dinarjev. Da bi si to številko lažje predstavljali povejmo, da izgu ba pomeni celoletne stroške za am- bulantno in specialistično dejavnost in reševalne prevoze skupaj Povedati velja tudi to, da so stroški zdravstvenega varstva na enega uporabnika v naši občini izrazito pod regijskim nivojem. V zdravstveni skupnosti je bilo narejenih veliko naporov, da bi se razmere vendarle sanirale To kažejo tudi nekateri podatki Zdravstvena skupnost je, priča kujoč težke razmere, že v začetku leta 1987 sprejela vrsto ukrepov in jih junija dopolnila z dodatnim programom varčevalnih ukrepov, ki niso ostali samo v delegatskih gradi vih Devetmesečni podatki so pokazali, da se je število oskrbnih dni v bolnišnični zdravstveni dejavnosti, ki je tudi najdražja, zmanjšalo za 617 dni v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta Reševalni in drugi prevozi so bili iz kvartala v kvartal manjši, poraba zdravil se je v stroških zdravstvenega varstva zmanjšala, kljub izredno visokim podražit- vam zdravil Pozitivna gibanja je bilo opazKj tudi na področju zdravstvene odsotnosti Klub doslednemu uresničevanju varčevalnih ukrepov pa je skupnost leto zaključila z izgubo Kot so dejali na seji skupščine zdravstvene skupnosti za stanje v zdravstvu niso krivi samo zakoni in sistemske omejitve, ampak tudi organiziranost zdravstvenega varstva v naši republiki Enotnost zdravstvenega varstva je namreč zagotovljena le z odločanjem o pravicah, standardih in normativih na republiškem nivoju, ob tem pa prihaja do močnih regijskih vplivov. Zdravstvene storitve namreč izvajamo v treh nivojih osnovno zdravstveno varstvo na nivoju občine, specialistično in bolnišnično na nivoju regije, univerzitetne in zdraviliške storitve pa na nivoju republike Ob tem je jasno, da ima občinska zdravstvena skupnost možnost urejanja s svobodno menjavo dela le na področju osnovnega zdravstvenega varstva Tako je jasnejše dejstvo, da v občini lahko iščemo le začasne rešitve za zagotavljanje še znosnih razmer, saj je poseganje v regijske in republiške nivoje izjemno težko V občini brez sprememb na teh dveh nivojih pravzaprav ne bomo mogli izplavati iz začaranega kroga omejevanj sredstev in podražitev storitev Nujen je torej dolgoročni program organizacije standardov in pravic zdravstvenega varstva, ki bo presegel sedanjo občinsko, regijsko in republiško delitev, so menili na seji občinske zdravstvene skupnosti Da bi zmanjšali razkorak med raz položljivimi sredstvi in potrebami, je bil pripravljen program ukrepov, ki pa ga je skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije zavrnila, ker bi pomenil grob poseg v pravice uporabnikov Na naši zdravstveni skupnosti so program ukrepov sprejeli in ga bodo v primerih, ko ne posega v pravice uporabnikov, tudi izvajali Varčevalni ukrepi bodo tako posegli v že tako okrnjen nivo zdravstvene ga varstva Tudi izgubo bo potrebno porkti Zdravstvena skupnost je pri pravila sanacijski program in opredelila načine pokrivanja izgube Ugotavljajo pa, da v prihodnje, brez večje stopnje za zdravstveno var stvo uspešnejšega poslovanja ni mogoče pričakovati bn ^wwvwwwwvwwwwwwwwwwwwwwwvy VETERINARSKI ZAVOD »KRIM« GROSUPLJE DE VRHNIKA Štev.: SI/88 Datum: 11.5. 1988 RAZGLAS Lastnike psov obveščamo, da bomo izvajali obvezno zaščitno cepljenje psov proti steklini za leto 1986 za območje občine Logatec po naslednjem razporedu: PONEDELJEK, 18. 4. 1988 - od 9.00-10 30 ure na dvorišču SO Logatec (za naselja: Če-vica, Narodni dom, Martinj hrib. Mandrge, Logatec in Brod) - od 11.00-11.30 pri Krmavnerju (za Grčarevec), - od 12.00-12 15 v Jakovici, - od 12.30-13.00 v Lazah pred trgovino, - od 14 00-15 00 v Hotedršici pri gostilni Turk, - od 15 30 do 16 30 pred SO Logatec (ponovno) TOREK, 19. 4. 1988 - od 9 00 do 9 30 pri Zadružnem domu na Tratah (za Trate in Medvedje brdo), - od 9 45 do 10 15 pri Kovaču - Nagodetu (za Rovtarske ti-brše), - od 1030 do 11.00 pri zbiralnici mleka na Petkovcu, - od 11 30 do 12 15 na Vrhu pri šoli (za Vrh in Lavrovec) - od 13.00 do 14.00 pri gostilni Rezka v Rovtah (za Rovte, Mlevni vrh in Hleviše ter Praprotno brdo), - od 14 30 do 15 00 pri gostilni v Cestah SREDA, 20. 4. 1988 - od 9.00 do 10.30 pri Zadružnem domu v Gor Logatcu (za gor. Logatec, Blekovo vas, Kalce in Gorenjo vas), - od 11 00 do 11.30 pri Merlaku v Logaških Žibršah SOBOTA, 23. 4. 