Naročnina mesečno IS Lir, ea Inozem-Itvo 31.50 Lir • ne-deljska Izdaja celoletno 34 Lir, e* Inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za in.erat«. Podružnica!
Novo mesto«
SLOVENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika.
S Uredništvo ln npravai Kopitarjeva 6. Ljubljana. b Izključna pooblaSčenlra ta Oglaševanje Italijanskega ln lujega = Bedazione, Amministrazionei Kopitarjeva t, Lubiana. =
i
Abbonamentl: Me.« 18 Lire. Eitero, me-ie 31 50 Lire. tdi-cione domenica, ao-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C C. P.l Lubiana 10 650 per gli abbonamentl, 10 349 per le in-•erzionL
FUlaUl
Novo me.toi
Izvorni Unione Pubblicitš Italiana S. A, Milano.
Telefon 4001—4005,
Concetflonarla eselnslva per la pnbbT!cft8 dl prorentenza Italiana ed estera: Union« Pubblicita Italiana S. A, MIlana,
Vojno poročilo št. 1126:
Trije veliki parniki potopljeni
Napad na Bizerto — 33 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V ponovnih močnih nastopih proti sovražnim ladijskim spremljavam ob severnih afriških obalah so oddelki naših torpedih letal dosegli nove uspehe s potopitvijo treh velikih parnikov s skupno 31.000 tonami in s poškodovanjem drugih treh parnikov.
Naši bombniki so napadli pristaniške naprave y Bizerti ter ladje v sidrišču.
Kraji v Sardiniji so bili včeraj in to noč bombardirani od nasprotnih skupin, katerim so italijanski in nemški lovci skupno z obrambnim topništvom zadali trde izgube; italijanski lovci so zbili 7 strojev, nemški lovci 23 strojev, 3 pa protiletalsko topništvo in od tega sta treščili 2 letali v okolici Macomera, eno pa pri Olbiji.
Žrtve med civilnim prebivalstvom in nekaj škode je nastalo samo v pokrajini Sassari, v krajih Chilivani in zalivu Ar a nci.
Dve naši letali se nista vrnili v oporišča.
1 Dodatek k vojnemu poročilu št. 1126.
Imena pilotov, ki so se izkazali pri nastopih torpednih letal, omenjenih v današnjem vojnem poročilu:
Podpolkovnik Unia Carlo iz Torina, kapitan Magagnoli Dante iz Bologne, kapitan Di Bella Francesco Aurelio iz Rocca Lumere (Messina), poročnik Balzarotti Giuseppe iz Milana, višji narednik Luppi Olivo iz Revere (Mantova), narednik Freschi Guido iz Campi Bisenzia (Firenze).
Izgube civilnega prebivalstva v Chilivaniju in zalivu Aranci: 1 mrtev in 8 ranjenih.
Duce na seji vodstva stranke
Navzlic strogi disciplini ima stranKa 4,770.770 članov — Junaška žrtev črnih srajc v vojni — Mladeniči
GIL-a bodo stražili prapore
Rim, 24. jun. AS. Pod Duccjevim predsedstvom se jc v beneški palači sestal direktorij PNF. Tajnik stranke je predložil Duceju številčne podatke o silah stranke v vseh njenih organizacijah ter je prečital naslednje poročilo;
Ducel
Na tem prvem direktoriju, ki mu Vi nam v čast predsedujete, jc treba predložiti vam, preden podam podatke o silah stranke in njenih organizacij, stalež tistih, ki so padli v imenu lašizma v sedanji vojni za veličino domovine: padlih 41.352 pisanih, porazdeljenih takole: hijerarhov 1.427, skvadristov 650, fašistov 39.275 Stranka daje v lem Irenulku vojski 1,606.140 vpisanih, takole porazdeljenih fašistov 1,548.015, vseučiliščnikov 58 tisoč 125.
Celotna sila vpisanih v borbene fašije dne 10. junija leta XXI. je 4,770.770. Za vpoklicane obstoja oprostitev od vpisanja, kateri so sc mnogi odrekli in dvignili izkaznico po zborih, v katerih služijo, in po tistih, ki niso vpoklicani pod orožje Do 10. junija je dvignilo izkaznice 2,273 483, ki dado skupno z 1,298 115 vpoklicanimi, ne da bi dvignili izkaznico, skupno 4.061 498 vpisanih fašistov. Podobno jc za GUF položaj naslednji: izkaznico ima 164.667 članov z vštetimi 58 125 vpoklicanimi pod orožjem, to je porast za 5.370 članov glede na stanje ob koncu leta XXI.
Duce, kakor vidite |e število vpisanih še nadalje zelo veliko navzlic strogi disciplini in izvedeni selekciji ter pozivu za vrnitev izkaznic tistim, ki ne čutijo, da bi mogli služiti Vam in vladi po navodilih religiozne strogosti, ki ste jih Vi izdali. To je povedano v sramoto in svarilo tistim, ki mislijo, da sc fašistične legije ne znajo in ne morejo upirati v trde mozračju, ki ga up domovine zahteva. In to ne velja samo za moške, temveč tudi za ženske, katerih je 1,217,036 vpisanih v
snovanje novih zveznih tajnikov
Rim, 24. jun. AS. Duce je poklical naslednje tovariše na položaj zveznih tajnikov v prakra-jine, ki so ob vsakomur označene:
Ljubljana
Giuseppe Lomhrassn, rojen v Pesnri I. 1906., skvadrist, prostovoljec, bojevnik v Italijanski vzhodni Afriki, v Španiji in sedanji vojni, ar-ditski kapelnn, odlikovan z dvema srebrnima kolajnama in napredovati zaradi vojnih zaslug, imejitelj dveh vojnih kri/cev zn vojaško hrabrost, vojni pohabljenec, diplomiran v pravu, novinar in pi-3telj. bivši komisar za naseljevanje in kolonizacijo ter bivši korporacijski državni podtajnik.
Bologna: Angelo Lodini, rojen v San Giovan-niju v Persicetu. vpisan v PNF od leta 1921, skvadrist, borec v vojni 1915-18. pohabljenec, odliko-vanec z vojnim križem, bivši tajnik fašijev in bivši zvezni inšpektor, doktoi pruva, podpolkov-nik-pilot.
Aosta: Eitore Echaniz, rojen v Casale Mon-fcrrato, letnik 1908. vpisan v PNF leta 1928.. prihajajoč iz mladinskih organizacij, bojevnik v vzhodni Afriki in v Španiji ter v sedanji vojni, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost na bojišču in z vojnim križem za vojaško hrabrost, bivši tajnik, dodeljen političnemu tajništvu narodnega direktorija PNF, doktor prava in politjčno upravnih ved, poročnik-pilot.
Mantua: Mario Montanari, rojen v Bologni leta 1913. vpisan v PNF otl leta 1935, prihajajoč iz mladinskih organizacij, prostovoljni borcc v vzhodni Afriki in v sedanji vojni, odlikovan z bronasto kolajno zn vojaško hrabrost in z zaslužnim vojnim križem za vojaško hrabrost ter z redom nemškega orla z meči, bivši tajnik GUF-a, zvezni podtajni v Aveilinu. doktor prava iu socialnih ter političnih ved, pehotni poročnik.
Reggio Emilija: Franco Mariani, roien v No-vcllari leta 1907, vpisan v stranko od leta 1921, borec v sedanji vojni, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost, bivši politični tajnik fašija in član zveznega direktorija v Reggio Emiliji, doktor prava, pehotni poročnik.
Parma: Antonio Vallinato iz Predappija. rojen leta 1898; vpisan v PNF od leta 1921. skvadrist, borec v vojni 1915-18, v vzhodni Afriki in ■v sedanji vojni, odlikovan z vojnim križem za vojaško hrabrost, bivši zvezni tajnik v Bergainu, v Ascoii Pičeno, v Gimmi in v Bresciji, bivši zvezni poveljnik na razpoloženju generalnega poveljnika GIL-a, senior milice.
Grosseto: Ainerigo Pispoti, rojen v Arezzu leta 1901, vpisan v PNF od leta 1920, skvadrist, prostovoljec, bojevnik v vzhodni Afriki in v sedanji vojni, bivši zvezni tajnik v Arezzu, bivši zvezni ta jnik v Siracusi, doktor živinodravništva, veterinarski podporočnik.
Tcrni: Bussa Enz.o, rojen v Vercelliju leta 1015, vpisan v stranko leta 1936, prihajajoč s fašističnega nabora, bojevnik v dveh vojnah, ranjenec, odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost in z vojnim križem za vojaško hrabrost, bivši politični tajnik fašijev. bivši član zveznega direktorija in tajnik GUF-a v Vercelliju, dokrot prava, poročnik polka San
Marco.	.
Caltnnissctfn: Antonino Di Forti, rojen v San Cataldu (Caltanissctta) letu 1905, vpisan v PNF od b 1921, skvadrist, bojevnik v Vzhodni Afriki in v sedanji vojni, bivši pokrajinski podtajnik mladinskih avantgard v Messini, biv-
tajnik fašija in zvezni inšpektor, podtajnik fašistične zveze industrijskih delavcev v Messini, doktor gospodarskih in trgovinskih ved, publicist, topniški knpetan.
Catanija: Francesco Sava, rojen v Goli. skvadrist. bojevnik akcijskega eskadrona, fiu-manski legionar. borec v vojni 1915/18, v Vzhodni Afriki in v sedunji vojni, odlikovan za vo-
jaško hrabrost, doktor med., major-zdravnik-
Siracusa: Stefano Riz.zone Viola, skvadrist, bojevnik akcijske eskadre, dičanovist, bojevnik, ustanovitel j in sodirektor lista »Ln fiummu nazionale« (1919), od dnrva pred pohodom je pri-pudul fašističnemu pokrajinskem'« direktoriju uajprvo v Siracusi, potem pa v Rugusi, odvetnik, topniški kapitan, kot namestnik konzula Fogacie, ki zapušča položaj zaradi nenudnega resnega družinskega razloga.
Trapani: Giusoppe Girgenti, rojen v Pa-lermu lela 1901, vpisan v PNF od leta 1919, skvadrist, ranjen za revolucijo, bojevnik v vojni za zopetno osvojitev Libije, v Vzhodni Afriki in v sedanji vojni, bivši tajnik fašija, bivši tajnik GUF-a v Palermu, bivši inšpektor PNF v Albaniji, doklor prava, centurion Milice.
Cagliari: Guido Olelli. rojen v Igleslasu, vpisan v PNF od leta 1920, poveljnik akcijske < ska-dre na Sardiniji, bojevnik v vojni 1915-1S, na ruski fronti, sedaj poveljujoči konzul topniške pomorske milice v Cagliariiu.
Sassari: Anlonio' Maccari, rojen v Cutrofianu (Lecco) 1. 1904. vpisan v PNF od lela 1921, skvadrist. prostovoljni bojevnik v Vzhodni Afriki, odlikovan z vojnim križem za vojaško hrabrost in s kržem za vojne zasluge, bivši tajnik GUF-a v Sas-sariju, bivši član zveznega direktorija in zvezni podtajnik v Sasssariju
Udine: Borlolazzi Edimino. rojen v Pordenonu leta 1914. vpisati v PNF o-l lela 1936, prihajajoč iz. mladinskih organizacij, prostovoljni borec v Španiji in v Rusiji, dvakrat ranjen vojni invalid, odlikovati z srebrno kolajno in s križem za vojne zasluge, napredoval po vojni zaslugi, zvezni podtajnik v Udinah, doktor prava, poročnik planinskega topništva.
Ravcnna: Rizzoli Luigi, rojen v San Giovanniju v Pericetu. vpisan v PNF od '20. novembra 1920, skvadrist. udeležence pohoda na Rim, bojevnik v vojni 1915-18. in v sedanji vojni, vojni pohabljenec, odlikovan s srebrno kolajno in z vojnim križem za vojaško hrabrost, doklor prava.
V federacijo se premeščajo: Macola Mario iz Parme v Triesle. Bonino Anlonio iz Verone v Torino, Savorgnano di Monlaspro Enzo iz Trapanija v Verono. Bosco Glovanni iz Messine v Vares?, Messina Gaelano iz Caltanissetle v Messino.
Tajnik stranke je potrdil naslednja imenovanja v predstojništvih združenj PNF:
Za predsednika fašističnih združenj družin psd-(11. ranjenih in pohabiiencev za revolucijo je potrjen fašist Alessandro Palladini.
Za zaupnika fašističnih združenj javnih nameščencev Ferruccio Cappi, roien v Rimu I. 190:?, vpisan v PNF od 22. avgusta 1919. skvadrist. udeleženec pohoda na Rim, ranjen za revolucijo, prostovoljni bojevnik v sedanji vojni, bivši podtajnik v Rimu, bivši zvezni tajnik v Spalatu, sedaj zvezni tajnik v Terniju, doktor prava, ki pride na meslo fašista Alda Dedina. ki je bil imenovan za državnega svetnika in zapušča položaj, da prevzame drug urad prometnega ministrstva.
Za zaupnika fašističnega šolskega združenja fašist Renato Balzarini, rojen v Rimu 1904. vpisan v PNF od 15. junija 1920, skvadrist, bojevnik v sedanji vojni, doklor prava, docenl korporativ-nega urada, bivši inšpektor PNF, ki prihaja na mesto fašista Felicea Decarlija.
Za zaupnika fašističnega združenja državnih železničarjev je potrjen fašist Morello Morelli.
Za zaupnika fašističnega združenja poštno-telegrafskih namcščcncev je potrjen lašist Giuseppe La Monara.
Za zaupnika fašističnega udruž.enja nameščencev državnih podjetij fašist Agide Gennari, rojen v Lugu 1901, vpisan v PNF 22. marca 1921. skvadrist, bojevnik v vzhodhi Afriki, odlikovan z zaslužnim križem, bivši tajnik sindikatov, leta
primeri s 1,027 409 ob koncu leta XX., s porastom torej za 189 637 članic Poročilo o številčni sili GILa Vam bo sporočeno, ko bo vpisovanje končano
Skoraj nespremenjen položaj z maihnim poraslo nudijo pripadajoča združenja, šole, nameščenci državnih podjetij, nameščenci javnih podjetij, železničarji, poštno-telegrafski nameščenci, z 903 389 vpisanimi v primeri s koncem leta XX, ko jc bilo 892 518 vpisanih. Z vojnim časom upra-vičljivi upad nu.di Dopolavoro s 4.500000 vpisanimi v primeri s prejšnjim letom, ko jih jc bilo 4,612.294.
Duce, to so številke, toda številke imajo absolutno vrednost samo tedaj, če predstavljajo te pod znamenji Littorija uvrščene site, ki se imenu-lejo: Zvestoba, disciplina, vztrajanie, zmagal
Po poročilu Scorze je govoril Duce. Njegov govor so navzoči dolgo odobravali Duce ie določil, naj se straža ob praporih poveri mladcem GILa ob starih fašistih. Tako bo straža ob zastavah tistih mladeničev. ki so sc borili pri Bir El Gobbiju, pri El Alameinu in Marethu, predstavljala nc samo simbolično nadaljevanje vere v načela fašizma in zahteve revolucije.
Napadi pri Velikih Lukih
V Sredozemlju so podmornice potopile tri sovražne ladje — 31 sovražnih bombnikov sestreljenih nad Nemčijo — 8 pa nad zasedenim ozemljem
Hitlerjev glavni stan 25. junija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na % z h o d n e m bojišč u je potekel dan razen krajevnih napadov na področju Velikih Luk mirno.
Letalstvo je potopilo med lagunami nn področju Kuhanja 17 čolnov za i/.krca\anje ter obstreljevalo postojanke prebivališča čet in dovozne zveze sovražnika.
V Sredozemlju je bilo brez lastnih izgub sestreljenih 33 angleških in ameriških letal, od katerih so jih 23 sestrelili nemški lovci sami.
Oddelki angleških bombnikov so prileteli zadnjo noč na zapadno nemško ozemlje ter na-
padli več mest. med njimi posebno \V u p p e r-
I	a I, F I b e r f e I d in K e in s e h e i d s ste\ il-
II	i m i rušilnimi iu /a/.igalniini bombami. Izgube prebivalstva v napadenih mestih so hude. Do-sedaj je bilo ja\|jeno, da je bilo sestreljenih 31 sovražnih bombnikov. Nadaljnjih h letal je izgubil sovražnik pri dnevnih napadih na zasedeno zapadno ozemlje.
Ililra nemška bojna letala so bombardirala v noči nn 25. junij posamezne cilje na a n -g I e š k i j u ž ii i obali.
Nemške podmornice so v Sredozemske in morju v hudih borbah in močno zavarovanih konvojih potopile 3 ladje s skupno 15.0110 tonami.
Velika Italija in zmaga
sta bistvo fašizma zdaj in vedno — Pomemben govor senaterja Gsntila
rimskim fašistom
, Rim. 23. jun. AS. Včeraj dopoldne jo imel senator Giovunni Gentile v dvorani Julija Cezarja na Kapitolu ob svečanosti, ki jih je priredilo rimsko zvezno tajništvo, govor.
Potem, ko je govornik povedal naslov svojega go\ora, ki se je obračal »na vse Italijane, ki imajo v srcu Italijo, ki ni prazno in govorniško ime, temveč nekaj živega in delujočega v mislili in volji«, in potem, ko jc orisal poli-tično-filozofsko podobo tega, kar predstavljajo v življenju narodov revolucije, jc spregovoril o sedanjem gibanju, rekoč:
»Toda ne oziraje sc na [»odrobnosti trdim in verujem, da bo visakdo luliko nvidel, kuj je pri fašizmu bistvenega; pri tem fašizmu, ki so mu I. 1922. vsi Italijani ploskali, ko je Mussolini dvignil svojo prapore in poklical ves italijanski narod, naj se zbere okrog niega, ves italijanski narod vseh strank: tistemu fašizmu, ki se mu Italijani ne bodo nikdar odpovedali.
Bistvo fašizma je zlasti \elika Italija, ki more obstajati samo, če je v političnem oziru močno povezana, oziroma bi bila takšna, ki bi se zavedala svojih pravic in 6voje moči, svoje preteklosti in svoje bodočnosti, Italija močno stvarjalne volje. Italija, ki bi znala še bolj krepili in disciplinirati svoje narodne sile, sile posameznikov in družbenih razredov ter ustvariti pravični red. ki bi temeljil na načelu, da je samo delo nekaj vredno, človekovo delo, ki je sa.l duhovnega življenja v sklopu njegovih gospodarskih dobrin in etičnih vrednot.
To veliko Italijo, to domovino, ki jo morajo Italijani narediti veliko v boju proli naravi in človeku, to veliko Italijo je imel v mislih Mussolini v prejšnji svetovni vojni 1915—1918. To je bila njegova vroča želja, ki jo je znova prižgal v srcih Italijanov, ki so v njegovem mogočnem glasu, glasu, ki je zbujal spomin na tista mračna lela po vojni, ko so jih ogoljufali in izdali za zmago, slišali zopet starodavni glas očetov preporoda in iz dobe, ki je la preporod pripravila. Bil je lo glas, kakor glas prerokov domovine; glas, ki so ga znova zaslišali v svojih srcih pred zmagovito končano narodno vojno: glas. ki je še v spominu' in ki ga je zaslišalo 000.000 mladih ljudi, ki so se žrtvovali na oltarju domovine in katere je navdajala tista goreča ljubezen za lo Italijo, kakršna more navdajali samo mladeniče, ljudi, ki so se bili od pesnikov, mislecev in inučenikov naučili imeti domovino za sveto stvar.