1988 - od 14 00 do 16 00 ure na dvorišču SO Logatec (za vse zamudnike). Za cepljenje, pasje znamkice in registracijo psa se plača ce-pitelju taksa v znesku 8 000 din Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od treh mesecev Kontrolo cepljenih in necepljenih psov bo v letu 1988 opravil veterinarski higienik Vsi necepljeni psi bodo pokončani, lastniki pa predani v upravno kazenski postopek PSA NAJ PRIPELJE ODRASLA OSEBA NA NAJBLIŽJE MESTO CEPLJENJA!!! Vodja enote Vrhnika Ivan Kobal, dipl vet Po lovskih smučinah v Hotedršici Letni občni zbor Planinskega društva Logatec V Hotedršici so se že devetič zbrali lovci - smučarji tekači in rekreativni smučarji, da bi se pomerili v teku po lovskih smučinah za memo-rial Rada Pehačka. Organizatorji do zadnjega niso vedeli ali bodo tek lahko izpeljali. Zadnji dan jim je bilo vreme le naklonjeno. Tako je bil tek v Hotedršici prvi izpeljan nižinski tek v Sloveniji v letošnji zimski sezoni Povedati je treba, da so se organizatorji zelo potrudili, da so progo pripravili. Organizator prireditve je Lovska družina Hotedršica, vendar pa so pri organizaciji pomagali skoraj vsi krajani. Snežna odeja je bila namreč zelo tanka, vendar pa so imeli organizatorji srečo, saj je sneg po odjugi ponoči pomrznil, tako, da so bili tekmovalci s progo zelo zadovoljni. Udeležence letošnjih tekov je pozdravil in jim zaželel veliko tekmovalnega uspeha predsednik organizacijskega odbora, tovariš Jaka Nagode Prehodni pokal Agrotehnike-Gru-de so dobili člani Lovske družine Begunjščica Rekreativci in lovci ter tokrat prvič tudi ribiči so tekli na 4 in 18 km progah. Mnogo usp£ha in zato tudi drugo mesto v ekipni razvrstitvi pa so imeli domačini Omeniti velja še Braneta Dežmana, člana lovske družine Kobarid, ki je sodeloval na vseh dosedanjih tekih in prav na vseh tudi zmagal. Objavljamo tudi rezultate, ki so jih dosegli tekmovalci in ekipe: Izidi - rekreativci - pionirke (4 km): 1 Kenk (Vrhnika), 2. Eržen. 3 Zelene (obe Hotedršica), pionirji (4 km): 1. Grom (Vrhnika), 2. Rudolf (Hotedršica), 3 Berginc (Vrhnika), ženske - do 35 let (18 km): 1 Fe čur (Logatec). 2 Dolenc (Žiri), 3 Omerzu (Medvode), nad 35 let (4 km): 1 Kavčič (Ljubljana), 2 Ambrož (Križe). 3. Grom (Stara Vrhnika), moški - do 40 let (18 km): 1 Lebar (Jesenice), 2 Kalan (Kranj), 3 Rup-mk (Črni vrh), nad 40 let (4 km): 1 Kavčič (Žiri), 2. Grom, 3. Šalamun (oba Vrhnika), lovci - do 30 let (18 km): 1 Zupan, 2. Dolenc (oba Begunjščica), 3 Vidmar (Kozja stena), 30 do 40 let: 1. Globočnik (Begunj ščica), 2. Brenčič (Hotedršica), 3 Baloh (Begunjščica), 40 do 50 let: 1 Merlak (Hotedršica), 2. Pogačnik, 3 Praprotnik (oba Begunjščica), do 30 let (4 km): 1 Blaško (Trnovski gozd), 2. Gornik (Grahovo), 3. Mikuž (Hotedršica), 30 do 40 let: 1. Čufar (Podbrdo), 2 Praprotnik (Begunjščica), 3 Fon (Kobarid), 40 do 50 let: 1 Dežman (Kobarid), 2 Knific (Begunjščica), 3. Godina (Hotedršica) nad 50 let: 1 Martinčič (Stari trg), 2 Tre-ven, 3. Leskovec (oba Hotedršica), ekipno: 1. LD Begunjščica 89 točk, 2 LD Hotedršica 82, 3. LD Kobarid 32. Organizatorji pa so se takoj po zaključenem tekmovanju začeli pripravljati na 10. jubilejne teke po lovskih smučinah Že zaradi visoke obletnice morajo biti še boljše organizirani. K sodelovanju bi radi pritegnili čim več tekačev lovcev, saj je tekmovanje namenjeno prav njim. In na koncu še to: za vzorno organizirano letošnje tekmovanje, za napore pri pripravi proge in za odlično razpoloženje zaslužijo medalje vsi, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi in organizaciji tekmovanja. Planinci smo imeli svoj letni občni zbor Ker je bilo vreme lepo, smo se v velikem številu zbrali v planinskem domu Pregledali smo delo leta 1987 in sprejeli plan za leto 1988 Lahko smo zadovoljni, saj smo v letu, ki je za nami, dobro gospodarili kljub težavam, s katerimi smo se srečevali vsak dan Izkoriščamo priliko in se v imenu upravnega odbora zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, posebno pa DO KLI, GG TOK Logatec in TKS Logatec. Delo v planinskem društvu bo letos potekalo po ustaljenem planu vsake sekcije (markacisti, mladinski odsek, alpinisti, varstvo za zaščita naravein okolja, izletništvo in propaganda). Društvo slavi letos svojo 15. obletnico. Praznovali bomo 25. junija. Ob tej priliki nameravamo odpreti razstavo »Planinstvo od svojega začetka pa do danes« Natisnili bomo tudi razglednice planinskega doma in doma Vrh nad Rovtami ter s tem pokazali širši javnosti planinsko dejavnost in turizem v Logatcu. Upamo, da nam bo pomagalo tudi turistično društvo, saj star pregovor pravi: »V slogi je moč«. Vrata planinskega doma bodo tudi letos odprta ob sobotah in nedeljah, saj so nekateri naši člani zelo pridni. Imamo veliko dobrih idej za delo v domu in upamo, da nam tudi volje ne bo zmanjkalo. Planinski SREČNO! Občni zbor sekcije Rovte Planinci Rovt, ki smo združeni v Planinsko društvo Logatec, smo se sestali na svojem letnem občnem zboru. Izvolili smo novo vodstvo, predsednika, namestnika predsednika in tajnika ter pregledali plan dela za leto 1987 Delo v sami sekciji smo Tekmovanja se je udeležilo več kot dvesto Znak za start pa je dal tovariš Jože Šemrov. iubiteljev smučarskega teka. Predstavnik Agrotehnike-Gruda je izročil priznanje najstarejšemu udeležencu tekov, tovarišu Radku Marušiču nekoliko zanemarili, saj smo napeli vse sile, da smo lansko leto usposobili planinski dom Vrh nad Rovtami in ga slovesno odprli za občinski praznik. Letošnje leto bi radi kočo dokončali (skupna ležišča in vodovod) Upamo, da nam tudi letos razne organizacije ne bodo odrekle pomoči Imamo veliko dobre volje in poguma. Od aprila bo dom odprt vsako soboto in nedeljo, skozi vso sezono Ko bom velik-a Ko bom velika, bom zgradila zgradila pred šolo bazen. V njem se bodo lahko kopali otroci iz cele šole. Ne bom pa pustila, da bi odmetavali papirčke. Zraven bom postavila koš. Tamara Jaklič Ko bom velik, bom naredil 5500 balonov. Rumenih, rdečih in pisanih Potem bom šel v Ameriko Nekaj jih bom prodal tudi v Logatcu na tržnici Marko Godeša Ko bom velika, bom tovarišica Bom učila učence strogo. Ne bodo se smeli prepirati. Martina Rupnik Ko bom velika, bom odprla slaščičarno in pekla piškote Sladoled bom dajala zastonj. Irena Borovič ■sy~< i^pn^pi 's^r. '^r. ■ s^r* 'v^-. IŠČEM VARSTVO za 11 mesečno deklico za nekaj mesecev Plačam 10 SM mesečno Obradovič, Pavšičeva 30, Logatec Lo£aSke NOVICE Mladinski raziskovalni tabor v Logatcu V skladu z usmeritvami o razvoju mladinskega prostovoljnega dela je predsedstvo OK ZSMS Logatec po končani brigadirski sezoni v letu 1987 sklenilo, da je potrebno za nadaljnji razvoj mladinskega prostovoljnega dela v logaški občini organizirati mladinski raziskovalni tabor. Tabor bo kot nova oblika organiziranega izvajanja mladinskega prostovoljnega dela ponudil mladim, ki se iz različnih razlogov ne odločajo za udeležbo na klasičnih akcijah, predvsem strokovne programe, ki zahtevajo večjo uporabo znanja, spremenjen način organizacije akcij in večjo možnost udeležbe specializiranih skupin. Že v jeseni smo napravili prve korake. Svoje želje po taboru, njegovem pomenu, kakor tudi kriterijih za organiziranje mladinskega prostovoljnega dela smo predstavili Izvršnemu svetu SO, Gospodarski zbornici občine Logatec, občinski raziskovalni skupnosti, povezali smo se tudi z gibanjem »ZNANOST MLADINI«, ki deluje v okviru Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Ta nam bo pomagala na organizacijskem, in na strokovnem področju. S tem programom želimo mlademu človeku približati znanstvenoraziskovalno delo, mu omogočiti, da pod strokovnim vodstvom znanje razširi in tako prispeva svoj delež pri uresničitvi programa na taboru. Smisel organiziranja tabora vidimo tudi v razvojnih potrebah občine, ki zahtevajo mnogo večje in hitrejše angažiranje strokovnjakov različnih smeri pri reševanju problemov, ki pred organizacije združenega dela in občino kot celoto postavljajo dinamične spremembe in možnosti nadaljnega razvoja tega prostora in ljudi, ki tu živijo, delajo in ustvarjajo Posebno vlogo pri tem naj bi imeli mladi, tisti, ki so že zaključili šolanje in so danes zaposleni v občini ali regiji, kakor tudi mladi v izobraževanju. Ti so neizkoriščen ali slabo izkoriščen vir znanja, ki bi lahko veliko prispeval k hitrejšemu reševanju razvojnih problemov in celovitejšemu razvoju občine. To je toliko pomembnejše saj imajo tudi mladi iz naše občine zanimive zamisli o možnostih drugačnega razvoja, predvsem v smeri iskanja novih, alternativnih in ekonomsko zanimivih malih proizvodno-storitvenih organi zacij Potrebne bodo predvsem spremembe na sistemskem nivoju, da bodo ustvarjeni pogoji, ki bodo mladim omogočili realizacijo zamisli in rezultatov raziskav. Edina rešitev je, da poskušamo s pomočjo angažiranja različnih strok ugotoviti, v katere smeri zastaviti nadaljnji razvoj v občini, kaj storiti, da bo do realizacije zastavljenega prišlo in še posebej kaj storiti v letu 1988 in v naslednjih letih. Tabor bo od 27. junija do 6. julija 1988 Udeleženci bodo domovali v osnovni šoli 8 talcev. Pripravljalni odbor za organizacijo tabora je že sprejel program dela, ki vam ga danes tudi predstavljamo: 1. Izdelava računalniškega programa za potrebe DO KLI Logatec; skupina za računalništvo (CAD). Skupina se bo ukvarjala z izdelavo računalniškega programa za risanje in preračun strojnih elementov pri delu s programom HP-ME 10. 