In ob tem ponovnem glasu starodavne vere so so vsi zganili in 6e strnili v odobravanju okrog Duceja, ki je že takoj prvi dan ob splošnem odobravanju zapel žalni psaltn za lažno svobodo, za tisti tiranski izrodek svobode, ki je bila svoboda parlamentarne vladavine. Mi. ki smo slišali v senatu dne 16. novembra 1922 govor, se še spominjamo med zaničljivimi in osuplimi obrazi tudi
1923 tajnik industrijskih delavcev v Ravenni, Tripoliju, Rovigu, Triesteju. Rolzanu in Venez.iji, ki pride na mesto fašista Celsa Mario Garattija.
Za predsednika fašističnega narodnega podpornega in skrbstvenega zavoda za državne nameščence Pasquale Luigini. rojen v Sanla Lucia di Fiamignano lela 1896. vpisan v PNF od j2. septembra 1919, skvadrist, bojevnik v vojni 1915 do 1918 in v sedanji vojni, bivši zvezni tajnik od leta 1943 do 1938, inšpektor PNF od leta 1939, ki pride na mesto fašista Giovannija Belellija.
Dure je naložil tajniku stranke, naj iz.raz.i tovarišem zveznim tajnikom in narodnim zaupnikom. ki odhajajo, njegovo zahvalo za opravljeno delo.
žalostnih obrazov starih vitezov zastarelo Italije, ki jo videla v tem slaniu nemo pričo zlagane lobode, ki jo je treba enkrat za vselej pokopati, medlem ko ti i ii je nezadržljivo pritrjevala večina, ki jo bila presenečena in je hkrati vzklikala pogumnemu zanikanju, istočasno pa naznanjala novo politično življenje
Naj mi bo dovoljeno omenili moje pismo z dno 15. decembra 1917. v katerem sem po Caporeltu. ko si je Italija spel opomogla od prve nenadne zmede, zapisal: »Italije, ki bi ji bilo usojeno umreti zaradi vojaškega poraza, ne bi bilo, če ne bi bila življenja vredna. No bi bila narod, ki je prišel na svet z.ato, da živi v svobodi, v takem svobodnem stanju, kakor ga radi slikajo naši nasprotniki, in ki ne bi bil nič drugega kot kup ljudi brez disci-pline (brez politične discipline in zato tudi brez moralne in verske), ter brez spodobnosti za resno znanstveno delo in za organizacijo, čeprav ne brez umetniških navdihov in Iu pa tam ludi duhovitosti.« Pripomnil sem poleni še. »Torej, če Italija ne bi bila nič drugega kol lo in če preporod XIX. stoletja ne bi bil nič več kot delo slučajnih okoliščin, ki jih je izkoristila peščica ljudi; delo. ki ni imelo v zgodovini in v ljudski duši nobenih korenin in nobene podlage, če torej naše države ne bi sjneli smatrali za nič drugega kol za barako, ki bi jo postavili in vzdrževali samo zato. da bi se nekaj slo odvetnikov lahko shajalo v Rimu in kramljalo o koristih te ali one skujiino ali razreda, oh, za Boga svetega, ni bila to tista nesmrtna Italija, ki smo se jo naučili v delih naših velik b mož tako goreče ljubili 1«
Italija ni podlegla pri Cnporettu, in Piave ler Vittorio Voneto sta so iztekla v pohod na Rim. tako da je bila ona baraka podrta in poinedena. In pravi liberalci, ki so čutili gnus nad lo barako, so bili zadovoljni. Aventinski liberalci in poznejši pristaši »vere v svobodo« so bili čedalje bolj žalostni, ker jih je |>re-vz.elo globoko domotožje nad pobeglim in raz-blinjajočim se prividom svobode, češ da obstaja večno svoboda, ki je v duhu in v notranjem življenju. Tej se prilagodijo minljive zgrudbe socialne organizacije v raznih živ-
(Nadaljevanjc na drugi strani). |
Weizsacker prispel v Rim
Rim, 25. junija, AS. 23 junija zvečer jc prispel v Rim v spremstvu svoje žene novi nemški poslanik pri sveti stolici baron von Wcizsackcr. Na postaji ga je spreiel odpravnik poslov poslani-ški svetnik Mcoshausen z drugimi člani nemškega poslaništva pri sveti stolici.
General Mihajlovič zbežal z angleško podmornico
Berlin, 25. jun. AS. Kakor priznava londonski radio — piše uradna nemška agencija — se jc general Mihajlovič, ko so bile njegove čele obkoljene od osnih oddelkov v črnogorskih gorah, rešil z begom proti obali, kjer so ga vzeli na neko angleško podmornico
Beg generala Mihajloviča je povzročil hiter razkroj v odporu oboroženih krdel, katerih člani so odvrgli orožje in sc dali ujeti Poveljnik neke velike oborožene tolpe, kapitan Koprivnik, je pri zajetju izjavil, da jih je Mihajlovič izdal in prepustil lastni usodi v trenutku, ko bi bila njegova navzočnost za organizacijo odpora naiboli potrebna. Uporniki — je zaključil kapitan Koprivnik — so bili že utrujeni od boja v borbi brez upa in ▼ korist tujim silam.
Eksc. Lombrassa - zvezni tajnik Ljublj. pokrajine
Kakor poročamo na drugem mestu, je Eks. Giuseppe Lombrassa, novi vis. komisar za Ljubljansko pokrajino, bil imenovan tudi za zveznega tajnika te pokrajine. Tako sta v eni osebi združeni najvišja upravno-politična in strankarska funkcija v naši pokrajini. Osebnost in preteklost eksc. Lombrassa dajeta vse poroštvo za uspeh obojega in za neodjenljivo zvestobo temeljnim načelom fašizma ter navodilom Duceja. Eksc. Lomhrassu želimo pri izpolhjevanju obeh odgovornih nalog kar največji uspeh, da bo njegovo
politično in upravo delo v čim večji blagor ljudstva nove pokrajine.
Dosedanji zvezni tajnik Orlando Orlandini, čigar osebnost je po njegovem delu v fašistovski stranki in vseh ustanovah, ki jih ima v naši pokrajini, postala vsem dobro znana, se zdaj poslavlja od dosedanjega mesta. Ob odhodu naj ga spremlja zavest, do je svojo nalogo kot zvezni tajnik v Ljubljani opravljal uspešno, saj se je zvesto ravnal po načelih, ki jih je za delovanje v Ljubljanski pokrajini dobii.
Visoki komisar je obiskal zvezo bojevniških fašijev
Ljubljana, 25. junija.
V sredo popoldne 23. junija je Eksc. Lombrassa, Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino obiskal in pregledal sedež fašistične zveze. Visokega komisarja je spremljal zvezni tajnik Orlandini, ki mu je predstavil svoje najbližje sodelavce, nakar je Visoki komisar jro-ložil venec na spominski kamen ki je bil postavljen v spomin mučenikov, ki so padli j>od komunistično roko, ter je počastil njihov spomin z molkom. Tri tej slovesnosti je pred spo-
minskim kamnom stala častna četa oboroženih fašistov.
liksc. Lombrassa ie nato v spremstvu zveznega tajnika pregledal najrazličnejše prostore, zanimajoč se za delo zveze, zlasti pa z.a delovanje ženskega fašija, kjer mu jc zaupnica pokazala oblačila, ki jih izdelujejo fašistične žene za tovariše pod orožjem.
Preden je zapustil sedež zveze, je Eksc. lombrassa izrazil 6 kratkimi besedami svoje zadovoljstvo nad vsem, kar je videl.
Velika Italija in zmaga
(Nadaljevanje s 1. strani V
ljenjskih oblikah, kakor jih zdaj pa zdaj opravičujejo posebni zgodovinski razlogi, ki so pa vse nezadostne in včasih celo nasprotne bistvu svobode ter vsekako po svojem času izginejo. Cesto se niti malo ne obnesejo, ker so umetno ustvarjene, in siccr po zgledu držav z različnimi šegami in drugačno vzgojo ter zgodovino. Vsekako te oblike niso večne tvorbe duha, marveč navadno orodje, ki ustreza, dokler pač služi, in ko se obrabi, ga vržejo proč. Svonoda je eno, svobodnjakarstvo pa drugo: prva je večna. drugo pa se ne more ustaliti v zgodovinski obliki, ne da bi izgubilo svoj izvirni duh ter se izjalovilo v poguben stroj, glede katerega si pravi ljubitelji svobode ne morejo želeti drugega, kakor da bi se ga narod znebil, ln kdor se zineruj joka nad razvalinami Karta-gine ter nima oči, dn bi videl veličino Rima, ta je romantičen duh, ki sc naposled samo osmeši. V Italiji io parlamentarizem mrtev, in prav bi bilo, da ni bili za to hvaležni Musso-liniju tudi nefašisti, na skrivnem vzdihujoči komunisti in knr je šc takih pristašev sanjar-ske svobode. Mi, ki nismo od včeraj, imamo v živem spominu zgodbe parlamentarne pokvarjenosti, ki je našo deželo od leta 1876. naprej pribila na križ po upravi, razkrajajoči sle-nerni politični duh, ali bolje, vsako zamisel ali čustvo o državi ter njene vrednosti, ki je zato razkrajala tudi vsako močno voljo po po-vzdigu in veličini. In kdor mlajših bi rad vedel, kakšno nravno in značajno življenje je spremljalo mrtvo strujo nekdanjega volivnega politikantarstva, naj bere »De Sanctisovo vo-livno potovanje«, ki je še živa umetniška podoba ter verna istina vladajočih navad v nekdanjem italijanskem javnem življenju. Toda ta liberalizem ni umrl samo v Italiji.
Države, ki so se b prezira do novih totalitarnih držav, katere so jim postajale čedalje bolj nadležne in nevarne, imenovale demokratično države, so iznašle poseben način, da so zavrle vsako zasebno liberalno hotenje po uničujoči sili gospodarskih združenj. V teh deželah je svoboda na tleh, tako da zanjo ni rešitve, kakor vedno bolj priznavajo v svojih političnih naukih in dejanjih, razen v korporativni ureditvi ali v zamisli, ki jo je la-čizem prvi razglasil v Italiji kot najbolj prikladni red spričo neukrotljivih teženj individualizma. Nosilci takega individualizma v korporativizmu niso nevidni socialni atomi, marveč resnični posamezniki, ki ostanejo zmeraj posamezniki, a njihova gospodarska delavnost se kot posebne pridelovalne sile tesno zberejo v organski 6estav, ki se zaveda skupnih koristi Ln ga vodi in združuje država. In ta država v korporativni obliki ni velika upravi-teljica tvarnih koristi ter zapletenih gospodarskih podjetij vseh državljanov, marveč osrednja osebnost, ki vodi pravice vseh skupin ter vseh posameznikov. Kakor vsaka osebnost ima tudi država nravno, popolno in avtonomno veljavo: to je njen sestav svobode. Lahko rečemo, da 6e zdaj vsi narodi obračajo proti tem vzorom korporalivne države. Vsa pot izoblikovanja je težka in danes smo žele na pravem početku. Todi vsi čutijo, da je v tej obliki vsa bodočnost. Spreminjali jo bodo, iz-gladili ter jo zmeraj bolj spravili v isklad s socialno in gospodarsko stvarnostjo: pot nazaj pa bo poslej nemogoča. Kdor danes govori o komunizmu v Italiji, je nepotrpežljiv korporativist, ki ni zadovoljen s potrebnimi zamudami v razvoju misli. Ta zamisel pa je naglo izboljšanje komunistične utvare in potrditev določenega miselnega zakona ter zaradi tega bolj resnična od vsega, kar bi lahko pričakovali od komunizma. Morda bo Evropa 6ama v 6ebi našla silo in voditeljsko poslanstvo za ves svet, ko se bo zavedela tega globokega življenjskega načela, ki preveva korporativistično vlado.
Če ta fašistična revolucija, ki je bistvo Italije Vittoria Veneta, tožeče v zavesti svoje pravice, da odkupi svojo zmago od samovoljnega in oblastnega Versaillesa, pomeni konec parlamentarne vlade ter pot h korporativizmu, potem v fašizmu ne vidim drugega kakor pravo okrepitev našie Italije, Italije Danteja, MacchiavelHja, Cuoca in Mazzinija; okrepilev narodnega in stvarnega izročila, okrepitev Italije, ki ji je usojeno, da izpolni svoje poslanstvo na svetu. To je Italija, ki so jo Italijani sedanjega stoletja prevzeli kot dragoceno dediščino in so jo predniki 18. stoletja hranili s svojimi najboljšimi silami. Delali so. študirali ter si pridobili časti zunaj in v mejah domovine za ves svet. Pridobili so si vesoljno spoštovanje po resnosti značaja in navad ter z. odločnostjo in vztrajnostjo v svojih namenih; po disciplini v orožju; jx> pogumu, ki je potreben v svetovnih tekmah; po življenjski resnosti, ki jo spremlja genialnost svetlega duha italijanskega plemena. Ta Italija je v Mussolinijevem glasu gotovo našla močen izraz svojega nesmrtnega značaja. Toda ta Italija je vendar tista Italija, ki jo v najvišjh mislih vsakega Italijana, tudi tistih, ki so bili že prestari, da bi v tem glasu čutili globoki klic lastnega srca, ter tistih, ki so še bili otroci, ko je ta glas zagr-mel. in še niso mogli čutiti globokega poudarka. To je Italija vsakega Italijana, ki hoče biti Italijan. Dovolite mi tole misel: Italijan nisi jx> rojslni pravici, ker je zdaj težko verjeti v tako rojstne
Vremenska nnpoved. 26. junija (sobota):
spremenljivo, večinoma sončno in vroče,
1 iajevue plohe z, nevihtami. 27. junija, nedelja: isto.
pravice. Vsak je to, kar zasluži, ter ima to. kar zasluži. To, kar kdo pravi, da mu gre po rojstvu, si mora pridobiti z osebno zaslugo, z lastnim delom in lastnimi napori. Zato so Italijani v resnici samo tisti, ki hočejo biti Italijani. Ti hočejo najprej dobro vedeti, kaj je Italija. Zavedajo se, da je to Him, toda ne Rim, ki ga tlačijo divjaki, marveč Rim, ki je vzgajal vse divjake tostran in on-tran Alp po vseh zemljah, ki liodo po Grčiji in Rimu predstavljale Evropo. To jo Rim, v katerem jo zaživela katoliška cerkev ter razširila svoj čudoviti evangelij, ki predstavlja najbolj korenilo plodovito in življenjsko preobrazbo, katero je človek v duhovnem življenju sploh kdaj doživel. Potem pa šo renesansi!, najsilnejši vzcvet, kar jih pomni zgodovina človeškega duha in njegove ustvarjalne sile (v umetnosti, v znanostih, v politiki in gospodarstvu), ki se je polastila vse zemlje ter ustanovila »človekovo kraljestvo« modernega sveta, vsega prežetega, oživljenega in osvetljenega po človeški misli.
Nato je napočil preporod, ki je bil prava
revolucija vseh skrivnih kreposti tega starodavnega in vedno mladega naroda, naroda, ki je preživel cepitev in politično sužnost po sili svojega uma, po globini svojih čustev, po ne-n tn j 1 j i vi zavesti svoje enotnosti, po nezadržnem [toletu svojega duha, ki je hotel vedno priti do življenja v državi in še vedno ostati Italija. Hotel je imeti Italijo, kakor so jo sanjali pesniki in preroki, ter kakor jo je opisoval v nravni aktualnosti prvi med njimi, čigar stoletni spev je odmeval po vseh deželah; Italijo, kakor so jo zamišljali misleci, potrjevali in posvetili s krvjo njeni mučeniki; Italijo, ki je kakor po čudežu, pričakovanem med vsemi ljudstvi, vstala po možeh, občudovanih po vsem svetu zaradi njihove vztrajnosti in najčistejše vere, zaradi sile njihovih pogumnih dejanj, ža-radi budnosti in modrosti njihove politike; po možeh, katerih blesk in svetloba domovine, ki jih je rodila, se je prnv kmalu razlil med vse narode kot svetloba tistih vzvišenih oblik člo-večanstva, ki jih z radostjo občuduje sleherno človeško srce. Ni ga na svetu naroda, ki bi sc po nastanku in razvoju mogel ponašati s toliko slavo mučeništva, žrtev, vojaške hrabrosti in rodoljubja, s tolikim bogastvom človečanstva in nravnega življenja, ki je vir ponosa za njegove državljane in vir občudovanja zn tujce. Koliko knjig, ki jih preveva brezpogojni duh ljubezni do Mazzinija in Garibaldija, je v Angliji in Ameriki. To jc velika in nesmrtna Italija, tista, zaradi katere moramo živeti in umreti, Jtnlija, pred katero se bodo tujci vedno priklanjali, in se na tihem priklanjajo tudi, kadar jih koristi silijo, da se. postavijo proti njej. Toda to je Italija, ki mora živeti v svetu kot živa in na-vzočna resničnost, nc pa kot navaden spomin; mora se kakor najslavnejši spomenik starih narodov obnavljati v ljubezni in skrbi živečih, ki jim pripada naloga, da jih ohranijo. Naša naloga je, da jo držimo v življenju in ohranimo njeno navzočnost, kakor navzočnost tiste Italije, ki so se je tujci naučili spoznavati iz knjig in o kateri ne bodo nikdar smeli po naši krivdi reči, da ie samo v knjigah- Literarno Italijo je treba položiti v arhiv.
Danes smo Italijani pripravljeni,, danes, kakor še nikdar, odkar smo spet postali država, in smo rekli, kdo smo, gledajo oči tujca na nas. Ni dovolj, če naše oborožene sile delajo čuda v svojem pogumu. Sovražnik, ki je že okusil grenkobo poraza, se je vrgel z vso ogromno težo svojih hudobnih strojev na ta najšibkejši del nasprotnikovega bojišča, ki ga držimo mi, kakor so nn primer na vaša mesta, se razdivjal nad našimi domačimi ognjišči, nnd našimi ženskami, našimi starčki, nad našimi nežnimi otroki v upanju, da nas bo uklonil s strahom in nasiljem gorja, ki zavzema obseg tistih šibe božjih, kakor jih sproži narava in pred katerimi človek ves osupnjen beži, kadar ga ne uničijo. Oh, blazni uničevalni bes, ki je divjal nad lepim Pulermom, biserom Sredozemskega morja in plemenitim srccm Sicilijel
Novica o zadnjem nesramnem napadu nanj mi je jirišla hkratu z odtisi prelepe knjige, ki se zdaj ponatiskuje. To je knjiga »Palermo pred sto in več leti«, ki jo je napisal Giuseppe Pittre, Sicilijanec, ki jc bil bolj zaljubljen v Sicilijo kakor kdor koli, najbolj sicilijanski od vseh Sici-lijancev, zelo učen in zelo strasten pisatelj, pisec kakih petdeset zvezkov, v katerih živi večna staro Sicilijo, ki je skupni domovini dala vncino svojega navdušenja, železne poteze svojega značaja, ponos svoje neukrotljive duše, ostrost svojega uma in veliko vero v mater Italijo, čc bi bil Pittre videl svoje rodno mesto, kjer jo živel vse življenje jn katero je preiskal po vseh nje-govvih cestah, cerkvah, palačah, javnem in zasebnem življenju, v njegovi gospodi in njegovem ljudstvu ter ga ljubil knkor dodno hišo, odkoder nam izvirajo vsi domači spomini, vtknni v dno noše duše; če bi gn bil videl opustošenegn po novih barbarih, s podrtimi hišami in s cestami, zasutimi z ruševinami in smrtjo, kako bi ga bilo to zadelo v srce! Toda njegova bolečino, je naša bolečina: za Polcrmo, za Genovo, na Napoli, za Messino, za Cogliari, zn Trapani, za vsak hudo zadeto mesta. Nasprotnik jo morda lahko upal, da nas bo ta bolečina omajala ter pripravila do togo, da bomo odprli vrzel v evropski fronti, v katero sc mora po nekoristnem pustošenju svo-
jega letalskega športa vendarle zaleteti, če hoče 1 začeti zmagovati v vojni, ki je izbruhnila po vseh celinah in po vseh morjih.
Odgovor tem junakom športa, v katerem se sicer mešajo spoli, ne sije pa iz njega vojaška čast, je dalo naše prebivalstvo, ki ga noč in dan bombardirajo, obstreljujejo s strojnicami ter telesno in duševno mučijo. Dajalo ga je mesece in mesece v stiskah in nedopovedljivi bedi vseh vrst, do katere je prihajalo po vsakem napadu. Dajalo ga je med smrtnim strahom in med stisko izseljevanja, v lakoti in žeji, ko je vedno preklinjalo neusmiljenega sovražnika ter vedno koprnelo po rešitvi domovine. Ni ga bilo krika proti domnevnim krivcem za vojno, ni ga bilo poskusa, da bi se ta reč končala, ni ga bilo znamenja o utrujenosti ali o potrtosti.
To jo čudovit in zelo ganljiv prizor, ki vliva tujcem spoštovanje, ki daje misliti nasprotnikom in mora dati misliti tudi nam. Nasprotniki so bodo morda domislili, da to ni pot do zmage, ker ni pot časti. Mi pa moramo pomisliti, da moramo Italijani biti vredni tega ljudstva, ki zaradi svoje junaške odpornosti pomeni čudo sveta. — Vredni ga moramo biti po neustrašenem duhu, ki ne drhti, tudi če se podira svet; vredni po zavesti o dolžnosti, zaradi katere moramo s prisrčno vzajemnostjo pomagali vsem tistim našim bratom, ki za skupno domovino najbolj trpe; moramo jih podpirati z zgledom in z besedo: z zgledom odpovedi in vdanosti do stvari, zaradi katere se vojskujemo in zaradi katere se lahko zahtevajo žrtve z zgledom odločnosti, s katero je treba pogledati v brk nevarnosti ter prenašati najža-iostnejše 6tiske, če so zaradi zmage neizogibne, ter tisto navduševalno besedo, ki naravnost skru-pulozno prezira vsako priznanje o naših šibkih straneh, o naših pomanjkljivostih in o vseh težavah, ki so toliko večje, kolikor bolj jih čutijo drugi in jih čutimo mi; z besedo, ki bodi vedno sejalka vere, ne pa vzbujevalka črnogledosti.
Govornik je razvijajoč svojo visoko misel, kritiziral tiste, ki izkoriščajo nebeški dar, s katerim so po večini privilegirani, inteligenco, ki je vedno kritična in se nagiba vedno k jiorogu ali napadanju in ki se nagibajo priza-našanju domačega genija ter se odtujujejo žive strašne borbe, da napravijo iz nje predmet za analiziranje, bolj ali manj objektivnih, kakor oni pravijo, a vsekako neodgovornih razmišljanj o poteku vojne. Ilekcl je: Vzgle* vlečejo in vsaka rekriminacijo v nevarnosti je straliopctnost ter hlepenje za tem, da bi sc postavili ob stran medtem, ko besni požar in je dolžnost vsakogar, cla ga pomaga pogasiti.
Te strahopetnosti se ni lahko obvarovati. A radi tega je tem večja dolžnost, da nc grešimo lahkomiselno iz nepremišljenosti, iz hinavskega veselja do klepetanja in do razkazovanja lastne užaljenosti. To je največja dolžnost za Italijane, ki so dolga stoletja grešili na račun svojo največje vrline, razuma, katerega so zlorabljali od renesanso dalje. Ločili so razum od življenja, da so se lahko svobodno izživljali v literaturi in akademskih debatah. Po mučenistvu leta 1899 21 in 31 je bil potreben vztrajni in goreči apostoht verske vneme Giuseppa Mazzinija, treba je bilo pravega, duhovnega prevrata, ki ga je z mogočno roko, o kateri 6e je zdelo, da nima živcev, izvedel Alessandro Manzoni. da je razum spet vrnil na pot verske resnosti življenja. Kjer ni besede, tudi ni čustva, ki bi zaradi svoje vrednosti veljalo za večno. Torej ga tudi ni trenutka v življenju, za katerega ne bi moral Človek dajati obračuna, pa četudi v skrtem kotičku svoje vesti.
Bomo zmagali? Ne bomo zmagali? Oboje pričakovanje je varljivo, če se nam zdi kot nekaj takega, kar 6e bo zgodilo, pa naj se mi vedemo tako ali tako. V tem primeru se spreminja v vir tistega lahkomiselnega optimizma in tistega nič manj lahkomiselnega pesimizma, ki človeka ne veljaia nič drugega kakor nekaj besedne igro ter bolj ali manj verjelnih računov, ki pa je enako usodno kot poskus za zadrževanje ali razkrajanje volje.
Jaz sem vedno bil optimist in se baham s tem. Toda zdrav in zakonit optimizem se ne tiče dogodkov, ki so v božjih rokah, temveč izžareva iz najgloblje notranjosti naše vesti in naše osebnosti. To je optimizem tistega, ki veruje in s svojo vero ustvarja dobrino, za katero težimo, ali pomaga ustvarjati jo, kar je isto.
Premagati Anglijo, osovraženo nasilnico od včeraj n zatrdno, neusmiljeno nosilnico od jutri. Da, moramo jo premagati in jo bomo premagali, če jo bomo hoteli premagati za vsako ceno, če se ne bomo utrudili v boju, če bomo ostali zvesti ob--veznostim do drugih in do nas samih, čo se bomo ob vsaki dnevni uri spominjali te naše dolžnosti. Toda ta zmaga je drugotna in podrejena poglavitni, drugi zmagi, ki je zares edino bistvena.
To je tista zmaga, ki jo moramo dobivati dan za dnem in nepretrgoma sami nad seboj, ko premagujemo vse zapeljive skušnjave za-lirbtnosti, ko z neukrotljivim srcem vedno odgovarjamo na sleherno zlo srečo in ko vedno držimo pokoncu zastavo, zastavo domovine, ki je zastava naše vesti in našega moralnega obstanka. To je zmaga, ki jc odvisna od nas in ki je nam ne bo mogel nihče iztrgati iz rok, če jo bomo držali v pesti z vsem duševnim ognjem in z vsem dostojanstvom, katerega nihče ne bi hotel preživeti.
Vsak narod ima pred seboj zmago, ki pomeni zanj dolžnost in ki po navadi ne uide tistemu,, ki svoje dolžnosti izpolnjuje.
Važno je torej verovati v zmago, v bistveno zmago, ki je odvisna od naše vere in ki' je dejansko v naši volji. Samo ona nas lahko naredi vredne druge zmage, katere nas_ je zelo težko oropati. To iz več razlogov, ki jih vedo vsi, pa tudi zaradi enega, ki ga po navadi ne opazimo in ki izvira iz težave, kako določiti dejanski pomen besedi »zmaga«.
Zmaga je siccr zaključek vojskovne vojne; lahko je vojaški zaključek, zaradi katerega je ena izmed vojskujočih se strank prisiljena odložiti orožje, lahko jo pa razumemo kot politični zaključek, ki pa ne sovpada vedno z vojaškim, kadar predstavlja sleherna izmed vojskujočih se strank kompleks, ki izvira iz prehodnega sožitja, ki ga je sprožila morda celo kaka atlantska karto, podpisana pri vsej zavesti, ki jo pa dogodki lahko vržejo na dno Atlantika.
Ali bi mogli dvomiti, da bi se duhovne vrednote, ki jih uresničujem mogle zgubiti? Ali bi se mogli bati, da bi ta nesmrtna Italija, ki si je v očeh vsega sveta, ker jc živa v naših dušah, šla po zlu pod udarci pijanih pilotov z letečih trdnjav? Lahko padejo tudi zidovi in slavoloki, ki so ostali tisočletja, da pričajo o veličastvu Rima in o barbarstvu njegovih sovražnikov; lahko bodo v tein boju nove celine, ki je gluha in slepa za civilizatorično delovanje Evrope, to je Rima, novi barbari dopolnili uničevalno delo starih. Toda ali Iii mogel biti na svetu, tostran ali onstran Oceana, človek, ki bi mislil, da bo laliko vrgel v zaton ta bleščeči Kapitol? Ki bi mislil, da more sonce stremeti za čim višjim, kakor je Rim, pravi
starodavni in moderni Rim, pravim renesancai in današnja Italija? Naša mesta bodo lahko razrušili, toda bodo spet pozidana, ker jih bo isto ljudstvo, ki jih je rodilo, rodilo še enkrat. Lahko bodo poškodovali ali uničili cerkve in spomenike, zaradi katerih je vsnk izobražen človek iskal našo deželo kot deželo omike, ki bodo vedno živeli v duhu, ki jih je ustvaril. Toda celo ostanki bodo govorili in spomin se ne bo mogel zgubiti in bo zadostovnlo, do bo ohranilo živo zavest o italijanski veličini ter o zverinskem divjaštvu tistega, ki je hotel na mah pozabiti, da so taki veličastni spomeniki bili duhovna dediščina vseh ljudi na svetu.
Bili so dediščina tudi tistih, ki jih je Italija, prav Italija s Kolumbom, potegnila iz neznanih temin zgodovine, jih pridružila evro-skemu življenju, jih povzdignila k luči omike ob vzajemnem sodelovanju vseh narodov, ki jih urejajo visoka človeška vera, znanstveno raz-iskavanje, ki poduhovljo snovnost narave ter to polagoma podjarmlja človekovemu gospostvu, in filozofsko razmišljanje, ki dela človeka za gospodarja samega sebe. Ne moremo trditi, da Amerikanci tega ne bi vedeli, saj se vsakdo izmed nas spominja, kako so bili zadovoljni, da so hodih k nam občudovat in proučevat; da so toliko storili in toliko plačali, da bi lahko pobirali drobtinice od velike pojedine italijanske zgodovine in umetnosti in bogatili svoje muzeje in knjižnice.
Italijani, bodite zvesti starodavni materi, disciplinirani, složni in sc spominjajte odgovornosti, ki izvira za vas iz časti, da ste Italijani, odločeni upirati se, bojevati se, ne kloniti z duhom, dokler vam nasprotnik grozi in dvomi o vaši veri in vašem značaju. Razprave in prerekanja naj bodo zu pozneje.
V Knlatafimiju je Garibalcli zaklical Ninu Bixiju: Tu bomo naredili Italijo ali umrli. Ta klic še ni potihnil in mogočni glas junaka mora odmevati še danes v našem srcu: »Tu bomo rešili Italijo ali umrli«.
Mi, ki smo na zatonu let in ki smo živeli od dediščine očetov, smo vedno čutili, da smo dolžni ohraniti jo in povečati jo, kolikor je v naših močeh, s svojim delom in s slehernim naporom dobre volje, mi ne moremo misliti, da bi se ona ne mogla izročiti v roke mladih, sposobnih, dn jo dvignejo visoko s silo svojih rok v skrbeh in smrtnih nevarnostih pričujoče ure, nadvse človeške šibkosti, da jo izročijo vnukom živo in bleščečo se v svoji večni mladosti.
Ob icj veri v nesmrtno domovino pošiljamo svoj pozdrav, zahvalo in ljubezen junaškim vojakom na tleh, nn morju in pod ncliom ter še naprej zremo v sveto veličanstvo molčečega Kralja, v preprostost njegovih kretenj in besedi. Zremo v oči Duceja, ki nam je dal toliko dokazov o pogumu, ki mu pomnga do zmage, v njegovo neukrotljivo strast, s katero jc trel,a glcdu.i v bodočnost. Živela Italija!
Koncert vojaške godbe
Godba XI. Armadnega Zbora bo pod vodstvom dirigenta Misasija izvajala v Tivolskem parku v nedeljo, 27. t. m., ob 18 naslednji sjiored:
1. Misasi — Oristono — vojaška koračnica; 2. Čajkovski — 6. sidfonija — (priredil dir. Misasija); 3. Puccini — Turandot (priredil dir. Misasi); 4. \Vagner — Tunuhuuser — uvodna .glasba.
Osebne izkaznice
Kot je bilo že objavljeno, bodo poslovalnico za sprejemanje prošenj za osebne izkaznice odprte tudi v nedeljo 27. junija in na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija, vsakokrat od 8 do 12. Sprejemajo se samo prošnje moških od 13. do 50. leta starosti.
Iz gospodarstva
Nova organizacija srbskega gospodarskega ministrstva. Po najnovejši uredbi srbskega ministrskega sveta, je delokrog srbskega gospodarskega ministrstva naslednji: vodstvo in kontrola uprav za šumarstvo, rudarstvo, obrt in industrijo, denarne zavode, zadružništvo, zavarovalstvo, turistiko in domačo industrijo, notranjo trgovino, denarništvo in zavarovalstvo ter zunanjo trgovino. Poleg tega ima ministrstvo 8 uradov: urad za zaščito industrijske lastnine, drž. zavod za pospeševanje obrti in industrije, osrednjo upravo za plemenite kovine, odbor za normalizacijo, geološki zavod v Beogradu, komisariat za cene in piače, ravnateljstvo za nadzorstvo nad bankami in urad za kurivo. Poleg tega je še šest raznih central: za železo in kovine, za usnje, za tekstilije, za kemično izdelke ter za premog in les.
Obvezna oddaja mleka na Hrvatskem. Kmetovalci na Hrvatskem morajo oddajati zajed-nici za mleko naslednje količine mleka: za 1 kravo 1 liter, za 2 kravi 3 litre, za 3 krave 5 litrov, za 4 krave 8 litrov, od 5 krav 12 litrov, za vsako nadaljno kravo pa 3 litre dnevno. Pri-javljenje molzne krave so izvzete od prisilnega nakupa, proizvodnikom mleka, ki oddajajo predpisane količine v redu, se ne sme vzeti živinska krma. Kupoprodajo mleka po nepooblaščenih osebah v vsej državi je prepovedana.
Tobak v Evropi. Na zadnji seji mednarodnega odbora za tobak, ki je bila v Rimu, je bilo sklenjeno uvesti enotne označbe za vse vrste tobaka, ki ga proizvajajo v Evropi. To bo imelo zlasti velik pomen za trgovino s tobakom, ki se je držala sedaj številnih običajev. Na seji je bilo ugotovljeno tudi, dn je proizvodnja tobaka sedaj v Evropi višja kot je bila pred začetkom vojne poraba tobaka v Evropi. Končno je bilo sklenjeno izdelati tudi mednarodno statistiko o proizvodnji in potrošnji, uvozu in izvozu tobaka v Evropi.
Nemški državni davki za delo v jugovzhodnih državah. Nemški uradni krogi so pojasnili, da velja nekdanja pogodba o preprečitvi dvojne obdavčbe med Nemčijo in bivšo Jugoslavijo tudi za Srbijo in Hrvatsko.
Obsodbe vojaškega sodišča
Vojaško sodišče v Ljubljani je obsodilo Josipa Magistra, rojenega v Zagradišču 7. Vili. 1913 iu tum stanu jočega št. II, na dosmrtno ječo. Obtožen je bil sodelovanja v družbi, stremeči po nasilnem jjrevrutu, in pripadnosti k oboroženi tolpi, da je bil v posesti orožja in streliva in da se je v maju 1942 na območju Orluke na Dolenjskem udeležil napada nn predstavnike oboroženih sil. Sodišče gn je obsodilo, ker ga je spoznalo za krivega prvih treli obtožb. Obsodba no dosmrtno ječo ima vse običajne pruv-nc poslcdice.
Tehnika in medicina sta maturantom najdražji
Ze številke same o letošnjih maturantih, ki smo jih objavili v sredo, so bile dovolj zanimive, še bolj pa je zanimivo pregledovati prošnje za prepustitev k višjemu tečajnemu izpitu. Tu morajo mladi maturantje prvič v pisani obliki izraziti svoje želje in upanja glede bodočega študija na vseučilišču. Res je, da marsikdo ob tej priliki ne napiše tistega, za kar se bo končno odločil, a v spjošpem napišejo maturantje kolikor toliko pravi predmet, ki sc mu nameravajo posvetiti.
So nekateri, ki že od najnižjega razreda dalje vedo, kaj je zanje najbolj primerno in kaj jih najbolj veseli, so pa tudi drugi, ki šele ob koncu gimnazijskega študija začno v grobih obrisih misliti na to, ka j bi jeseni vpisali, da bo njim prav in da domači ne bodo imeli ničesar proti. So pa končno tudi še taki, ki v navalu hipnega navdušenja napišejo to, kar jim morda njihov najbližji prijatelj nasvetuje nli kar se jim zdi najbolj moderno in pridobitno.
A oglejmo si rajši gole številke. Za primer smo izbrali klasično gimnazijo in 1. realno moško gimnazijo; prvo zato, ker pravijo in je splošno mnenje, da dijaka usposobi za sleherni študij, drugo pa zato, ker jc o njej in njej sorodnih šolah znano, da goji bolj realne predmete.
Maturantje klasične gimnazije so svoje načrte glede študiranja na vseučilišču navedli takole:
filozofska fakulteta . . . , 16 pravna fakulteta . , ■ , . 14 medicina	, 20
tehnika ■	22
teologija ••••<•■• 3
Poleg teh so navedli nekateri šc agronomijo (5), farmacijo (1), trgovsko visoko šolo (3), v službo mislijo vstopiti trije. Ničesar jih pa ni navedlo petnajst.
Videti je, da so si precej pestro izbirali in da se jih je prav za prav za vse vrste možnega študiranja na našem vseučilišču odločilo zelo enako število. Zanimivo pn je vsekakor to, dn se je' največje število — 22 namreč — prijavilo za tehniko. Pač znamenje časa!