2 Proučevanje nekaterih elementov turistične razvitosti oziroma opredeljevanje pogojev zanjo v občini Logatec. Skupina se bo ukvarjala z proučevanjem možnosti oz. zvrstmi stacionarnega turizma, ki bi bil ustrezen za notranjsko območje, z aplikacijo na logaško občino. Predstavili bi tudi možnosti za razvoj malih turističnih obratov in turizma na kmetiji občine Logatec. Preverili pa bi tudi ustreznost dosedanjih rekreativno turističnih dejavnosti. 3. Izdelava katastra odlagališč odpadkov v občini Logatec Skupina za ekološko geografijo se bo ukvarjala z ugotavljanjem števila divjih odlagališč odpadkov, njihovo sestavo in lokacijami. 4. Komunikacijski sistem v prazgodovini in antiki na primeru logaške kulture. Skupina za arheologijo bi proučevala komunikacijski sistem v logaški kotlini, glavna naloga skupine pa bo kartiranje cestnega omrežja, fotografiranje in risanje profilov in s tem dokumentiranje posameznih odcepov cest. 5. Razkroj in stopnja ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe Logatca. Skupina za etnologijo bo proučevala razkroj in stopnjo ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe Logatca. Skupina za etnologijo bo proučevala razkroj in stopnjo ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe' v kmečkem gospodarstvu, obrti in vaških skupnostih. 6. Podzemeljski jamski objekti med Logatcem in Vrhniko. Skupina za speleologijo bo raziskovala, kar-tirala in dokumentirala podzemeljske jamske objekte na omenjenem področju. Raziskovalni program še ni popo-len Predvidevamo, da bomo v kratkem pripravili še nekaj programov in jih priložili k že obstoječim. V okviru mladinskega raziskovalnega tabora bodo delovale tudi nekatere delavnice: video delavnica in delavnica tehnične ustvarjalnosti. Upamo, da nam bo ta oblika tabora uspela in da bodo rezultati postali osnova za nadaljnji razvoj mladinskega raziskovalnega dela. Janko FILIPIČ mag. Edvard KOBAL Zgodovina pripoveduje... Vsak še tako majhen in nepomemben kraj ima svojo zgodovino. Res je ta bolj skromna, brez velikih in svečanih dogodkov, odločitev, bitk in drugih epohalnih trenutkov, ki soustvarjajo podobo preteklosti neke dežele, države in najširšega okolja. Pa vendar je ta - za mnoge nepomembna zgodovina, izrednega pomena ne samo za kraj in ljudi, ki prebivajo v njem. Pomaga sooblikovati celotno podobo širše skupnosti -naroda In bistveno pripomore pri raziskovanju načina življenja na stopnji vsakdanjosti. S tem, da odkriva poglavitne značilnosti kraja in ljudi v preteklosti, uči sedanje rodove o bogastvu, ki so ga zapustili naši predniki ter podaja vizijo In vzor za prihodnost. Kajti, »narod brez lastne zgodovine je kot drevo brez korenin, najmanjši veter ga lahko podre«. hotela po vseh mestih prirediti šole Leta 1773 pa je ukazala, »da sme prejo vsakdo tudi izven cehov izvrševati na svojo roko«. Delavci v ljubljanski tovarni za platno so bili oproščeni vojaščine. Na novo je hotela uvesti Marija Terezija na Kranjskem rezbarijo, kakršna je cvetela po nekaterih krajih na Tirolskem in Sol-nograškem V ta nemn je ukazala več dečkov s Kranjskega poslati na Dunaj v rezbarsko šolo Dva učenca iz Logatca sta bila tam sprejeta .!!« Ta citat je izredno zanimiv, še posebej zadnji del, kjer omenja dva dečka iz Logatca, ki sta odšla na Dunaj v lesno rezbarsko šolo Po nepopolnih podatkih iz ustnega izročila naj bi se eden od njiju pisal Maček, oba skupaj pa naj bi bila avtorja stranskih oltarjev v cekvi Sv Nikolaja v Dol. Logatcu Ob tem podatku se odpira cel kup zanimivih vprašanj; ali podatek o iz delavi oltarjev drži, ali sta imela na Dunaju izšolana mojstra naslednike rezbarje, ali sta ustvarila še kakšno drugo pomembno, nepomembno rezbarsko delo, sama ali po naročilu, kdo sta bila ta dva mojstra? To bi bilo zelo zanimivo odkritje, vendar brez nadaljnjih raziskav ne gre Pri tem računamo tudi na vašo pomoč, spoštovane bralke in bralci Logaških novic! Če imate kakršenkoli podatek, spomin, nam to sporočite, da bomo s skupno pomočjo lahko sestavili podobo rezbarstva v Logatcu Milan Trobič Pri raziskovanju načina življenja v preteklosti, pa tudi sedanjosti, se pogosto srečujemo z najrazličnejšimi skopimi podatki, ki so dragoceno vodilo za nadaljnje raziskave in so zanimivi ne samo v strogem raziskovalnem, znanstvenem smislu temveč tudi širše. Zato bomo v Logaških novicah objavljali nekatere citate, podatke iz najrazličnejših virov, literature itd Bralce pa vabim, da se tem drobnim podatkom odzovejo in tudi sami prispevajo del k boljšemu poznavanju kraja, v katerem delamo in živimo. Lahko nam pišete na uredništvo Logaških novic ali avtorju članka, lahko pa podatke sporočite tudi ustno. Vabljeni k sodelovanjul Za začetek te naše rubrike sem izbral poglavje iz Zgodovine slovenskega naroda, Lj. 1900??, str. 952. »Nagibi, ki so vplivali na vlado Marije Terezije, da je pospeševala poljedelstvo, so bili merodajni tudi za povzdigo obrti in trgovine, dasiravno se poizkusi na tem polju niso vselej obnesli. Pred vsem je hotela Marija Terezija dvigniti domačo obrt, od katere bi imeli kmetje ob času ko ni poljskega dela, dober zaslužek Leta 1767 je poslala v Ljubljano izkušeno učiteljico čipkarstva, da bi ustanovila posebno šolo. S tem je hotela pomagati ne samo idrijskim čipkar-cam, ampak razširiti to žensko ročno delo po vsej deželi. Toda čipkarska šola je kmalu prenehala delati Enako pozornost je posvečala cesarica tudi predicam, za katere je Kako rastejo prvaki? V prejšnji številki našega glasila smo že zapisali kratko vest o velikem uspehu in zmagi naše tekačice Urške Fečur na državnem prvenstvu. Urška se je po zmagi uvrstila tudi v mladinsko ekipo, ki je Jugoslavijo zastopala na svetovnem prvenstvu. O tem in še čem drugem smo se hoteli z Urško tudi pogovarjati. Žal je njen urnik tako naporen, da se za razgovor nikakor nismo mogli dogovoriti. Obljubljamo in to je je obljubila tudi Urška sama, da bomo o njej kaj več zvedeli v naslednji številki. V tej številki pa malo podrobneje predstavljamo naše najmlajše tekače V Logatcu imamo namreč pravo ekipo republiških in državnih prvakov in to je vzrok, da smo jih povabili na razgovor, v katerem smo poskusili zvedeti nekaj o njihovem delu, uspehih, načrtih, potovanjih, treningih, skratka želeli smo videti, kakšni zgledajo in kaj počnejo najmlajši republiški in državni prvaki. V pogovoru so sodelovali: Mateja Ambrožič, Simona Žibert, Darja Rupnik, Bojana Jerina, Vesna Dolenc, Miha in Boštjan Gostiša in Jožko Petkovšek. V tem zapisu ne bomo pisali o njihovih rezultatih, saj jih objavljamo v posebnem zapisu. Napisali bomo nekaj več o njih samih. Vsi, razen Jožkota obiskujejo OŠ Edvarda Kardelja. V tej šoli so se namreč zagrizli v smučarski tek in to je dalo tudi rezultate Jožko hodi v šolo v Dolenji Logatec, toda kljub temu je v klubu hitro našel prijatelje Vsi so v šoli dobri učenci, kljub temu, da jim naporni treningi, tekmovanja in potovanja jemljejo veliko časa. Logično vprašanje na začetku našega pogovora je bilo seveda o vzrokih, da so zaceli teči. Večina jih je odgovorila, da so začeli teči zato, ker so jih za tek navdušili tovariši v šoli, skoraj vsi so pred tem smučali, toda zdaj jim tek pomeni mnogo več. Dobro strokovno delo je mlade tekmovalce pripeljalo tudi do uspehov Začeli so zbujati pozornost na slovenskih in državnih tekmovanjih. Da je delo v klubu zares dobro kaže podatek, da so naši tekači trenutno prvi v slovenskem pokalu ŽITO. Na vprašanje, kaj si najbolj želijo so skoraj vsi odgovorili, da si najbolj želijo skupne zmage v tem pokalu Seveda pa imajo želje tudi posamezniki Jožko je trenutno že prvi s 100 točkami, med pionirkami pa je najboljša Mateja, ki je zbrala 81 točk. Samo Miha je bil previdnejši. Želi si, da bi še bolj treniral in da bi dosegel še boljše rezultate Prostega časa ti fantje in dekleta skoraj nimajo. V času, ki jim ostane radi berejo, Jožko se rad igra z računalnikom. Na potovanjih se igrajo razne igre, pripovedujejo si šale Videti je bilo, da so zares prijatelji Kljub temu pa jih včasih premaga domotožje. Pogrešajo svoje mame, pogrešajo dobro kosilo, ki ga znajo one skuhati. Prav zanimiv pa je bil odgovor na vprašanje, če jih kdaj tovariši potolažijo. Eden od njih je dejal, da bi jih verjetno tudi potolažili, vendar pa tovarišu tega, da pogrešajo dom nikoli ne povejo. V en glas so na vprašanje o vzornikih odgovorili, da sta to Jožko in Urša In Jožko je ob tem kar zažarel. Naše prvake spodbujajo tudi sošol- ci. Po vsakem uspehu objavijo rezultate po zvočniku in potem čestitk ni ne konca ne kraja. Pa tudi vprašanj ne. Naši tekmovalci morajo odgovoriti prav na vsa vprašanja: kako je bilo, kdo je bil tam, kakšna je bila medalja, kako so se peljali, kaj so videli, doživeli... Načrtov za nadaljevanje športne kariere še ne delajo. Samo Jožku so se oči smejale in je med smehom dejal: Zakaj pa ne! Morda bom kdaj šel še na kakšne olimpijske igre« Morda se mu bo želja izpolnila in bo nekoč tako, kot je zmagal na pionirskem