Na 1. moški realni gimnaziji je slika približno takale:
filozofska fakulteta , a • « 6 pravna fakulteta * „ , , ■ 2 medicina *aaiiai>20 tehnika •<■<•••■ 40 teologija <<><>■>■ 5
Navedba ostalih predmetov je na tej gimnaziji še bolj pestra kakor nn klasični; izrecno jih je i/brnlo kemijo (S), agronomijo prnv toko (8), gozdarstvo (1). slikarstvo (t), farmacijo (t), glasbo (2), trgovsko visoko šolo (2), publicistiko in
Uspešno delo Muzejskega društva
Ljubljana, 24. junija.
Muzejsko 'društvo za Slovenijo je podalo predvčerajšnjim v čitalniških prostorih Narodnega muzeja obračun letošnjega dela. Predsednik rektor dr. Milko Kos se je po pozdravu navzočnega članstva in zastopnika Visokega komisariata, inšpektorja Silva Kranjca in predsednika Prirodosiovnega društva, prof. dr. Koširja, spomnil pokojnih: prof. Paulina, prof. Seidla, častnih članov. Mod člani so lani tudi umrli: profesor dr. Gregor Krek, ki se je vedno zelo zanimal za društveno delovanje, Josip Kamnikar, profesor glasbe v Osijeku, finančni višji svetnik Perpar in inž. Anton K lin ar.
Lani je posvečalo društvo glavno pozornost izdajanju svojega glasila »Glasnika Muzejskega društva«, za kar se morajo zahvaliti vsem podpornikom, zlasti pa Visokemu komisariatu, ki je naklonil 11.000 lir podpore.
Zaradi tajnikove odsotnosti so njegovo delo opravljali trije drugi odborniki. Dohodkov je imelo društvo 19.095 lir, izdatkov pa 19.672 lir. Društvo ima gotovine 11.037,16 lir. Stroški so postali večji zaradi majhnega povišanja honorarjev za članke. Veliko zanimanje je bilo lani za stare društvene publikacije, kijih je društvo lani v veliki meri kupovalo. »Glasnik Muzejskega društva« je izšel o božiču kot XXIII. letnik. Poslali so ga v zamenjavo na sto naslovov. Društveni glasnik, ki so ga prejeli člani za 20 lir članarine, je izšel na 128 straneh. Vseboval je razprave iz domače zgodovine in druge.
Pri volitvah, ki so bile po kratkem odmoru, je bil izvoljen ves lanski odbor, ki ga sestavljajo; rektor dr. Milko Kos, predsednik; odborniki: ravnatelj muzeja dr. Josip Mal, knjižničarka vseučiliške knjižnice Melita Pivec-Stele-tova, vseuč. prof. Jakob Kelemina, vseuč. prof. dr. Jože Turk, insp. Silvo Kranjc, prof. Maks Miklavčič, vršilec dolžnosti ravn. Etnografskega muzeja dr. Rajko Ložar in prof. Stanko Jug. Preglednika računov sta višji inšpektor ilugo Turk in prof. dr. Valter Bohinc.
Cvetkovemu Jankotu v slovo
Rovte, 21. VI. 1943.
Niso šc odevetele pomladanske rože, ni Se padala trava pod koso, ko si nas zapustil in se za vedno od nas poslovil. Ko smo zvedeli, da Te ni več med živimi nismo mogli verjeti, da je to r;snica, dokler Te niso položili v grob, kjer boš sedaj počival, počival v domači zemlji, blizu svojih prijateljev Franceta in Jožeta ter čakal vsta-
jenja.	... - .	,
Nikdar ne bomo pozabili Tvojega veselega obraza kadar si prišel med nas, pa naj je bilo to kjer koli in kdaj koli. Brez Tebe si sedaj ne moremo misliti vesele družbe. Mlad si še bil, dragi Janko, star komaj dobrih osemnajst let; pa bil si fant, da smo bili nate ponosni, saj si bil že celo leto vojak. Bil si med prvimi, ki so čutili dolžnost, da branijo svoje domove pred komunističnim nasiljem. Bil si v vseh najtežjih borbah, pa iz vseh si se srečno vrnil. Bila pa je božja volja takšna, da si umrl doma, čeprav nič bolan, včeraj zdrav — a danes mrtev.
Dragi Janko! Ni Te več, da bi še enkrat z nami na vasi zapel tiste lepe pesmi, ki si jih Ti najrajši pel. Tebe ni več, a tudi naše pesmi ne bodo več vesele.	,.
Nisi bil priljubljen samo nam — prijateljem iz mladih dni, temveč vsem, ki so te poznali. To smo videli na Tvojem pogrebu, kjer ni bilo očesa, da ne bi bilo solzno, ko so te polagali v hladni
fir°bDragi Janko! Pogrešali te bodo domači, pogrešal te bo cerkveni pevski zbor, pogrešali te bodo legionarji, katerim si bil najboljši tovariš, najbolj te bomo pa pogrešali mi Tvoji prijatelji. Hodili bomo na Tvoj grob, zate molili, ter ga
krasili s cvetjem.
Janko, zapustil si solzno dolino, Tvoj spomin pa bo med nami, do konca naših dni. Počivaj v miru in naj Ti bo domača zemhica lahka.
.Tvoji prijatelji.
umetnostno zgodovino (1); v službo jih numerava iti sedem, eden pa bo zaradi pomanjkanja sredstev moral nadaljnje študiji- opustiti.
Pripomniti pa moramo, da na obeh gimnazijah niso še vsi, ki imajo pravico, priglasiti sc k višjemu tečajnemu izpitu, oddali svojih prošenj. Gotovo pa je, da se spiošna podoba zurudi tega ne bo kaj preveč spremenila.
Po srečno prestanem in uspelo dovršenem višjem tečajnem izpitu se bodo torej ti mladi fantje kovali svojo usodo bodisi na vseučilišču bodisi v službah. Tisti, ki bodo šli na vseučilišče, bodo morali pač pošteno, brez olepševanja in iluzij pretehtati in premisliti svoj korak, da pozneje nc bo razburjanja in nepotrebne jeze nad nesrečno izbiro. Končno ni nič ka j lahka zadeva. Izbrati si pri taki starosti pravilno pot, a jc poč nujno in potrebno, in vsakdo, ki obiskuje gininu-
zijo, pride slej nli prej do razpotja, kjer ne ve naprej. Nič kuj prijetno in spodobno ni pre-scdluvuti iz fakultete nu fakulteto; laki mulokduj dokončajo. Ireba si jo prav i/brati, nato pu krepko stisniti in napeti vse sile ter se spustiti v boj z izpiti.
Mnoge vodi pot jeseni nn poklicno posvetovalnico na šolski polikliniki, kjer jih znanstveno preizkusijo in jim tudi svetujejo, kaj je zanje najbolj primerno. Zato bi bilo zelo pruv, če bi se vsi ublturicntjc potrudili tja dol; marsikdo bo ugotovil, tla to in to ni zanj, dn pa je drugo, na kar sploh ui mislil, zelo primerno njegovim sposobnostim. Damo pa popolnoma prav tistim, ki pravijo, da si mora vsakdo sam izbrati svojo življenjsko pot, kajti vsakdo sam znse najbolj ve, kaj je zanj iu kuj ni.
Prav tuko, kot želimo maturantom vso srečo pri višjem tečajnem izpitu, jim želimo še bolj srečno roko iu veliko modrosti pri izbiri njihovega poklicu.
Živahno dopoldne v Narodnem muzeju
Včeraj, na praznik presv. Rešnjega Telesa, so bile že v zgodnjih dopoldanskih urah opravljene praznične pobožnosti in potem je pristajalo časa za kar koli. I.ojio sončno vreme je vabilo meščane na sprehode ali na kopališča, marsikdo pn si je po daljšem času spet privoščil ogled Narodnega muzeja.
Obisk v muzeju je bil nenavadno dober. Starši so zbrali otroke in jih odpeljali v lepo zbirke,
Ogromno mamutovo okostje ▼ narodnem muzeju.
Kako majhen je videti preparator g. Hcrlort pod mamutovimi okli.
kjer so si ogledovali živali, o katerih so jim pripovedovali čez zimo, pa ludi posamezniki so se spomnili, da še niso videli okostja orjaškega mamuta ali pa jih je zamikalo, da bi so nagledali ptičev, rib, divjačine ali česar koli, kar pomeni sprememlio. Žare, ki so jo ta teden izkopali na Kongresnem trgu, še ni bilo med razstavljenimi predmeti, pač pa se nahaja povsem podobna v prostorih arheološkega oddelka.
Slovenčev poročevalec f" motril nekaj časa družbo otrok, katere je stric ali oče ali kar je že bil, prvič popeljal v zaželeno poslopje. V prvem hipu so bili razočarani in so spraševali, »kdaj se
bo začelot, kdaj se bo začela predstava. Bili so prepričani, da je muzej podoben gledališču. Kjer se bo odgrnila zavesa in bodo gledali na miru življenje pra«ozda ali kaj podobnega. Toda kmalu so se vživeli v dejansko stanje in začela se jo obilna, naravnost razkošna paša za radovedne otroške oči. Začeli so 7, deseterimi vprašanji križem kra-žem: ali je vse to res. če so ribe užitno, če je medved živ, če je voda prava voda in podobno.
»Kaj pa je to. za božjo voljo!« se je prestrašil petletni fantiček. Zagledal je viteški oklep s čelado, ki se mu je zdel tako strahoten, da je pre-bledeval. Tu pa tam ie bilo videti otroke, Ui so klečali ob zbirkah, da bi se nagledali ptičjih gnezd, vidre z ribo med zobmi in podobnih priborov. Oh. to je bilo veselje, ko so zagledali medveda, tako odlično ohranjenega, da jc podoben živemu, ko jim je nekdo kazal školjko, ki dela bisere, ko so poslušali o življenju mostiščarjev na Barju ali ko so ugibali, če jo gams, ki stoji v pečevju »zlatorog« ali ne.
V muzeju dobiva domišljija otrok konkretne obrise. K sreči so živali tako dobro konzervirane, da mladina ni razočarana. Tu pa tam je vidati mojstrsko režijo življenja v planinah, v močvirju ali v drevesnih deblih. Tako nam muzej v marsičem nadomesluje živalski vrt, ki ga pogrešamo v našem mestu.
Med gledalci smo opazili tudi učiteljico, ki jo vodila s selioj trop učenk, največ pa je bilo posameznikov, ki so motrili razstavljene predmete s stališča zanimivosti ali izobraževanja. Veliko obiskovalcev je imel tudi orjaški mamut, ki so ga izkopali v Nevljah pri Kamniku. Lahko bi rekli, da slnči Narodni muzej ob nedeljah in praznikih bolj radovednosti in razvedrilu, čez teden pa izobrazbi in znanosti.
Škoda, da ljudje še nimajo pravih izkušenj, kako si je treba koristno ogledovati bogate zbirke, Izobraževanju mladine bi bilo vsekakor v prid, če bi jih pripravljali doma nekaj časa na zanimivosti narodopisja, arheologije, pa življenje te ali one vrste živali, in bi jih potem pripravljene vodili v muzej. Nikakor ni mogoče, da bi si v enem dnevu ogledali vse. Omejiti bi se morali na del zbirke in si tako sistematično ogledati bogate zaloge, ki služijo izobrazbi naroda.
Takšno ogledovanje 1»i priporočali. Človek, ki si hoče v pičlih dveh nli treh urah ogledati ve« muzej, bo sicer videl stotere zanimive predmete, prave koristi pa ne 1k> imel od takih obiskov. Je pa vsekakor vredno, da začnemo s sistematičnim ogledovanjem naših narodnih zbirk. To ne velja samo za Narodni muzej, temveč v enaki meri za Narodno galerijo in za Mestni muzej. Zelo dobrodošle bi bile tudi prireditve, pri katerih bi st lahko ogledovali meščani zbirke pod strokovnim vodstvom.
Prodaja mesa na odrezek »L«
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 26. junija, potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »L« junijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani; 100 gr. govejega mesa.
Delitev se bo pričela ob 7 zjutraj.
Važno za trafikante
Ker opažamo, da se jc vrstni red trafik ki poslujejo v nedeljah in praznikih nekoliko in sicer zaradi nevednosti posameznih trafikantov predrugačil, se nam zdi potrebno dati sledeča pojasnila.
Odredba mestnega poglavarstva številka 55075/ 1941 vsebuje točne določbe kako se je ravnati in izrecno našteva katere praznike je upoštevati za vrstni red, ter dalje veleva, da je vse druge dneve treba imeti trafike o<jPrte razen edinega dneva v letu to je na božič, ko je pa vse zaprto.
Gospodarstvo
Iz trgovinskega registra. V likvidacijo je prešla družba z o. z., lllebš Jakob v Ljubljani.
Iz zadružnega registra. Pri Kreditni zadrugi bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov, zadrugi z 0111. jamstvom v Ljubljani sta bila izbrisana člana upravnega odbora Češnik Ivan in Lapajnc Zoran, vpisana pa člana Vrnnčič Vladimir in Golmujer Ciril, oba bančna uradnika.
Ureditev predvojnih dolgov med Italijo in Srbijo. Med pristojnimi italijanskimi in, nemškimi oblastvi jc bil te dni sklenjen sporazum o ureditvi medsebojnih zasebnih dolgov. Ureditev se jc izvršila na osnovi rednega plačilnega prometa, velja pa tudi za nekdanji promet med Srbijo in ozemlji, ki so po 11. aprilu 1941 pri-padla Italiji, od bivše Jugoslavije. Srbski državljani morajo svoje terjatve oz. dolgove prijaviti pri Srbski narodni banki.	. .
Hrvatska državna banka. Poglavnik je ime-
noval za guvernerja
Hrvatske državne banke
dr. Dragutina Totha, ki je bil prej minister za trgovino in industrijo. Za podpredsednika banke jc bil imenovan inž. Jttnus Mehmedagič, tajnik .zagrebške borze.
Karte za kadilce na Hrvatskem. V začetku junija so začeli na Hrvatskem z izdajo kart za kadilce za drugo polovico leta 1943. Obrok ostane neizpremenjen 6 cigaret dnevno. Kadilske karte dobijo samo moške osebe od 18. leta naprej.
Batine podružnice na Hrvaiskem — poprav-ljalnice čevljev. Hrvatsko ministr. za narodno gospodarstvo je pooblastilo hrvatskega Bato, cla
Nekateri trafikanti so pa k božiču samovoljno še pridejali veliko noč, zaradi česar je prišel vrstni red tako, cla zdaj poslujeta v nedeljah včasih kar dve skupini kar ie proti zakonito, in ima za trafikante lahko kake |xislc-dice. Letos na I. jan. je imela službo skupina I. po seznamu Mestnega poglavarstva z dne 22. IX. 1942 v katerem je navedeno, da ima nu dan 29. XI. 1942 služlio skupina I.
Na podlagi tega lahko vsuk sam izračuna in bo prišel do rezultata, da ima v nedeljo, dne 27. VI. službo skupina L— 29. VI. 43. II. — 4.
VII.	43. III. - tt. VII. 43. IV. — 18. VII. 43. V. — 23 VII. 43. VI. — I. VIII. 43. I. _ 8. VIII. 43. II. — 15. VIII. 43. III. - 21. VIII. 43. IV. - 29.
VIII.	43. V. — 5. IX. 43. VI. — Nadaljni vrstni red naj si pa ugotovi vsak snin po tem ključu.
Trafike so odprte v smislu okrožnice mestnega poglavarstva od 7 zjutraj pa do 20 zvečer tudi v nedeljah in praznikih po skupinah, lo-bak, ciganke, in vžigalice so predmeti ki so v nedeljskem obratovalnem času prepoveduni za prodajo. — Udruženjc trafikantov.
Kako veliko in izredno prednost imajo Trnovčani pri plohah
Ljubljana, i">. junija.
Za vsakega vremenarja in o|>azovalca so zanimivi podatki o iMidavinah zadnjih dni, ki sta jih zaznamovala prvič meteorološki zavod na univerzi v središču mesta iu drugič vremens ,a opazovalnica v Trnovem na 0|ieknrski cesti, ki jo vodi g. Čeme. Ta teden je bilo Trnovo deležno izredno ohilega blagoslova iz|>od neba, (lotov pas je bil torišče hudih nalivov, ko ie drugod le malo deževalo. Obe vremenski opazovalnici sta druga od druge oddaljeni nekaj nnd kilometer. Toda kakšne so razlike v pogledu množine dežja zadnjih dni I
V torek poj>oldne se jo nad Ljubljano in okolico razbesnela kratkotrajna nevihta. Lahko smo opazovali, kako so se vile štrene dežja nizdol na jx>1 ju in travnike, ko je bilo drugod le [>o nekaj kapljic in je le dobro ceste pomočilo. O torkovi nevihti, ki je n. pr. Golovcu sipala še prav debelo točo in so bile mnoge nahiralke borovnio do kosti premočene, jxiroča meteorološki zavod, cla je ves čas padlo v središču mesta po dežomeru na univerzi le 1") 111111 dežja. V torek je med po-poldansko nevihto v Trnovem padala tudi tu in tam toča, ki pa ni napravila nikjer kake posebno velike škode. Vremenska opazovalnica na C kar-ski cesti pa javlja, da je ob torkovi nevihti radio tam kar 13.1 mm dežia. Torej velikanska razlika v množini vode, saj je na trnovsko opazovalnico padlo skoraj desetkrat več dežja.
Na praznik je bil vroč dan. Rila je doslej v juniju dosežena najvišja dnevna temperatura, skoraj + 30 stopinj Celzija. Z.flo sojiarno. Ponoči pa je deževalo, zla>!i še od 22.80 tja do |iolnoči. Mod nočnim nalivom ie hudo grmelo. Defnmer na univerzi je v tem času zaznamoval le 1.4 111111 dežja, na Opekarski cesti pa 7.0 mm. Trnovo ie torej zo|>et dobilo skoraj šestkrat več dežja. V dveh dneh je središče mesta imelo 2.0 111111 dežja. Trnovo i>a v lom času 21 nun. Velikanska i« razlika! Ta razlika pomeni, da je v Trnovem p.-dlo v dveh dneh na površino 1 kvadratnega kilometra do 181 ti.soč hektolitrov vode.
odpre v vseh večjih krajih popravljalnice za čevlje, ker so cene popravil postale zelo visoke. V prihodnjih djieh bodo v Zagrebu odprli 7 takih popravijalnic, kjer bodo lahko popravili tedensko 5000 parov čevljev.
Mednarodni velesejem v Smirni. Za mednarodni vzorčni velesejem, ki bo meseca avgusta v Smirni, je doslej prijavljenih osem držav, med njimi z znatno udeležbo tudi Italija.
Zamenjava bankovcev v Angliji. Zakladno ministrstvo v Angliji je sklenilo potegniti iz prometa bankovce po 10 funtov šterltngov tn več, ti bankovci naj bi izgubili zakonito vrednost. Finančni krogi v Angliji so zaradi tega zelo presenečeni. Ukrep zagovarjajo s tem, cla nameravajo preprečiti preveliko zadrževanje gotovine, kar se je zgodilo v velikih primerili, zlasti ker so številni se hoteli s tezavriranjem bankovcev izogniti svojim davčnim dolžnostim.