tekmovanju Topolino, zmagal tudi kot mladinec, član. Premladi so še naši tekmovalci, da bi razmišljali toliko naprej. Vendar pa se zavedajo, da brez treninga ne bo šlo. Za nadaljnjo športno pot je potrebno veliko odrekanja, veliko naporov, sodelovanja staršev in trenerjev. Lepo je, da vseh družinah, vsaj tako so mi povedali tekmovalci, tudi domači tečejo. »Ampak samo rekreativno, ne za tekmovanje«, so dejali. Po vprašanju, če jih oni kdaj premagajo pa je na posnetku razgovora slišati samo smeh. Na koncu smo našim »malim« prvakom zaželeli veliko uspehov na nadaljnji športni poti, čim manj poškodb in še veliko zlatih medalj. Veselje mladih logaških tekačev in trenerjev je bilo ob uspehu na državnem prvenstvu nepopisno. Zlate medalje na državnem prvenstvu Državno prvenstvo v biatlonu za pionirje se je za logaške tekače končalo zelo uspešno. Osvojili smo mnogo medalj in naslovov državnih prvakov in zmagali tudi med ekipami. Tekmovanje je bilo v Sarajevu od 13. do 15. februarja. Na pot smo se odpeljali zgodaj zjutraj. Petnajst tekmovalcev, trije trenerji in šofer avtobusa. Vožnja do Sarajeva je bila utrujajoča Po kosilu, dan pred tekmo, smo si prvič ogledali proge in trenirali. Vedeli smo, da se čez dvanajst ur začne državno prvenstvo, zato smo se zgodaj odpravili spat. Rezultati državnega prvenstva za pionirje RATEČE, 6. in 7, februarja 1988 Mlajši pionirji: 1. Jožko Petkovšek, 4 Vasja Rupnik, 8 Boštjan Gostiša, 19 Davor Jerina Mlajšejpionirke: 1 Mateja Ambrožič, 2 Darja Rupnik, 8 Bojana Jerina, 25. Tanja Zelene Tekli so na 3 km dolgi progi. Starejši pionirji: 17 Miha Gostiša, 19. Boris Zelene. Starejše pionirke: 6 Simona Zi-bert, 7. Vesna Dolenc. Tekli so na 5 km dolgi progi. Štafete mlajših pionirjev in pionirk: 1. SK Logatec (V Rupnik, B. Gostiša, J. Petkovšek), 1. SK Logatec (D. Rupnik, B. Jerina, M. Ambrožič). Naslednji dan smo se z avtobusom peljali na kraj dogajanja. Organizatorji so popravljali proge, tekmovalci so se ogrevali. Najprej so startali mlajši pionirji. Njihova proga je bila dolga 4 km. Tekli so na pribit-ke. To tekmovanje poteka tako, da tekmovalec teče dva kilometra, in strelja 5 nabojev. Nato spet 1 km teka, pa streljanje stoje, nato še km in cilj. Mlajše pionirke so štartale za njimi Potem so prišli na vrsto starejši pionirji, ki so morali preteči 5 km dolgo progo in tudi njim so za zgrešen strel pribili pol minute. Tekmovalec po dveh km strelja leže, nato po dveh novih km stoje in nazadnje ima do cilja še km teka. Na isti progi so tekle tudi starejše pionirke Program tekmovanj drugega dne je bil podoben, le da so mlajši pionirji in pionirke tekli na 3 km progi. Za vsak zgrešen strel so morali teči kazenski krog Starejši pionirji in pio nirke smo tekli na 4 km progi. Tretji, zadnji dan tekmovanja smo tekmovali v štafetnem teku Mlajši so tekli 3 krat 3 km, starejši 3 krat 4 km. Tudi v tej disciplini smo se dobro odrezali. Državno prvenstvo seje končalo s podelitvijo medalj. Logaški pionirji smo od dvanajstih osvojili devet zlatih medalj Simona Žibert Rezultati državnega prvenstva v biatlonu za pionirje Starejši pionirji (5 km): 2 Smole Jure: 33,42, 6. Tadej Musec: 36,32, 7. Boris Zelene: 36,51 od 22 uvrščenih tekmovalcev. Starejši pionirji (4 km): 1 Jure Smole: 23,58, 4. Tadej Musec: 25,58, 6. Boris Zelene: 26, 23. Uvrstilo se je 22 tekmovalcev. Starejše pionirke (5 km): 1. Vesna Dolenc: 36,03, 3. Simona Žibert: 38,59 Uvrstilo se je 7 tekmovalk. Lo&aske NOVICE Starejše pionirke (4 km): 1 Simona Žibert: 27, 19, 2. Vesna Dolenc: 27,54; Mlajši pionirji (4 km): 1 Miha Gostiša: 29,41, 2. Jožko Petkovšek: 29,56, 3. Boštjan Gostiša: 30,14, 10. Vasja Rupnik: 34,00, 16. Davor Jeri-na: 36,27, 17 Janko Moroz: 36,55; uvrstilo se je 33 tekmovalcev. Mlajši pionirji (3 km): 3. Jožko Petkovšek: 23,36, 5. Miha Gostiša: 24,06, 6 Boštjan Gostiša: 24,13, 12. Vasja Rupnik: 26,04. Mlajše pionirke (4 km): 1. Mateja Ambrožič: 34,26, 2. Darja Rupnik; 35,48, 5. Bojana Jerina: 38,23, 9. Tadeja Brenčič: 43,48. Uvrstilo se je 19 tekmovalk. Mlajše pionirke (3 km): 1. Mateja Ambrožič: 25,33, 3. Darja Rupnik: 27,03, 5. Bojana Jerina: 28,55. Uvrstilo se je 18 tekmovalk. Štafete: mlajši pionirji (3x3 km): 1. SK Logatec I. (M. Gostiša, b. Gostiša, J. Petkovšek), 6. SK Logatec II. (D. Jerina, J. Moroz, V. Rupnik). Mlajše pionirke (3x 3 km): 2. SK Logatec (D. Rupnik, T. Brenčič, M. Ambrožič) Ob nepričakovani, boleči in prerani izgubi naše drage mame in stare mame HELENE MIHEVC Anzelcove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Moškemu pevskemu zboru Logatec za odpete ža-lostinke, govornikoma tov. Leonidi Župančič in Ivanu Černetu ter gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: otroci Cilka, Milena in Marko z družinami Pavla. Starejši pionirji (3x4 km); 1. SK Logatec (T. Musec, B. Zelene, J. Smole) Starejše pionirke (3x4 km): 1. SK Logatec (S. Žibert, B. Jerina, V. Dolenc) Ekipno: 1. SK Logatec 424 točke, 2. Ro-manija 282 točk, 3. Delnice: 146 točk, 4 Sarajevo: 74 točk, 5. Kovi-noplastika Lož: 54 točk, 9 JUB Dol 30 točk, 11. Kmanik 23 točk itd Rezultate zbral: Vojko Prezelj ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta FRANCA JEREBA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali ob tragični nesreči. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje in darovali cvetje, ter ga spremili na zadnji poti. Posebna hvala kolektivom Rudnika, Avtoprevo-za in Iskre Idrija, Konfekcije Logatec, Steklarne Hrpelje in Elektro Vrhnika. Posebna zahvala gasilskemu društvu in duhovniku za obred. Žalujoči: žena Ljudmila, sinova Aleš in Franc z družino, hčerki Irma in Marija z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA BLAŽIČA se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, gospodu župniku za izrečene poslovilne besede in opravljeni pogrebni obred. Zahvaljujemo se planinskemu društvu za udeležbo in pomoč, kakor tudi železniškim delavcem Nadzorništva proge Logatec in TOZD-a UVP Postojna in moškemu pevskemu zboru. Hvala vsem, ki so ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Vsem skupaj iskrena hvala. Vsi njegovi. V življenje trnje, a cvetje na grob' Pač bolje bilo bi narobe; Sadite nam raje v življenje cvetlic, a trnje shranite za grobe! (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob tragični smrti mojega očeta RAFAELA ISTENIČA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem KLI-ja, vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku iz Gorenjega Logatca ter pevcem za lepo petje. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Sin Tomaž in vsi njegovi. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moža, sina in brata IZIDORJA SELJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti, izrazili sožalje in darovali prelepo cvetje. Posebna zahvala dr. Skvarči za pomoč in zdravljenje med njegovo boleznijo. Hvala delovnim organizacijam Kovinastroj, Alprem, IGO, KIG, Obrtnemu združenju Logatec in Lovski družini Logatec, tovarišu Pucu in Rupniku za besede slovesa in pevskemu zboru za zapete žalostin-ke. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Lepa hvala za pomoč družinama Verbič in Sedej, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Žalujoči: žena Rezka, mama, sestri Vera in Vojka in brat Andrej. ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega sina in brata DUŠANA RUŽIČA se iskreno zahvaljujeva vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in vsem za izrečeno sožalje, za cvetje, vence in vso pomoč, ki so nama jo nudili v težkih trenutkih. Zahvaljujeva se dr. Skvarči, pevskemu zboru, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mama Antonija in sestra Marina z Mirom. 1.-3. 2-3. vabimo vas Filmski spored za april Naše obiskovalce bi radi opozorili, da se od 1. aprila dalje nedeljske popoldanske predstave začenjajo spet ob 17. uri. ameriški vojni PLATOON, režija O. Stone, glavna vloga C Sheen Pretresltiva in resnična zgodba nepotrebnih zgodovinskih izkušen/ v Vietnamu z izrednimi prizori in morda s celo nekoliko preveč poudarjeno protivojno noto, ki se malodane izživlja v scenah okrutnosti in nasilja. ameriški akcijski NE UBIJAJ ... RAZEN, r. J. Becker, gl. vi. B. Schulz, J. Manfredi Tudi ta film ima zvezo z Vietnamom. Štirje vojni tovariši se srečajo s skupino simpatizerjev Charlesa Mansona, znanega obsojenca in skušajo uvesti mir v malo mesto. 5. angleški znanstveno fantastični VESOLJSKI VAMPIRJI, r. T. Hooper, gl. vi. S. Railsback, P. Firth, F. Fin-lay Film /e kombinacija fantastike in grozljivke. Iz Halleyevega kometa prihaiaio na Zemljo nekdanji člani posadke, ki so zdaj - vampir- 8. -10. ameriška vojna komedija M. A. S. H., r. R. Altman, gl. vi. D. Sutherland, E Gould, T. Skerritt. Znameniti film, ki na poseben način pripovedu/e o nesmiselnosti vojne. Za ozadje je vojna v Koreji, kjer se trije kirurgi v prostem času posvečalo vsemu mogočemu in nemogočemu. Odlična igra in besedilo. 9. -10. ameriška grozljivka MOJ SOSED JE VAMPIR, r. T. Holland, gl. vi. C. Sarandom, W. Ragsdale Mlademu fantiču nihče ne verjame, niti njegovo dekle nc, da se je v sosesko preselil pravi vampir. 