Racioniranje premoga v Zadinjenih državah. Severnoameriški predsenik Roosevelt je napovedal, da bodo'v Zcdinjenih državah dobili zu prihodnjo zimo racioniranje premoga. To bo veljalo za civilno prebivalstvo. Za pripravo tega racioniranja je bil ustunovljen tudi že poseben urad.
Ameriška vojna posojila. Amerika je do-j emitirala dve novi vojni posojili in sicer prvo v znesku 12.9 milijarde dolarjev v decembru lanskega leta in drugo v znesku 18.5 milijarde dolarjev v aprilu letos. Obrestna mera znaša 2.3%, amortizacijska doba pa 26 let. Nameravajo pa najeti še dve veliki vojni posojili v drugi polovici tekočega leta.
slej
Novosti Vseučiliške knjižnice
Anmtiiccl A. G : Storia della lettcruturu lutina erb
st lana. Buri 10'!'J. (091199—IM) Ajiulloiiiu M.: Sturia della comiucdia dotParte. Koma
umu. (69688)
Itn mlin I 1,.: Sliaftcabury. llnrl 19.10. (GlKiUJ—1811 llaulliio C'.: Truttulo dl uiaccliiue termiclie. Roma 11MU. (IIU9i4.il
llcrntliscii A.: Trattato dl cliiinica orifnnica. Milano
192::. (69682)
ltluii.iml K.; Ln poetiCA di Aristolclo o il concetto
deU'arte presto »tli iiuticlil. Firenze 1932. (69663) lluiiacrursl (i.: Primi sa£gi di tilitlogiu neotesluincn-
taria Torino UMI. (696891 Ilu/.lo t\: Ksmdo nel inondo irreco «ino alta fino
deU'otn classiea. Milauo 1938. tJ I 644s'.i I\ '.'7) Ch m m t-l I (i.: I dot ti bizantinl o lc orimni dcUuinune-
siino. Firenze. 1941. (II 69281) ("anale Č.: Della milizia inarittima librl nuatro. Roma 1930. (11 lilillliij
Casaunva .M.: II bitumo e lu strada. Teuriu n praticA.
Milano 19.19. (69.11111 Casall K.: Appticazionl praticlio delta soienza dollo
construiioui Torino 1929-31. (1I695SU) Castelfraucbl (i.; Kisiea moderna. Milano 1941. (II 69.148) Casleltami (i.: llenedetto Croce. il filosofo, II critico,
10	storico llari 19.16 (69IW9 284)
('»valil C. A.: Maochine Idrauliclie. Milano 1940. (69594) Ceri-tl C!.: 1'anumeriennt-simo e diritto internazionale,
Milano 1939. Ili9.")lll) Claeeil E.: Ciceroue o iuoi tempi. Milano 1939-41, (69.100)
Confcreuze augustee nol himlllenarlo della nascita«
Milana 1939. (11 644KJ—V/17) Confercnze per il XIV cen I enario dollo pandetto. Ml«
luno 1981 (II 644S9-JI/3.1) Crlstlaucsluio c dirilto romano. Milano 1935. (II 644S9—i
11	4.1)
Croce ».: Giosml Carducol. tiari 1937. (69699-95) Croce II.: I.a crttica e la storia delle arti fignrative.
llari 11134 (69699-252) I)e Angelin A.: Scenografi italiani di Ieri e di o(rgl.
Itoma 1938. (69671) Del 1'laao K.: Contributo alla teoria statlca dei sistemi
pinni. Mllano 1926. (69638) De Ifnirclero G.: Ln filosofia contemporanea. Bari
1941. (69R90—991 Dlzliiuarlo p rutico i 11 ust rn to delle sclenze inodiche. MU
lano 1937-4". (H 69291) Drapcvron L.: Les .luifs en Europe. Migrations et transformatloin moralen des .luifs. Pari« 1874. (II 69185)
Ermliil K.: Medio evo latino, Studi c rlcerche. Mo.
denn 1938 (11 69469) Fnrinclll A.: 11 roinantlolsmo in Gcrm.mia. Bari 1923.
(69699—411
Franceachlnl F,.: Stull e note di filologia latina me-
dievale. Milano 1938 (II 64489-IV/30) Oenielll A. & (i. Pastorl: 1,'analisi eleltrnacustlca det
Unjoiuggio. Milano 1934. (1 1 64489-VI/7) G Ii I r n t <11 ii 1 K.: Coinhittiire, iippareccln, misuratort dl
acima potaliile Milano 1926. (696411) Gniajucr I.: Savremeni hrvatski pokret za nnrodno
ujedinjenio u domovini. \Vnsliington 1918. (69667) Grlffltli G ().: Mnzzini. profeta di una nuova Eurojia,
Bari 193.1 (69699-261) Italia. I.a nuova. d'oltremarn. T,'opera ilel fnscismo
nellc colonie italiane. Itoma 1933. (11 69543) Kralic H.: IndoRermanisclic Spraclnvissenschaft. Bor*
lin 1943. (.1789,1-59) Loniliardl. 1„: Corso teorico-pratico di elottrotccnlca.
Milauo 1920. (69.1.19) Loniliardl L.: Compcndio di ellettrotecnica. Milano 1926. (69.1.18)
Magffliil Fr.: Introduzlono allo Rtudio di Dante. Bari
1942 (69699—290) Mazzlnl G.: Lellcrc slave. Bari 1939. (69699-334) Mcrlo Cl.: Studi irlottologici. Pisa 1931. (11 69,149) Mosra G.: Elementi di scienza politlca. Bari 1939. (60699—3351
Ostermann V., Ln vita in Friull. Miline 1940. (IT 69544) 1'areto V.: Trattato di sociologia generale. Fircnzo 192.1. (II 69546)
Pcrassl T.: Lezlonl di diritto inlernazionalo. Roma
1938 39. (69503)
Problemi fondamentnli dcllo stato corporativo. Milano
19.1.1. (H 61489 -111 14) Italniomll It.: Gll stili nelFarchltettura. Milano 1940.
(69505)
Santarclla L.: A rte c tccnica nclln evoluzione del ponti Milano 1940. (69.1112) Untcrstclner M.: Sofoclo. Studio critico. Fircnzo 1935. (69704)
Zocrn E.: CatnliTO delle cono d'artc e di anticluta d'Italia. A. sist. Roma 1936. (11 6930.1)
Zaplemba imovine upornikov
Službeni list 23. junija prinaša dva odloka Visokega komisarja, po katerem se zuplcni vsa premična in nepremična imovina Koširja Stanka, sina pok. Josipa in pok. Medic Frančiške iz Novega mesta, ki jc bil obsojen s sodbo vojaškega sodišču na dosmrtno ječo. Dalje se vsa premična in nepremična imovina Koširja Božidarja, sina pok. Josipa in pok. Medic Frančiške in Koširja l.jubomirja, sina jiok. Josipa in žive Kojiuč Martine iz Novega mesta, ker sta brez upravičenega vzroka že dolgo časa odsotna iz njunih rednih bivališč in končno se zapleni tudi ena četrtina vse premične in nepremične imovine, ki je last Kopač Martine, pok. Leopolda, vdove Koširju Josipu, rojene v Novem mestu iu tum bivajoče.
Dalje je bila zaplenjena vsn premična in nepremična imovina, last uporniku Kosa Vinka, sina pok. Josipa in žive Marije Kramnstctter ter ena četrtina vse nepremične in premične imovine, ki je last njegove matere trgovke Kos Marije, rojene Kramnstctter, hčerke pok. Andreja in Jakar Antonije. Vsa »uplenjena imovina gre v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom \ Ljubljanski pokrajini.
ie novica
Koledar
Sobota, 26. rožnika: Janez in Pavel, mučcnca; Perseveranda, devica; Salvij, kof in mučenec.
Nedelja, 27. rožnika: 2. pobinkoštna; Marija vedne pomoči; Ema Krška, vdova.
Zgodovinski paberki
26. rožnika,
1. 1853., se je rodil v Vojniku pri Celju Igo Kaš. Gimnazijo je obiskoval v Celju, študiral nato v Gradcu prirodopis, se udeležil kot avstrijski poročnik zasedanja Bosne in Hercegovine leta 187S., ostal v vojski in služil še nekaj let v zasedenem ozemlju in sosednji južni Dalmaciji, dokler ni odšel kot stolnik v Baden pri Dunaju. Po upokojitvi je poučeval na tamkajšnjem zasebnem učnem zavodu klasične jezike, nemščino in zgodovino. Umrl je 25. Januarja 1910. Igo Kaš je poleg Frana Ma-slja-Podlimbarskega najizrazitejši predstavnik one generarije, ki je v zaduhlo ozračje in psihološko mrtvilo slovenske malomeščanske povesti v 80. lotih prinesla novega življenja. Kašove povesti in novele so pisane po vzoru »Italijanskih novel« P. Heyseja in »Obrazov se Slovacke« G. 1'reissove, morda tudi sorodne jima hrvaške dalmatinske no-velistike, epigonsko spretno a brez narodopisne in dušeslovne poglobitve. Pisal Je tudi feljtone in prevajal zlasti Gregor.i.eve pesmi v nemščino — i. 1881.. se je rodil v Ihanu pri Domžalah dr. Anton Breznik. Po dovršenem bogoslovju je služboval nekaj časa kot kaplan v Postojni, potem pa se jo vpisal na univerzo v Gradcu in je po doktoratu iz slavistike prišel za profesorja v zavod sv. Stanislava v št. Vidu. Že v »Dom in svetu« je objavil niz razprav o slovenskem jeziku, pisal številne razprave za slavistične filološke revije, važne so posebno njegove izdaje Slovenske slovnice in Slovenski pravopis, ki ga je izdal skupaj l univ. prof. dr. Ramovšem.
Novi grobovi t Zlafomašnik Jože Brešar
Ob zaključku lista smo prejeli žalostno novico, da je v Velcsovcm pri Kranju umrl častiti gospod župnik Jože Brešar. Naj v miru počiva'
' + V Ljubljani je umrl gospod Ivan Mikuš, računski preglednik. Pogreb bo v soboto, 26. junija ob 3 popoldne iz kapelice sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — Naj v miru počiva! Žalujočim naše
iskreno sožalje!
Cerkveni vestnik
Stolna kongrcgaeija za gospe opozarja svoje članice, du se udeleže skupne sv. maše vseh stolnih kongregacij v nedeljo, 27. t. m., ob 7
zjutraj. Zbirališče v kongregacijski kapeli. •
— Po hudi vročini dež. Na praznik sv. Rešnjega Telesa in dan Janeza Krstnika je podnevi zelo pritiskala vročina. 2e od torka naprej se je dnevna temperatura polagoma stopnjevala. Pritisk hude vročine pa je imel za posledico lokalne nevihte. Na Tclovo, v četrtek, 24. t. m., je bila doslej v juniju dosežena najvišja dnevna temperatura, namreč +29.6" C. Proti večeru pa se jc začelo po hudi sopari oblačiti. In ponoči je deževalo. Močno je deževalo od 22.30 tja do polnoči. V tem času je v mestu padlo do 1.5 mm dežja. V Trnovem 7.9 mm. Barorheter se jc zadnje dneve visoko dvignil na skoraj 770, a jc v petek padel na 767.6 mm. V petek zjutraj jc na Barju valovila visoka megla. Nebo je bilo zastrlo. Jutranja temperatura v petek je dosegla +16.4° C, bilo jc precej soparno.
—	»DOLOREX« tablete proti živčnemu glavobolu. V lekarnah lir 2.50.
—	Na sadnem drevju sc pojavlja škrlup, kar je posledica letošnjega deževnega in soparnega vremena, ki jc zelo ugodno za razvoj tc nevarne glivične bolezni. Nevarnost jc, du se bo v mesecu juliju, ko bo dež docela izpral raz drevje dosedanja škropiva, škrlup še bolj razširil in oškodoval jabolčne in hruškove nasade. Ne preostane torej drugega, kakor da v teh neugodnih, za škrlup, pa ugodnih vremenskih prilikah opravimo še tretje in pozneje p« dveh do treh tednih še četrto poletno škropljenje z. 2% žvcplenoapneno brozgo.,Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I izvršuje tako škropljenje svojim članom na prijavo (po dopisnici), ki jo je nasloviti na njen naslov: Erjavčeva cesta 4-11.
_ Preslica — sredstvo za umivanie rok.. V
času, ko z.ore borovnice, ta tako priljubljeni sad naših gozdov, jc marsikdo v nemali zadregi, s čim naj si umije od borovnic zamazane roke, kajti s samim milom se zaželen uspeh lc prav težko
Topničarji italijanskih velikih kali
brov čistijo in maskirajo svoje topove.
doseže. Storimo pa to najlaže in najceneje na sledeč način: Poljubno količino presličnih stebel zvi-jemo v tesno gmoto, jo omočimo v topli vodi ter I si z njo drgnemo mokre roke. Med drgnjenjem si jih nekajkrat oplaknemo s čisto mlačno ali toplo vodo, da izmijemo zeleno barvo, ki jo pušča preslica, in če si jih končno še za spozninjc nami limo, je uspeh popoln. „„...,,	.
_ Nesreče na deželi. Na Vrhniki sta se pred
dnevi primerili dve nesreči. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico. V kamnolomu in peščeniku je 70-letni posestnik Matevž Podgornik kopal pesek. Težak kamen se mu jc z viška zvalil na levo ramo, ki je bila hudo poškodovana. Pri padcu pa si je zlomila levo roko 55-letna delavka Antonija Igličeva. — V Prcseriu je obiral lipovo cvetjc 10-letni Žagarjev sin Tonček Smole. Padel je z drevesa, ko je izgubil ravnotežje, ter se hudo poškodoval po glavi. — V Bruhanji vasi na Dolenjskem je padel s kozolca in si zlomil desno nogo 5-lctni posestnikov sift Tonček Lohkar. — V Bizoviku si jc pri padcu zlomil levo nogo Vinko Babnik, 3-letni zidarjev sin. —
Bz dela in življenja - (a in lam
Osebne novice
= Za privatnega docenta matematike je
filozofska fakulteta ljubljanskega vseučilišča izbrala g. dr. Antona Vakslja, profesorja bivše mestne ženske realne gimnazije. G. dr. Vakselj je priobčil več tehtnih razprav v inozemskih matematičnih revijah.
["""•vf*'" tftPjjiffliitiiiniiiiifluni!.....mm
H 0 V t K H J I G t 1
»PUSTOLOVKA«
je znan pustolovski roman svetovno
znanega pisatelju Jack Londona.
V tem romanu nas pisatelj pelje v divjino Salomonskega otočja, na otok Guadalkanar, kjer žive primitivni Bušmani. Sredi teh doživlja mlada, bela pustolovka vsemogoče pustolovščine. Odkriva popolnoma nov svet, sredi katerega skuša najti smoter svojega življenja in dati divjakom nove kulture in boljše civilizacije. V teh časih smo mnogo brali o Salo-monskem otočju kakor tudi o otoku Guadal-kanarju. Saj se je ob tem otočju odigralo že nekaj pomorskih bitk med Japonci in Amerikanci. Zato smo tem bolj prepričani, da je »Slovenčeva knjižnica« s to knjigo še posebno
ustregla bralcem. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah.
Naslednji teden bo izšlo težko pričakovano delo našega pisatelja Janeza Jalna
»BOBRI« II. del
Ta drugi del >Bobrov« nosi naslov »ROD«. Ostrorogi jelen, ki si je ustanovil svoje kolišče, vodi svoj rod skozi nova doživetja, do velikega ugleda, do novih odkritij po slovenski zemlji.
Z Gorenjskega
Adolf Hitler je imenoval pokrajinskega vodjo in državnega namestnika dr. Friderika Rainerja zu višjega skupinskega vodjo SS. Državni vodja lliuilcr je poslul dr. ltuinerju čestitke.
V Prikrnici pri Moravčah je umrl v 96. letu starosti g. Jože Novak, po domače Adamčev ata. Pokojni je bil gorenjska grča v pravem pomenu besede. Trdno zakoreninjen v veri je bil zgled svoji okolici. Da je gradil na pravih temeljih, dokazujejo njegovi vnuki, od katerih je France župnik na Rakeku, Stelan bogoslovec, Vinko in Stanko pa sta bila stebra katoliškega življenja v mo-ravški župniji. Mož je bil trdnega zdravja vse do zadnjih časov. Kljub svojim visokim letom je še vedno opravljal razna dela okrog hiše. Nobene ovire razen bolezni ni poznal, da ne bi šel vsako nedeljo k maši.
Adamčev ata že nživa rečno plačilo pri Bogu za svojo zvesto službo. Vsem užaloščenim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje nad izgubo ljubljenega očeta oz. starega očeta.
Vpisovanje v državno tekstilno solo. Državna tekstilna šola v Kranju sprejema vpise in prijave za prvi letnik. Pouk na tej šoli traja dve leti in se bodo vzgajali tekstilni tehniki. Sprejemajo se, gojenci, ki so končali meščansko ali ljudsko šolo in zadovoljivo obvladajo
nemščino.	..	.
Umrli so v Presoljn Marija Drempetičeva, Anton Basa j in Lovro škofic, v Dragomlju pa Jožef Kepic.
S Spodnjega Štajerskega
Umrl je v Celju vladni svetnik in vodja finančnega urada v Brežicah dr. Herwig Rohrich. —- V Mariboru je umrl delavčev sin Jožef Kos iz konjiške občine. — V visoki starosti 91 let je umrl najstarejši mož v Zusmu posestnik Anton Kramar.
_ V Ptuju so umrli: 39 letni Ivan Leopold iz
Drstelje, Martin Krušič, 50 let, iz Jablovca pri Podlchtniku, Ivan Has, 81 let, iz ptujske okolice. V Celju so umrli: 63 letni Štefan Hmelina, 8 letni Vinko Janežič, 29 letni Mihael Umek in Ivan Ca-tar, vsi iz Celja. Dalje so umrli: 74 letni Franc
Gosnik iz Drnovelj pri Skofji vasi, Jožef Kores, 57 let, iz Šoštanja, 35 letni Karel Nežmah iz Cače vasi pri Šmarju in Franc Kovač, 70 let, iz Paneč pri Laškem.
Poročili so se: Franc Toplak iz Zetal in Marjeta Zrust iz Ptuja, Rudolf Benka iz Meretinc in Marjeta Bezjak iz Ptuja. V Celju so se poročili: Srečko Medved in Emilija Putrih, Mihael Hribernik in Julijana Franc, Gvidon Rovnik in ^tanja Artnik, vsi iz Celja, dalje Franc Kuglcr iz Orle vasi in Amalija Vetrih. Pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah sta se poročila Ignacij Zemljič od Sv. Treh kraljev in Antonija Vogrin z Ločiškega
kolesarske nesreče v Maribora. V Mariboru se vedno bolj množe kolesarske nesreče, ker kolesarji ne upoštevajo prometnih predpisov. 34 letna pletilka Cecilija Muršec, 41 letna gospodinjska pomočnica in 31 letna Štefanija Herman so padle s koles in se tako hudo poškodovale, da so jih morali prepeljati v bolnišnico.