12. ameriški triler ŠESTA ŽRTEV 15. -17 ameriški pustolovski POSLEDNJI ZMAJ, r. M. Sc-hultz, gl. vi. Taimak, Vanitv, C. Murney Glasbeno pustolovski film. v katerem nastopajo nekateri znani pop pevci, recimo Stevie VVonder. Drugače gre za kungfu film. 16. -17. ameriški pustolovski ZAKON MOLKA, r. A. Daviš, gl. vi. C. Norris, H. Silva Kriminalka o tihotapcih mamil, vojni med bandami in sposobnem in nesposobnem policaju. 19. angleška komedija DIRKA S ČASOM, r. C. Morahan, gl. vi. J. Cleese, A. Steadman Film se norčuje iz profesorske raztresenosti, duhovito vodi zgodbo ravnatelja neke šole, ki je sedel na napačen vlak, izgubil svoj napisan govor in se sploh izgubil. 22-24 vzhodno nemški vvestern SKAVT, r. K. Petzhold, gl. vi. G. Mitič, K. Manchen Poglavar »Belo pero« se tajno priključi ameriški vojski in tako vrne konje svojemu plemenu. 23.-24. ameriška komedija BITI ZALJUBLJEN 26. angleška drama MONA LIZA, r. N. Jordan, gl. vi. B, Hoskins, K. Tyson Nenavadna zveza med bivšim zapornikom in črnko-prostitutko. 29. -1. ameriška legenda TAM, KJER REKA POTEMNI, r. C. Cain, g!, vi. C. Durning, A. Rabelo Povest o neprilagodljivosti divljega dečku iz džungle mestnemu življenju z vsemi umazanostmi in pokvarjenostjo današnje civilizacije. 30. -1. francoska drama SUBWAY, r. L. Besson, gl. vi. I. An-djani, C. Lambert Mladi punker zbeži pred zasledovalci v metro prav v času, ko ga zapirajo. Tam slučajno najde prijatelje in spremeni svoje Življenje. Zanimiva vloga C Lamberta, ki mu je prinesla svetovno slavo. KULTURNA KRONIKA KONCERT NA ŠTEFANOVO V ZAPLANI. - Krajevna skupnost Zaplana je na Štefanovo popoldne povabila na praznično srečanje vse svoje ostarele občane Topla pozdravna beseda je ogrela očance in starejše žene. Logaški oktet in harmonikar Lojze pa sta izvedla koncert domačih pesmi in viž, ki so prisotne tako pritegnile, da so kar popevali s pevci na odru. Harmonika pa je po koncertu še dolgo popoldne v vedrem razpoloženju vabila k plesu. Prav čedna navada v tej hribovski Zaplani. KOMAJ OBČINSKA REVIJA. - Zveza kulturnih organizacij je revijo občinskih pevskih zborov za leto 1987 namenoma napovedovala za konec leta - 19 decembra 1987, da bi bilo dovolj možnosti za pripravo, pa tudi zategadelj, ker v jesenskem času običajno ni kaj prida prireditev. Vendar zgodilo se je s takimi in drugačnimi opravičili, da bi se bila občinska revija za malo prelevila v revijo krajevne skupnosti Naklo z gostujočimi pevci iz Rovt. V Narodnem domu so se tako na reviji predstavili: Moški pevski zbor iz Rovt, pod vodstvom Janeza Trevna, Moški pevski zbor iz Dol. Logatca pod vodstvom Primoža Sarka, Logaški oktet pod vodstvom Janeza Gostiše in Mešani pevski zbor DMG pod vodstvom Zdravka Novaka. Tako na decembrski reviji! Da pevci ne pojo, ni dobro. Ali pač? Zavest, da smo! Zlasti, če pojemo Prešernu v čast Oblačno deževni dan 8. februarja ni obetal prijaznega večera. Želja, da bi s pesmijo pod milim nebom, med hišami in ljudmi zapeli v čast velikemu Prešernu - za naš praznik, je bila močnejša, in naravne sile so popustile. Razgrnilo se je nebo in zvezde so posijale na pevce Društva mladih glasbenikov in Logaškega okteta, ki so z Zdravljico začeli, z Lipo pa končali navdušujoče prepevanje, najprej ob znamenju na Brodu, potlej pa še pod oboki spomenika padlim v prvi svetovni vojni. Res, da so bili ljudje komaj kaj malega obveščeni o večernem prepevanju: toliko zanimivejše pa je bilo, ko so se naključni mimoidoči ustavljali, se zazirali v čedalje večje gruče in z njimi prisluhnili in celo pritegnili k petju. In nenadoma je bil tistega večera med nami - tudi v nas -Prešeren, in njegov duh. Zavest, da smo! Ko bomo kaj šteli h kulturnim dogodkom v Logatcu, h kulturi brez zunanjega blišča in fraz, ne bomo obšli tega večera. Z vdanostjo lepoti kulture pa ostajamo zvesti Prešernu, samemu sebi, sočloveku, narodu in človeštvu - brez farizejstva. rnaš PRIZNANJA SLOVENIJALES ZA USTVARJALNOST. - Med mladimi ustvarjalci je 26. novembra 1987 na posebni slovesnosti v palači Slovenija-les v Ljubljani prejel Andrej Cempre veliko plaketo za spremembo vzpenjal-nega suporta na molzničniku ter za poenostavitev pnevmatskega krmiljenja vertikalnih agregatov. Na slovesnosti je pel Logaški oktet z občutkom posebnega zadovoljstva, da pesem slavi iznajdljitelje, med njimi tudi rojaka. Več kot priporočljivo, če že ne koristno, bi bilo, da bi o inovacijskih prizadevanjih lahko kaj obsežnejšega prebrali. Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. .....I ■ I I 1......I I I T ■ , TT-r-T-r