Razne nesreče. 32 letni mizarski pomočnik iz Maribora je po nesreči vtaknil desno roko v valjar, ki mu je odtrgal vse prste. — Desetletnega šolarja Štefana Jančiča je konj udaril s kopitom v desno nogo. — Na Hrvatskem rojeni zidarski pomočnik Mohamed Marschik si je pri delu na stavbi zlomil desno nogo. — 12 letni viničarjev sin Franc Hojs iz Crešnjevcev si je pri padcu zlomil ključnico. — 35-letno zasebnico Rosano Rechbach je ugriznil pes v levo nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Iz Hrvaške
Proslava dneva žrtev. V NHD je 20 junij določen kot dan, ki je posvečen spominu hrvaških žrtev. Ker je letos ta dan padel na nedeljo, so ga na Hrvaškem praznovali naslednjega dne 21. junija. Po vseh cerkvah so bile zadušnice, vsi državni in samoupravni uradi, kakor tudi privatniki so pa izobesili črne zastave.
Hrvaški časnikarji na drugem zasedanju Unije nacionalnih novinarskih društev. Na Dunaju imajo te dni sestanek zastopniki vseh evropskih nacionalnih novinarskih društev, na katerega so poslali svoje zastopstvo tudi hrva-
ški časnikarji. Njihovo delegaciio vodi glavni ravnatelj »Hrvatskega Naroda« Ivo Bogdan, ki je bil izvoljen tudi v predsedstvo Unije nacionalnih novinarskih društev.
Zastopniki hrvaških mest pri Pogiavniku. V Zagrebu so imeli pred kratkim sestanek župani vseh hrvaških mest ter so razpravljali o raznih občinskih vprašanjih. Po zborovanju je vse hrvaške mestne župane sprejel Poglavnik NDH.
Aiitonovske nagrade hrvaškim umetnikom. Za letošnje Antonovo, ki ga v NDH prazaujejo kot Rodovni dan dr. Starčeviča, Ante Radiča iu Poglavnika, je tamošnji prosvetni minister dr. Starčcvič razdelil nagrado 250.000 kun hrvaškim književnikom in umetnikom za njihova najboljša dela v književnosti, likovni iu glasbeni umetnosti.
Birmanje v zagrebški stolnici. Lelos je prišlo k sv. birmi v zagrebško stolnico 48H7 otrok. Otroke so birmali zagrebški nadškof dr. Stepi-nac, apostolski legat Giuseppe Ramiro Marcone ter škofje dr. Josip Carevič, dr. Franjo baron Šalili Seevis in dr. Josip Lacli.	.
»Karitas« zagrebške nadškofije je do sedaj iz raznih hrvaških ogroženih krajev spravila k raznim družinam v slavonske in zugorske vasi nad 7000 otrok.
Natečaj Matice Hrvatske. Odbor Mdtice Hrvatske je sklenil, da bo koncc leta nagradil najboljša književna dela v prozi. V to gvrho je določil nagrado 50.000 kun za najboljši roman in 40.000 kun za najboljšo zbirko novel.
Popravljalnice čevljev na Hrvaškem. Pred dnevi smo poročali, da bodo na pobudo hrvaške vlade odprli v vseh večjih krajih posebne popravljalnice za čevlje. Hrvaško časopisje sedaj poroča, da je ministrstvo za narodno gospodarstvo zaupalo to nalogo podjetju Bati, kl bo imelo samo v Zagrebu sedem takih popravljalnic Bata bo odprla popravljalnice čevljev tudi v vseh ostalih hrvaških krajih in mestih, v katerih ima svoje prodajalne.
Nove hrvaške poštne znamke. Hrvaška postna uprava je dne 7. junij« dala v promet nove poštne znamke v spomin Zrinjskih in Fran-kopana. Znamke so izdali v vrednosti t, 2 in 3.50 kun.
Iz Srbije
Odredba za prehrano ljudstva. Srbska vlada je izdala pred dnevi zakonsko odredilo o uporabi letošnjega žitnega pridelka. Uredba določa, da bodo morali vsi poljedelci zaradi prehrane ljudstva oddati določene količine žitnega pridelka in sicer v višini, ki jo bo določila posebna centrala v sporazumu s pristojnim ministrstvom odnosno okrožnim vodstvom v Banatu. Določeno količino žitnega pridelka bo treba brezpogojno oddati, za kar bodo morali skrbeti pristojni okrožni, okraj: ni in občinski predstojniki. Stroški, ki bi nastali zaradi neoddaje predpisanega žitnega pridelka, bodo morale nositi občine, ki v vsem ne bi izpolnile tega naročila. Občinski predstojniki seveda lahko vse te stroške prevale na tiste kmete, ki ali sploh niso oddali določene količine žitnega pridelka nli pa ne v zadostni količini. Razne denarne kazni, ki bodo nastale v zvezi z izva janjem tc naredbe, se bodo stekale v sklad za pospeševanje načrtnega gospodarstva v Srbiji.
Pospeševanje mlekarstva v Srbiji, /.arat.i pospeševanja mlekarstva v Srbiji je izdal tamošnji minister za kmetijstvo in prehrano zakonsko odredbo o obveznem kontroliran ju donosnosti mleka vseh krav, ki jih rede na državnih živinorejskih postajah in na posestvih posameznih živinorejskih zadrug.
Drobna ljubljanska kronika Razdeljevanje racioniranih živil v juliju
. ... .	1 1	O Dnl/pn : 1 II n
Naznanile sobe! Mestno županstvo Se Vedno zlasti v sredini mesta nujno potro. lmjo voč čedno opremljenih soli za nastanitev oficirjev in uradnikov. Kdor koli ima kako primerno snlio, naj jo takoj naznani mestnemu odpravniStvu v sobi St. 23 v III. nadstropju mngistratnega poslopja za liob-bovim vodnjakom.
Četrta sklepna produkcija Glasb. akad. ho v ponedeljek. 28. t. m., ob 19 veliki unionski dvorani. Na sporedu so skladbo za potic, klavir, violino, klarinet in komorno glasbo. Posebno opozarjamo na skledbo domačih skladateljev Petriča in Pahorja. Petrič jo slušatelj Glasbene akademije, kjer šludira kompozicijo pri skladatelju Jj. M. fckoriancu Prof. Pahor si je pridobil za slov. glasbo že toliko zaslug, da je znan tUdI širšemu občinstvu. Predprodaja sporedov v knjigarni Glasbene Matice (3 in 1 liro).
Mestna finančna uprava z računovodstvom, blagajno in izvršilnim odsekom v ponedeljek. 28. t. m., ne bo poslovala za stranke znradi snaženja uradnih prostorov.
O prehrani malih živali je naslov predavanja, ki bo v nedeljo. 27. junija 194.1., ob pol 10 dopoldne v posvetovalnici malih gospodarjev, Gallusovo nabrežje 33.
Znbjl kraki In ribe. Nekn Bnr.innka jo V petok na Pogačarjev trg prinesla nekaj žabjih krakov, ki so bili po 2 « -'1' komad. Prodaja a je tudi nekaj klinov in belic Uvoženo je bilo nekaj zmrznjenih morskih rib. tako losos, ki ie bil po M lir kilogram, in morski jezik ali ploCa po 30 lir. Iz Itali ie .io prispela tudi pošiljka zmrznjenih postrvi, ki so bile po 50 lir kilogram.
Ponesrečenci v LJubljani. Nn Celovški pesti io hil povožen od neznanega voznika 5-Tetni Sin zasehnice Avgust Mencej. Dobil e poškodbo na glavi - V levo noj a dva huda psa ugrizni a in sicer SO-latno Kosem Marijo, raznašalko časopisov, ln 87-lelno služkinjo Katarino Kočevnr.ievo. Obe
sla Iskali zilravniško pomoč v bolnišnici. -
Kov a č Mari j a, 22-lotna služkinja, se J« cepi ion iu drv usekala v levo roko. - Me delom si jo hudo poškodoval levo roko Ivan Čepelo)k, 10-letni delavec drž. železnic.
Poizvedovanja
NnSel sem dnmsko znpestno uro. Naslov dobite v upravništvu »Slovenca«.
njavo-rumen kanarček jo uSel pred enim tednom na Iliriji. Kdor gn jo ujel, nnj Pa blagovoli vrniti v trgovini Koren, Jlalga-jeva ulica.
Gledališče
Opera:
Sobota, 2«. Junija ob 18: »Zemlja smehljaja«.
Opereta. Izven. Ceno od 24 lir navzdol. Nedel ia, 27. Junija ob 17: »Thnls«. Izven.
Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 28. Junija: zaprto.
Drama:
Sobota, 2«. lunlja ob 18: »Jorljeva Ml«.
Nedelja. 27. Juni.ia ob 18.30: »Ples v Trnovem«. Zadnjikrat v sezoni. Izvou. Lene od 12 lir navzdol. Ponedoljek, 28. Junija: zaprto.
Naznanila
RADIO. Sobota. 28. Junija. 7.30 Pesmi in napevi - 8 Napoved. čnsa. Poročila v llali-.ianSfiinl - 11.50 »Pol ure za vojaka« - 12.J Plošče - 12.30 Poročilu v slovensčml -12.4. Pisana glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini - 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini -13.12 Orkester, vodi dirigent Oiillino — lS-ilf Komorna glasba - 14 Poročila v Italijan 5f.in| _ 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanee. Operetna glasba _ 15 Poročila v slovenSflini — l.i.l.i 1 okrn ilnski vestnik — 17 Napoved časa. Poročila v Hal i janščin i - 17.15 Na harmoniko igra Avgust Stanko - 17.45 Pisana K ~ « Gospodinjsko predavanje .v s»venSSln -19 30 Poročiln v slovenščini — 19.4.1 Politični komentar v slovenščini - ^^ Mnombe Poročila v italijanščini - 20.20 1 ripomhe k dogodkom - 20.40 G l u c. k: A1 c e s t a — v od mori h: predavanje v slovenščm. zanim ivosti v slovenščini — Po operi: poročiln v Hal.
LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: mr. bcustek, Resljeva c. 1. mr I nI,o vee. Kongresni trg 12 in mr. Koinotur, Vic, Tržaška enstn.
Nedelisko zdravniško dežurno službo bo opravita od soboto od 20 do P';ne<loljkn do 8 zjutraj mestni vlS.il zdravstveni svetnik dr. Ms Fran ta, LJubljana, Poljanska c. U.
Prehranjevalni zavod Visokega ko-misariata za Ljubljansko pokrajino sporoča:	,
Za nabavo racioniranih inkontin-gentiranih živil v mesecu juliju 1945-XXI veljajo v Ljubljanski pokrajini naslednja določila:
A. Navadne živilske nakaznice. 1. Mesto Ljubljana.
Z odrezki navadne živilske nakaznice (modre barve), izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, sc lahko nabavi:
dnevno 150 gr kruha ali 124 gr krušne (mešane) moke (ali 225 gr koruzne moke, če je še na zalogi pri trgovcu;
mesečno 2000 gr riža (ali testenin, če so še na zalogi pri trgovcu), 500 gr sladkorja, 200 gr masla, 1 del olja. 1 del olja namesto 100 gr trdili maščob (potrošniki, ki niso klali prašičb), 11)1) gr pralnega miln, 100 gr toaletnega mila na odrezek »102«, 200 gr fižola na odrezek »101« 500 gr soli (količina »600« gr, natisnjena nn odrezku za sol, ne velja!), 100 gr konzerviranega paradižnika na odrezek »108«.
Meso. Vsak potrošnik se mora prijaviti pri svojem mesarju, ki pritisne svoj žig nli svoj podpis v odrejeni prostor na zadnji strani živilske nakaznice; zn tedenske nabave mesa, ka terega količina 1k> sproti objavljena, bodo služili odrezki 109, 110, 111, 112
in 113.	. ,.
Glede delitve pnrmcznnn in mehkega sira bodo potrošniki pravočasno obveščeni.
2. Pokrajina.
Z odrezki navadne živilske nakaznice (rjave barve) izdane od ostalih ireskrbovalnih uradov v pokrajini, se
aliko nabavi:
dnevno 150 gr kruha ali_ 124 gr
krušne (mešane) moke (ali 22? gr koruzne moke, če je še na zalogi pri trgovcu.)
mesečno 2000 gr riža (ali testenin, če so še na zalogi pri trgovcu , 500 gr sladkorja, 200 gr trdih maseob, 1 del olja, 1 del olja namesto 100 gr trdili maščob (potrošniki, ki niso klali pra: šiča), 100 gr pralnega mila, 5110 gr so i (količina »600« gr, natisnjena na odrezku, ne velja!).
B. Dodatne živilske nakaznice.
1.	Nn dodatno živilsko nakaznico SD I (za ročne dclavce): dnevno: 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke (kjer je še na zalogi).
2.	Na dodatno živilsko nakaznico SD~'l + II (za delavce pri težkih delih): dnevno 200 gr kruha ali 165.3 gr krušne moke ali 300 gr koruzne moke (kjer je še na zalogi) ter mesečno (,00 gr riža.
3.	Na dodatno živilsko nakaznico SD I + H + III (za delavce pri najtežjih delili): dnevno 300 gr krulia ali 248 gr krušne moke ali 430 gr koruzne moke (kjer je še na zalogi) ter mesečno 600 gr riža.
4.	Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike (samo za mesto
Ljubljana): dnevno 100 gr kruha ali
82.6 gr krušne moke.
5.	Na dodatno živilsko nakaznico GMa (za otroke do 3 let), izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani: mesečno 1000 gr ri^a, 500 gr sladkorja, 75(1 gr marmelade (500 gr na za to določeni "odrezek ter 250 gr na odrezek »3«),
6.	Na dodatno živilsko nakaznico GMb (za otroke od 3. do 9. leta), izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani: mesečno 500 gr marmelade na že določeni odrezek.
7.	Nn dodatno živilsko nakaznico
GMc (za mladino od 9. do 18. leta), izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani: mesečno 500 gr marmelade na že določeni odrezek.
8.	Na dodatno živilsko nakaznico za nabavo marmelade (za osebe nad 65 let starosti, t. j- rojene pred 1. julijem 1878. leta), izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani: mesečno 500 gr marmelade.
To dodatno nakaznico za mesec julij bodo upravičenci dobili dostavljeno na dom v teku meseca julija.
9.	Na dodatno živilsko nakaznico za nabavo marmelade (za otroke od dovršenega 3. do 9. lela, t. J. rojene v času med 1. julijem 1934. in . julijem 1940.), izdano od občinskih pre-skrbovnlnih uradov v pokrajini: mesečno 350 gr marmelade.
10.	Na dodatno živilsko nakaznico GMa (za otroke do 3 let), izdano od preskrbovalnih uradov ostalih občin ljubljanske pokrajine: mesečno 1000 gr
[riža, 500 gr sladkorja in 50« gr marmelade na določene odrezke.
Ha Uscfe (udi! teži pokopamli
na dnu liiDiia
t
V	Sredozemskem morju
V	Saronskem zalivu, ondi, kjer pljuskajo valovi krog otoka Salnmine, je pod morjem eno največjih ladijskih pokopališč vseh časov. Skoraj 700 perzijskih bojnih ladij se je tu na en sam dan potopilo leta 480 pred Kr. r. Od 150.000 mož posadke jih je utonilo baje 100.000. Per-zijci niso bili kos grškemu strateškemu ravnanju z ladjami, dasi so imeli še enkrat toliko ladij in vojaštva kot Grki v tej bitki.
Čez 200 let nato je postalo Sredozemsko morje nov grob za armado. Na severni obali Sicilije so leta 260 pred kr. r. Rimljani pozvali kartaginsko brodovje v boj in ga premagali. To je bilo tem bolj čudno, ker so bili Karta-žani dobri učenci grške bojne taktike, a Rim-Ijani so nastopili z novim načinom bojevanja. Rimljani so se na morju bojevali tako rekoč kot na kopnem: postavljali so mostove z ladje na ladjo in so se vojskovali mož proti možu. Tako se je ob tej priliki potopilo le 25 ladij, večino pa so Rimljani zavzeli iu priključili svojemu brodovju.
Pri Actiumu, ob vhodu Ambrakiškcga zaliva v Grčiji, je rimski admiral Agripa leta 31 pred Kr. r. potopil več sto ladij Antonija, ki je pripadal Kleopatri. Skoraj isto število dobro oboroženih turških ladij je Don Juan d'Austria, v bitki pri Lepantu (1571), potopil ob vhodu v Korintski zuliv. Več ko 25.000 Turkov je takrat utonilo.
Enajst linijskih ladii in dve fregati, skoraj vsa Napoleonova armada, je 1. avgusta 1798 utoniln pri Abukirju, na severni obali Egipta. Z njo se je potopil francoski admiral Brueves in večji del njegovega moštva. Nelson je bil Francoze presenetil, ko so se bili pravkar vkr-cavali.
Z mnogimi morskimi pokopališči je Churchill obogatil Sredozemsko morje. Leta 1915 si je kot prvi pomorski lord izmislil načrt za prodor turških morskih ožin. Ob tej priliki so bile Jpotopljene tri mogočne angleške oklepnicc. Tu-(ni v tej vojni je postalo vodovje ob Kreti, Severni Afriki, Malti in Gibraltarju grob mno-ih edinic angleškegu vojnega in trgovskega rodovja.
Strahovi ob Skagerraku
Po skandinavskih ribiških' vaseh, ki so ob bregovih Skagerraka, obstoja od maja 1916 posebno praznoverje med pomorščaki. Kadar koli je vreinc viharno, kadar tuli burja in se ccfra-jo megle nud besnim pljuskanjem valov, pravijo, da jc spet oživela bitka pri Skagerraku, dn so sc pojavile potopljene bojne ladje, križarko, torpedni čolni in podmornice iu da so oživeli mornarji in se spet bijejo. Resnično, to morsko bojišče skriva v sebi deset tisoč vojakov in med njimi so štirje generali.
Zlati zakladi vabijo
Ze več ko 300 let pa se pustolovci in iskalci znkladov bavijo z nekim drugim ladijskim pokopališčem in to je grob španske armade. Od brodovja Filipa IL, ki je štelo leta 1588 150 ladij, leži nn dnu Rokavskcga preliva in Severnega morja skoraj lt.000 pomorščakov in vojakov, med njimi cvet španskega plemstva, ki sc ni več vrnilo v Španijo. Počivajo v svojih ladjah. Čudovite zgodbe o zakladih in vojnih blagajnah, ki so bile na teh lad jah, so že kmalu no nezgodi vabile mnoge pustolovce in od začetka 17. stoletja pa do današnjih dni so med njimi posebni »armadni črteži«, ki baje natančno povedo, kje so pokopane te ladje.
Nizozemci pred Londonom
Nedaleč od grobov španske armade je tudi Kraj poslednjega počitka angleške armade, ki jo je uničil nizozemski pomorski junak admiral de Ruyter leta 1666. To bi bila ena najsijaj-nejših zmag novega veka. Z manj ko 100 majhnimi ladjami je v Doverskem prelivu napadel drzni general 80 mogočnih angleških bojnih ladij in je večino teh s svojimi topovskimi izstrelki pognal na dno morja. Nato je bila angleška obala skoraj brez varstva, tako da je mogel Ruyter prodreti kasneje prav do Londona. Nizozemec je prodiral po Temzi, uničil taborišča in skladišča in potopil še 10 bojnih ladij, ki so se bile ondi poskrile.
Atlantsko Indijsko pokopališče
Daleč od vojnega hrumenja je nastalo v Atlantskem oceanu največje pokopališče ladij, pa ne zaradi topov in torpedov, marveč zaradi nenaklonjenosti elementov — morskih in zem-
skih sil. To pokopališče je kakih 230 km vzhodno od llalifuksn ležečega Peščenega otoka — Sable Islanda, ki je postni zloglasen zaradi mnogih brodolomov. Otok je 40 km dolg in le poldrugi km širok in tvori s svojim iz. morja štrlečim vrhuncem eno samo, podmorsko pečino. Vse leto je na teh plitvinah megla in poleg tega je otok vprav v tistem morskem prelivu, po katerem plovejo ladje v zaliv Sv. Lovrenca ali med kopno zemljo in Novo Fundlund-sko. Ladje, ki prihajajo iz Evrope proti Ho-stonu, se za 50 milj izognejo Sable lslnndu, a zaradi goste megle in južnovzhodnih viharjev znidejo večkrat nn peščene plitvine in se potopijo. Ze od 18. stoletja dalje ima Sable Islnnd pridevek »Ladijsko pokopališče v Atlantskem oceanu« in nikjer drugje nn svetu ni morje zahtevalo toliko žrtev. Do leta 1800 je bilo znanih ondi 190 brodolomov, od leta iS00 do 1884 šc nadaljnjih 212 in odtlej se je navzlic vsem varnostnim odredbam in napravam potopilo še 138 lUtlij. A to so le nezgode, ki so zapisane v tozadevnemu seznamu. Število brodolomov je pa mnogo večje, tako da leži krog Sable Islanda več ko 500 ladij pokopanih in z njimi več ko 10.000 pomorščakov.
Falklandska grobnica
Do 3000 m globoko v morju leži v južnem Atlantskem oceanu na 52" zemljepisne širine in 56" zemljepisne dolžine nemško brodovje z admiralom in 2300 pomorščaki. Dne 8. deccmbra 1914 so tu grmeli silni ladijski topovi in nemške ladje so podlegle 6—12 kratni premoči spričo Angležev. Tako sta se potopili oklepnici »Scharnhorst« in »Gneisenati« in pa križnrki »Niirnbcrg« in »Leipzig« z admiralom grofom Spccjem in njegovima dvema sinovoma vred.
V	globinah Tihega oceana.
Dve veliki, že zgodovinsko znani pokopališči sta v japonskem morju: pred Takašimo in 1 sušimo. To je dvoje odločilnih poglavij v japonski zgodovini: prvo je napisni tajfun, drugo za admiral Togo.
Pred pristaniškim mestom Takašimo so je leta 1277 pojavilo mogočno, skoraj 10000 ladij obsegajoče ekspedicijsko brodovje mongolskega vladarja Kublaja kana, ki si je bil dotlej podvrgel že skoraj vso Azijo, pa je hotel podjarmiti tudi Japonsko. Izkrcanje njegovih tolp se ie posrečilo. Nu kopnem je nastalo mesarsko klanje, u tedaj je prihrumcl silen tajfun, ki je potopil vse mongolske ladje. S tem tajfunom jc bila zapečatena usoda mongolske armade in je bila neodvisnost Japonske ohranjena.
Dne 27. maja 1905 jo admiral Togo poine-tel 'rusko armado pri Tsušimi z morskega površja in je s to morsko zmago dosegel, du je postala Japonska velesila.
Ko je minilo pičlega pol leta za tem, ko ie Japonska vstopila v sedanjo vojno, so nastalo nove ladijske grobnice v morju, tnko pred lla-vnjem, pred Malako, pri Javi, Surabaji, Bata-viji. Ameriško, angleško in nizozemsko tiho-morsko brodovje se je tod pogre/.nilo v morje.
Ladijska pokopališča se širijo
V	prvi svetovni vojni so nemške podmornice potopile vsega skupaj 5861 sovražnih ladij, ki ležijo v vseh delih morju, zlasti pu v Atlantskem oceanu.
Nemci so imeli do konca prve svetovne vojne le 342 podmornic in to število se je v tej vojni močno povečalo. A tudi glede zmožnosti so sednnje podmornice vso drugačne, kot so bile pred 20 let, o čemer priča sedanje delovanje nemških podmornic, ki ga jc čutiti po vseh morjih, navzlic žc davno prorokovanemu koncu tega nevurnega orožja. »Sivi volkovi« grabijo dnlje svojo žrtve in povzročajo, da poslujujo ladijska pokopališča ziucruj večja.
500.000 hektari« II0T€ plodne ZODlfC VZltOtiil
Krokov, v juniju. V prejšnjih dobah jc bila Visi a za plovbo ena najvažnejših rek in jako uporabljena prometna žilu, ki pa je zmeraj bolj propadala. Tako nam povedo številke, da so leta 1875 prepeljali po Visi i 1,175.000 ton blaga; leta 1910 še 820.000 ton, a letu 1934 samo šc 537.000 ton. Zakaj tak padec prometa? Zato, ker Visle ni nihče več reguliral. Vodna regulacija jc v poslednjih letih povsem zastala. Tnko je od leta do letn padala temeljna vodna gladina in pokrajine ob Visli so se spreminjale v barja in pustinje. Reke so sc zamašile s peskom ali pa so pri povodnjih povzročale za milijone zlotov škode. Preračunali so, da je bilo v poslednjih 128 letih na vsake štiri leta velikanska povotlenj.
Od leta 1939 dnlje pa so se te zadeve do dna spremenile. Nemci so v vsakem okrnju ustanovili poseben oddelek vodnega gospodarstva, ki ga upravlja vrsta izbranih strokovnjakov. Z glavnico 50 milijonov zlotov se je začelo delo. Odtlej se je sredi vojne posrečilo pridobiti
500.000 ha plodne zemlje
v poljedelske namene- Sumo v enem letu je bilo preloženih 6,1 milijona kubičnih metrov zemlje, urejenih 257 km rečne struge in 22 km hudournikov. Posebnega pomena zu vodno gospodarstvo je gradnja velikih dolinskih zapor. Iz teh zapor so sednj na razpolago neskončne množine električnega toka v korist gospodarstvu in je zato zmanjšana uporaba premoga. Ta dela jc opravljalo na leto po 500.000 dclav-cev. Prva štiri leta so zlasti urejevali zgornji tek reke Varte. Na ta način je zdaj mesto Čcnstohov izven nevarnosti spričo poplav, medtem ko je prej to mesto zmeraj trpelo zaradi vsakoletnih povodnji. Preloženih je bilo več izlivov Vartinih dotokov. S tem so pridobili veliko zemlje, kjer so zdaj izvrstni pašniki in rodovitne njive.
V radomskem okraju so z navedenimi deli ob Varti pridobili 12-000 hektarjev zemlje. V krakovskem ozemlju je omeniti poleg dolinskih zapor tozadevna dela ob ustju Rave, kjer so pridobili novih 8000 hektarjev plodne zemlje.
V	okraju Varšave so v ospredju razne gradnje nasipov ob Visli. V enem samem letu je bilo pridobljenih 9000 hektarjev zemlje za njive.
V	lublinskera okraju pa so v teku osuševalna dela, kjer so na mali pridobili 33.000 ha plodne zemlje in po ureditvi rečnih strug, po gradnji nasipov itd. bo na razpolago še nadaljnjih 36 tisoč ha sveta. V Galiciji je bilo treba najprej odpraviti poškodbe po vojni. Prvo leto po iz-
gonu boljševikov so se lotili močvirij ob Dnje-stru. V bližini Ravaruske so osušili 14.000 lin sveta.
Po teh pičlih podatkih spoznamo, dn vodno gospodarstvo v vseh okrajih z vso vnemo deluje, da se odpravijo grehi preteklosti in se bo ta zemlja mogla vse drugače razvijati, zlasti še po ureditvi sveta ob Visli, ki bo po njej moči prevažati na milijone ton blaga.
Več ko 11.000 trgouin so zaprli u Tokiu
Zaradi narodnegn mobilizacijskega zakona so v Tokiu, kot poroča list »Iloči šiinbuu«, zaprli do konca marca letos 11.464 majhnih trgovin. Tako so zaprli 4371 trgovin z blagom, 5178 krojaških deluvnic, 211 ururskih in nrnguljar-skili trgovin, 4% trgovin s kolesi in 263 keramičnih prodajalnic. Na tn način jo postalo v Tokiu prostih 15.000 delavskih moči, od katerih so jih tretjino uporabili za municijske tvornice. Druge so poslali na deželo iu pn na važna industrijska področja.
Naše cokle prenovljene
Lanske cokle no §e nam obrabile. Podplat Je Izrabljen nI 1 poivcdraii, Vrhnje blago Jc zamazano nit celo raztrgano. Ali lil kupili nnve rokic? Kuj Sc! Najprej odstranimo, potegnemo vse tehlje ven. In tiste, kl so f.e upornimi, ilcncmo na strmi. 1'otcm vzamemo pilo za les ln oplllmn leseni podplat. Poivcdrnno peto » piljenjem poravnamo, (c Jc cokla iih konici Jako Izrabljena, pribljcmo tjakaj kos usnja ali koSOck ka
Zdanilo se je. Vstalo je sonce, ki je našlo Marka na konju v daljnem gozdu, iščo-
čega izgubljeno princesko. Iskal jo je ves dnu in s;im ni opazil, kdaj ga je dohitela noč.
Žarki meseca so prodrli goste drevesno krone in kazali Marku pot.
ke stare gumijaste pete, knkor tudi nn podplat In nn peto nnbljeino koSfkc gumija. Nato polsf-cmo med krpami blnga kak primeren kos zn na cokle. Jako
ntn iI MN
1 iP j $ "i ■* ''.j . ,	-v*? .	'
n4** t r. H • 'idr
I 1T« t
: ._
Naenkrat se je zazdelo vitezu, dn leži med drevjem nekaj belega, llitro je ra/.jalial in slekel pogledal: res, med drevjem leži deklica.
a — n — a — a — a — c — c — c — d — d — d — e — e— g — i — i — i — i — j — 1— m — n — P — P — r — t — t— t — u — ž In .... .
in
Iz 30 črk poleg rlnnih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo ( v drugačnem redu) naslednje: grič v Rimu; mesto na Balkanskem polotoku; država v USA; razstrelivo; mestni del Londona, z. zvezdarno (fon.); italijanski operni skladatelj.
Rešitev z dne 19. junija: Ilirija; milijon; Emilija; Scvilla; svarilo; Bogomil.
primerni ro ostanki knke usnjnle torbice ali nsnja-ieri pasu. dalja slamnat« kite kakega starega slamnika Itd. /n lepe elegantne cokle uporabimo kose tr-liovlnc. Kose za vrhnje blago ureienio po nogi najprej Iz papirja In pn tem kroju Ac I/, blaga. Tanko usnje alj blago jc treba podložiti n trdnim blagom. Kledn.llfi vse lepo pribljcmo z majhnimi /cbljlel iih »fcleble« oh lesenem podplatu. Ce nimam« okrasnih icbljlčkov, pn zakrijemo žebljičke s kukn primerno \ rvleo. Luknje, kl so skozi nje predele progo usnja ali blaga, moralo liltl lepo oliSIte. (tilej sliko!)
KULTURNI OBZORNIK
Diplomski koncert Ksenije Ogrinove
Pianistko Ksenijo Ogrinovo smo že v več poročilih omenili kot odlično solistko na svoiem instrumentu in tudi kot spretno spremljevalko. Ob priliki, ko se poslavlja od šole, ne od nadaljnjega izobraževanju, je priredila v veliki filharmonični dvorani samostojen klavirski koncert v obsegu običajnih kluvirskih koncertov ali morda še nekaj čez; že to je vzbujulo spoštovanje mnogoštevilnih poslušalcev, nič manj pa tudi tehnično dovršen način njene igre, globoka nnizikalnost v podajanju in končno njen svež spomin; saj je ves dolgi iti težki spored izvajala na pamet.
Pianistka je vzela nn spored Scarlattijev pastornlc in capriccio, Bachov preludij in fugo v d-molu, Beethovnovo blestečo in dovršeno grajeno sonato v b-duru op. 22, Chopinovo etu-do v cis-molu iz op. 25 in njegov sclierzo v b-molu, Rnvnikovo v občutenjskem svetu gibajočo se skladbo »čuteči duši«, Sukovo legendo in Rahmaninovn preludij v g-molu. Kar dela njeno igro prikupno, je izredna prozornost, jasnost, neka, rekel bi: optimistična barvitost, ki jo zna vanjo položiti, in izdelanost v podrobnostih brez zanemarjanja celote. Tudi to lahko omenim, da je pokazala lepo mero poleta in samostojnega razumevanja skladb, čeprav ob takem nastopu misli nehote uhajajo nazaj k navodilom in opozorilom, ki jih pruv do zadnjega daje šola; zaradi popolnosti podčrtam tudi dejstvo, da je pri vsej lahkotnosti in igrivosti, ki je v izvajanju bolj lastna ženskim kot moškim igralcem, jiokazala na odgovarjajočih mestih tudi dobršen del moške odločnosti in udarnosti. Občinstvo jo je za njeno izvajanje nagradilo s toplim priznanjem in ji želcio srečo na umetniški poti, na katero se je s tcin koncertom podala.	_
Ogrinova je kot gojenka bivšega državnega kouservatorija in sedanje Glasbene akade-
mije učenka prof. Janka Ravnika; s tem nastopom je dala čast svojemu učitelju kakor tudi zavodu, iz katerega je izšla. M, T.
Operna šola »Sloge«
Glasbena šola »Sloga« je priredila kot svojo četrto letošnjo produkcijo nastop gojenk in gojencev operne sole, ki jo vodi priznana pevk« in pedagoginja Pavla Lovšetova. Nastopilo je
v	kostumih in v verjetnostnem odrskem okolju šest mladih ljudi, ki čutijo v sebi zvanje za bodoče operno udejstvovanje. Zapeli so nain več solističnih partij pa tudi nekaj dvospevov in trospevov iz različnih oper. Trenutno najboljši glasovni material, tudi že najboljše izšolan, pa tudi lepo mero odrske rutine je pokazal Gregorin Miro. Pozna se mu, da ni več novinec ua odru. cclo že ne na improviziranem šolskem odru. Ob strani mu je. stala, seveda z manjšim odrskim izkustvom, Pntik Mnruško. Njen glas je svetel sopran, ki se bolj uveljavlja v višinah kot v nižinah; vsaj v partijah, ki jih jc na tem nastopu odpela, so bila poslušalcu v» oddih mesta, kjer se je mogla v nekoliko višjih legah razviti; čeprav se zdi, da se nagiba v kolornturo, je vendar videti, da ji na tej stopnji bolj odgovarjajo mirne spevne linije kot v hitrih notnih vrednostih in v naglih skokih gibajoče se arije. — V nekoliki oddaljenosti od obeli imenovanih moremo imenovati Intiliar Silvo. Tehnično je svojo nalogo dobro rešila, glasovni izdelnnosti in odstrunit-
vi	očividnih napak v tvorbi glasu bo pu še treba posvetiti precej pnžnje. — Iz prvega razreda šole so nastopili Skubic Deinetrij, Bešter Vc-lena in Bešter Avguštin. Prezgodaj in tudi brezkoristno ali celo škodljivo bi bilo o njih že sedaj izrekati končno sodbo. Vsak sad potrebuje za zorenje določen čas. Pianista-začet-nika ne moremo pripraviti do tega, da bi po enem letu igre izvajal Beethovnove sonate; tudi iz pevca, čeprav ima dober material, ne moremo v enem letu napraviti dovršenega umetnika, soj tudi najboljša šola nc more delati čudežev. Taki nastopi, v kolikor ne presegajo njihovih moči, so pu vendarle koristni za go-
jence, da znajo preceniti svoje glasovne in igralske zmožnosti, zn učitcljstvo pa, da ob praktičnih nastopih vidi, kje bo treba vložiti največ, dela, dn učenci po najbolj zanesljivi poti dosežejo zastavljene si cilje. — številno občinstvo je izvajanja vseh nastopajočih z naklonjenostjo sprejelo in dalo priznanje tudi šoli ter nje vzgojnemu osebju.	M-T.
Ciril Jeglič: 0 vrtovih in vrtni umetnosti
Znani vrini strokovnjak in opisovalec rož inž. Ciril Jeglič, ki se je kot pisatelj rožnih motivov podpisoval z imenom Jožo Plot in izdal svoj čas tudi knjižico pesmi v prozi »Obrazi', jc izdal sedaj v samozaložbi knjigo »O vrtovih in vrtni umetnosti«, s podnaslovom: »Pogledi v svetove vrtnega veselja« (sir. G0 s 60 slikami!). Knjižica govori o vrtu kot priči človeške kulture, o vsebini in namenu vrtnih naprav, o vrtni umetnosti in njenih nalogah, značilnostih kmečkega vrta, pa tudi meščanskega, o razmerju človeka do narave, ter zlasti o vrtu kot — arhitektonski zgradbi ter raznih vrtnih stilih: japonskem, kitajskem, angleškem... Posebno pa se kot botanik ozira na rastlino, opisujoč jih, kako se prilegajo raznim tlom in načinom vrta. Vrt je živa osebnost, ki nenehoma raste in spreminja obliko in zato jo treba vedno imeti skrb in budno oko za njega metrum in litem. Pisatelj opisuje vrtno umetnost v zvezi z arhitekturo (11. pr. Prelovškov vrl), pa tudi s pesništvom, slikarstvom in glasbo. Na vse to ga je lahko umetniško »uglasiti«. Vsak vrt je zase enola in umetnina. Iz vsega tega podaja tudi nekaka ; pravila«, katerih glavno pa je to, da naj nikjer ne bo — šablono, temveč naj požene ves iz — srca. Beton 11. pr. je nevarna reč ter so : razuzdani betonarji -lahko grobarji žive lepote! Na koncu pa nudi Ljubljančanom Se nekaj kosti >za premišljevanje«, kako je z ureditvijo ulic in parkov in kako naj bi bilo, da bi bilo v skladu z evangelijem blagorod-nega srca. In tu se je Jeglič razživel kot pesnik in zapel pesem lepi, živi, zeleneči naravi, vprašujoč se: ali ne bi vrtna umetnost zmogla dati človeku več veselja, kakor katera si i »od i druga umetnost? »Naša mesta moramo urejavali tako, da bo
v njih prebivati vsem lepo — to jc temeljna naloga kulturnega naroda!« in — lep dom z vrti v lepo — domovino...
Med le misli je uvrstil nad 60 slik najrazličnejših vrtov in rož ter jih poživel z besedo naših pesnikov, ki so občutili lepoto rož iu lepili nasadov.
Najtočneje pa je sam označil namen svoje knjigo v uvodu: »Prav za prav mi ni nihče naročil, da je treba zdaj kaj zapisati o vrtovih. In vendar: kakor da mi je bilo ukazano prav za ta čas. Nemara se bo komu zdelo, da je tako pisanje premalo podučno. Knjižica ne daje nič .praktičnih' navodil, kako jo treba vlhričavo lepoto pretentali s centimetrom, ne uči, kako bi veselje užival po receptu in srečo z rokami objemal. Govori o ljubezni in nevidnih močeh, ki družijo vrt z umetnostjo. Čas namreč ludi pri nas že dozoreva za vrtno umetnost, že so vidi dan skozi noč. Knjižica pripoveduje o tem, kar Čutimo, da ,visi v zraku' nad nami, pa mnogi no vedo, kako se temu pravi. — Zlasti bi rad, da bi tako branje prišlo v roke mladim vrtnarjem 111 arhitektom. Niti ni ,nadebudnega naraščaja' za vrtno umetnost. I'a bi morali več o njej premišljevati, da se nam bo prav razodclo poslanstvo te hčerko božjo. Z razpravljanjem v tej knjigi bi rad pomagal, da bolje spoznamo svojo nazore o vrtu in jih ideološko pretehtamo, da pre-gledneje razčlenimo gradivo, ki ga mora vrtni oblikovalec poznali, in da si stvarno predstavimo nekatera izmed vprašanj, ki jih nič kolikp čaka po naših vrtovih.«
Tako nas knjižica vodi k večji kulturi naših zasebnih in javnih vrtov. Ob tej priliki, ko opozarjamo na to knjižno novost (cena 36 lir), pa opozarjamo bralce lrtiScga lista tudi na sestavek dr. Itudolfa Andrcjkc (ki ga bomo te dni začeli pri-občovali v našem listu), v katerem opisuje na podlagi arhivskega gradiva zgodovinske podatke prvih ljubljanskih zasebnih vrlov, torej prve pionirje vrtne umetnosti pri nas. To pa bi bilo zgodovinsko dopolnilo Jegličevi lepotni in rastlino-Ijuhski težnji po vrtovih — bodočnosti v Ljubljani.
Knjižico, ki je lepo izdana in estetsko razdeljena glede na tisk in ubranost gradiva ter po-nazorjenost podob priporočamo ljubiteljem vrtov iu gospodarjem — javnih nasadov.	td.
MM nli
J. Oliver Curwood
17
Prod očmi Pravice, katere izvrševalec in služabnik je šo pred kratkim Časom bil. je bil morilec; v teli krajih je kazen za umor bila — smilila kazen z obešenjem. Ker ua še nista obšla niti groza niti strah, je celo pomislil, du ni prav razumel svojega novega položaja, toda ni bilo tako. Kent jo vedel, da je smrt nekat naravnega, kar prej ali slej dolpti vsakega človeka Vesel bi moral celo biti. ker je mislil, da bo le še nekaj ur živel, sedaj pa bo gotovo živel Se nekaj mesecev.
Toda po glavi so mu rojile drueačne misli. Marette je opazila, da on ne bo umrl, on pa je — nespametnež — skušal razumeti, kaj pomeni njeno vedenje. Sedaj je razumel, zakaj ni pokazala nobenpga sočutja z njim in fcakaj se mu je skoraj posmehljivo smejala: prepričana jo bila, da bo ostal živ.
Nenadoma se je obrnil k misijonarju.
»Vendarle mi ImkIo morali verjeli!« — je vzkliknil. — »Bom že sloril tako. da mi bodo verjeli! Lagal sem, vam pravim. Lagal sem. da bi pomagal MacTriggerju iz razloga, ki ca bom tudi pojasnil, ("e se Cardigan tudi sedaj ni zmotil, bi želel, dn se zopet zberejo vsi pri meni. Oče, ali bi so boleli pohrigati za to?«
»Nadzornik Kedsly pričakuje pred vrati« — je mirno odgovoril oče Layonne. — »Ce bi bil jaz na vašem meslu, no bi delal s tako naglico,
Jimmy! Malo bi počakal in premišljal, premišljal ...«
»Itočele reči, da moram pridobiti na času, ker si bom moral izmisliti kako verjetno zgodbo? Že iinam to zgodbo, ki pu je resnična. Vendar...« — Kent se je v zadregi nasmehnil —■ »vendar... jaz... sem podal (»polno priznanje z vsemi formalnostmi, kajne, oče?«
»Da, Jinimy, zelo verodostojno priznanje 6te podali. Navedli sle mnoge podrobnosti, katere — v zvezi z dejstvom, da so vas malo pred umorom videli v hiši Johna Barkleya in z okolnosljo, da ste vi nekoliko ur pozneje našli njegovo trupio...«
»Vse to je, hočete reči, močan dokaz proti meni; to je res« — je priznal Kent. — »Dejstvo pa je, da sem Sol k njemu, ker sem si hotel ogledati zemljevid neke poti, ki si jo je že pred dvajsetimi leti narisal. Barkley ni'mogel najti tega zemljevida Cez nekaj časa mi je sporočil, da io je našel. Ko sem se vrnil v njegovo hišo, sem ga našel mrtvega.«
Misijonar je prikimal, rekel pa ni ničesar.
»Seveda je to kočljivo« — je nadaljeval Kent. — »Zdi se, kakor če bi se zdaj hotel odtegniti plačilu igralnega dolga. Kdor izgubi, ne ravna prav. če noče plačali. Itadi tega bi jaz moral — če l>i se hotel držati pravil — pustili, da se zadeva razvija po predpisih zakona; moral bi se prepustiti svoji usodi in se sprijazniti z mislijo na smrt z obešnnjem. Toda pri igri niso vsi igralci enaki. Jaz se bom branil. Moj ubogi vrat je še vedno moja last in mi je doslej napravil žo ne-štelo uslug; vedno mi jo bil zvest služabnik. Po mislite: pred kratkim je še pogoltnil ia.|ca, ki sem jih smatral za zadnjo jed v svojem življenju. Nič-vrednež bi torej jaz bil. če bi ga sedaj bolel pu-
stiti na cedilu. Nasprotno, braniti ga hočem in ga . rešiti, če... če bo to mogoče.«
Čeprav je bil Kentov položaj mučen in težaven, je oče Layonne občutil olajšanje, ko jo videl, da se prijatelju vrača njegova stara dobra volja. Njegova naklonjenost kakemu človeku je bila vedno trajna. Četudi ie Irpel radi Kenta. Četudi je molil z.a rešitev njegove duše. četudi ie bil pri-moran verjeti v njegovo krivdo, vendar je do njega čutil še vedno isto naklonjenost, ki je bila preveč globoko vkoreninjena v njegovem srcu. da bi jo mogle okoliščine uničiti. Zato se je tudi misijonar nasmehnil Kentovemu veselemu smehljaju.
»Boriti se za ohranitev lastnega življenja je pravica, ki jo je Bog vsakemu človeku podelil« — je rekel. — »Ko sem prišel sem. sem bil ves prevzet od groze in sem bil trdno prepričan, da l)i za vas, bilo bolje, če bi umrli. Sedaj vidim, da nisem i...-' prav. Strahovit bo boj. ki vas čaka; č-> boste zmagali, bom prav vesel, če pa boste premagani, bosle podlegli šele po hudem odporu in borbi. Morda imate prav: bolje bo. če govo rite s Kedstvjem še preden boste imeli čas za premišljanje. zato ho va*a izjava imela večin psi hološko vrednost Ali naj mu povem, da ste pripravljeni ga sprejeli?«
»Da. takoj« — je odgovoril.
Oče Lavonne jo stopil k vratom. Se preden jih je odprl, se je zdelo, kakor da se obotavlja in da se hoče vrnili b Kentu. da hi ta še bolje premislil svoj sklep. Naslednji trenutek pa je odloft no odprl vrala in odšel iz sobe.
Kent je nepotrpežljivo čakal. Pričakoval je približno četrt ure: ves ta čas se mu je zdelo, da se je pritisk v prsih zmanjšal. Opazil je tudi, da
robec, 6 katerim si je od časa do časa obrisal ustnice, ni več omadeževan s krvjo. Ne|>otrpežlji- v vo je čakal na začetek težkega boja in Kedstyje- v vu zamuda se mu je zdela prevelika. Končno je zaslišal korake, ki so se bližali njegovim vratom. Zaslišal je, da nadzornik ne prihaja sam; morda ga spremlja oče Layonne, morda pa tudi doktor Cardigan.
In res je v sobo najprej vstopil oče Layonne, za n|im pa Kedsty, Nadzornik se je vedel, kakor da ne pozna Kenta; na njegov pozdrav je odzdravil s komai vidnim prikimanjein. Se nikdar ni Kent videl na tem neprodornem obrazu toliko brezčutnosti kakor sedaj. To ga je zaskrbelo in začudilo ko so za nad. vstopili še MaeDougal. sodnik. ter stražnika Petly in Brani, stroga in resna, ki sta očividno priSla sen. na službeni ukaz. Kot zadnja sta vstopila Cardigan, ves bled in v zadregi. in slenografinja.
Komaj so vse te osebe vstopile v sobo, je stražnk Pelly izrekel zakonsko predpisano formulo, s katero je bilo omenjeno, da jc Kent aretiran.
Kent kaj takega res ni pričakoval. Dobro je vedol, da se bo proti njemu uvedel postopek, toda ni mislil, tf["ise bodo vsi li vrgli nanj kakor divje, lačne zverine. Prej jp res mislil, da bo mogel govoriti s Kedstyiem kakor človok s človekom. toda sedaj je gledal nadzornika iz obličja v obličje in ni videl v njem nikakega znamenja prijaznosti. Pogledal jp znana obraza Pellyja in Branta — prej sta bila vselej tako nriiazna in naklonjena. sedai na sta uradno brezčutna. Tudi Če je bilo v navzočih osebah še kai naklonjenosti in sočutja do Kenta. sta bili pri vseh obe čustvi dobro prikriti, razen na obrazih očeta Lavonnea in Cardigana.
»Mladim« Ljubljančanom je zmanjkalo sape
Skoda, da se je včeraj pozno popoldne stemnilo nebo, ki je zadržalo mursikateregu ljubitelja športu doma. Nu igrišču Ljubljane so namreč napovedali nogometno tekmo med enujstorieo ljubljanskih igrulcev in med enujstorieo onih, ki so pred leti igrali zu druga moštva bivše banovine. Napoveduli smo, dn bo to lepa prijateljska tekma, pri kateri ne bo neprijetnih izrodkov borbe zu točke. Reči moramo, da je biln igru res fuir in zanimiva, samo žal nam je, dn ni bilo več gledalcev, zakaj izkupiček je bil namenjen zu dobrodelne numene.
Nu struni Ljubl jančanov je nastopila dejansko enajstorica nušega prvuku, okrepljeno z dvema igrulcoma Hermesu lo je bilo vsekakor udarno moštvo, ki je pomenilo trd oreh za priljubljene .prišleke'. Med njimi so se prav dobro držali Vurl v vlogi srednjega krilen, pa Vodeb, Bertoncelj ter Antonič,.Obersnel in llogel v vratih. V prvem polčasu se jim je celo posrečilo, da so se povzeli na vodstvo, pozneje pa jim jc zmanjkalo su|>e. Bertoncelj in Vodeb sta zabila vsak po en gol. in tako st vodili z 2:1, preden je sodnik odžvižgal zasluženi odmor. Med tem pa se je Bertoncelj luže poškodoval in moštvo tuko imenovanih novih Ljubljunčunov gu je hudo pogrešalo.
O Ljubljani moramo reči. da se je prnv razigrala šele v drugem polčasu. Zdaj je imel Rogel na nasprotni strani polne roke dela. Nekaj časa je pridno branil, potem pa se je zdelo, dn jo postal rnalodušen. V napadalni vrsti Ljubljune so se izkazali zlasti l.ah. liacler in Kroupn. Začelo je padati, knkor je bilo pričakovati. Kombinirana enajstorica je znčela posuti — med njo je bilo tudi nekaj takih igrulcev, ki le tu pa tam obujejo nogometne čevlje, — moštvo Ljubljane pa se je razživclo v stalnem napadanju. Tako je padlo kar šest golov in končni izid je bil 6:2 za domače.
Zdi se, da bi ljudje na tribuni radi videli, da bi imela kombinirana enajstorica kaj več sreče. Slučaj jc siccr nanesel, da je počilu žoga prav
Obleka v nevarnosti ali »Pozor pred hudimi psi«
i » v V—s -
teduj, ko so bili počitka tuko potrebni; toda tudi odmor, ko so čakali na novo žogo jim ni pomagal, in prijateljska tekma, ki je nudila zlusti v prvem polčasu dober šport, se je končala z visoko zmago boljšega moštva. Sodil je g. Pu-šenjak. Mislimo, da ne bi bilo slabo, če bi naši nogometaši še kdaj organizirali kaj podobnega.
Ilermes: Mars 6:0. V predigri sta nastopili rezervi Hermesu, ki stu ponovili igro, ki jo je Nogometna zveza razveljavila zaradi pogreške sodniku. Tokrat je bila srčen nn strnni Herme-žnnov, ki so odpravili rezervno cnajstorico Marsu z visoko razliko 6:0.
Mladika : Letalci 3:3. Na igrišču Mladike so gledali trening tekmo meti enujstorieo letalcev in med domačim moštvom. Vse do koncu je vodila Mladika, v zadn jih minutah pu so letalci izenačili in tuko je bil izid 3:3.
Službene objave NZ
V I. razredu sc bosta spoprijela v nedeljo
Mars in Tobačna.
Iz 18. službene objave Nogometne zveze posnenamo naslednje zanimivosti:
Verifikacija tekem. Na zadnji seji je N. Z. verificirala naslednje prvenstvene tekme, odigrane 20. t. m.: I. razred: Ljubi juna:l lermes 7:1; rezerve: Mnrs:Mladiku 1:4, Vič:Ljubljunn 1:6, Zabjak :l lerincs 2:2; mladinska moštva: Tobačna: Ilermes 0:2, Zabjak:Ljubljana 0:6, Vič:Mladika 3: I.
Bodoči športni spored: Koledar prevenstve-nih tekem v nedeljo 27. t. m..- igrišče Mladike: ob 9.30 Mladika:Tobačna fmludina), ob 10.30 Mladika.Vič (rezerve). Igrišče Korotana: ob tO Korotan: Zubjak (II. razred), ob 13 Korotan :Zubjak (rezerve). Igrišče Hermesa: ob 9.30 Ilermes: Zabjak (mladina), ob 10 30 Hermes:Ljubljana (rezerve). Igrišče Ljubljane: ob 16.30 Ljubljano: Mars (mladina), ob 18 Mars:Tobačna (1. ruzred). Službujoči odbornik g. Zorko Franjo.
Koledar prvenstvenih tekem nn praznik dne 29. juni ja: igrišče Marsa: ob tO Mars: Korotun: igrišče Hermesa: ob 9 2ubjak: Ljubljnna, ob 10 1 lermes: Mladika.
Koledur prvenstvenih tekem v nedeljo 4. juli ju: 1. razred: Murs: Hermes, II. razred:Koro-tun:Mlndiku, rezerve: Korotun:Vič. Mladika: Ljubljana. Mars:2abjuk; mladina: Zabjuk:Mlu-diku. Mnrs: Ilermes, TobnenurVič.
Kazni. Zveza je kaznovala igralen Tobačne Kisla Franceta z ukorom; Perka Bogdana (Mars) s prepovedjo igran ja z.a en mesec (všteje se mu suspenz in poteče kazen 7. julija); Florjančiča Milana (SK Vič) s prepovedjo igranja za dva tedna (kazen mu poteče 7. julija); Antoniea Rudija (Ilermes) z ukorom: Reicha Marjana (SK Vič) u ukorom. Suspendirujo se naslednji igralci: Polajnar (Ljubljana) in izključena igralca SK Zabjuko (izključena dne 20. IV.). SK Ljubljani se izreka opomin zaradi slabe roditeljske službe dne 20. VI. Iz tega vzroka se izreka opomin tudi SK Zabjaku.
Pozivajo se na zaslišanje, ki bo 28. junija v prostorih N. Z. nasledn ji: zastopnik SK Zabjaka, kapetnn mladinskega moštv* SK Zabjaka, oba izključena igralca SK Zabjaka in člani Ljubljane gg. Klančnik Avgust, Kovačič Viktor in Polajnar.
Odobravajo se naslednje prijavljene prijateljske tekme zu praznik 29. t. m.: Ljubljana: Hermes 1, Ljubljana:Ilermes mladina.
Razstava športnih motivov
bo odprta do nedelje 27 t. in.
Poročali smo že, da je te dni v Jakopičevem paviljonu razstava slik in kiparskih del, ki predstavljajo športne motive, združeno z razstavo turističnega lepaka. Prireditvenemu odboru je uspelo, du je zainteresiral umetnike za novo področje, pri katerem so našli veliko možnosti zn ustvarjanje novil del. ki so doslej pomenilu pri nas redkost. One, ki si razstave doslej še niso ogledali, opozarjamo, da bo odprta snino še do nedelje 27. t. m., ko jo bodo ob 19 zaključili.
Oh, ti zdravniki!
Za časa francoskega prvega imperija je nekega oficirja zadela krogla v stegno. Prenesli so ga na njegov dom in poklicali zdravnike Zdravniki so prihajali in gn osem dni sumo preiskovali in mu brskali po rani. Končno jih je oficir, ki je pri teh preiskavah silno trpel, vprašal, kaj iščejo.
»Kroglo, ki vas je ranila,« mu odgovore zdravniki.
»Strelo,« jo znvpil oficir, »zakaj mi pa tega niste povedali! Imam jo vendar v žepu!«
ISrs&RG
Nov premogovnik so odkrili nn Hrvatskem v bližini Ivanca. Ne gre pu pri tem morda zu nravi črni ali vsaj rujuvi premog, pač pa le za lignit. Poročilo iz Zagreba pravi, da ta premog oziroma lignit po kakovosti pruv nič ne zuostu-ju za tistim, ki go kopljejo v Golubovcu, kjer so ga prej nukopali okrog M).000 Ion na leto. V isti pokrajini sta pojem premogovnika še v Bu-dišini (70.000 ton na leto) in v Mirni (50.0000 ton). Odkritje novega premogovnika utegne biti
IEL
KINO SLOGA
2;-so

AL.DO FABRIZI, najpopularnejši komik v vlugi »prevodnika avtobusa v filmu
»Spredaj jc prostor«
Poleg njega še: Adriana nenetti tn Andrca
Checchl.
Predstave ob 14, 15.50, 17.40 ln ob 19.30!
IEL.
IiIXO MATICA
21-41
Priljubljena M a r 1 k n Ročk v duhoviti komediji lz avstrijskega dvora. Petje, ples, sijajna glasba!
»Ples na dvoru«
Soigralci : Wolf Albnch Rettl, Lucte Engllech
PREDSTAVE ob 15, 17 In ob 19.15. Ob nedeljah tn praznikih matineja ob 10.30.
(EL
lil NO UNION
21-21
»Pomladne noči«
Odličen Švedski film Iz modernega družabnega življenja
V glavnih vlognh: Ingrld Rcrgman. T.ars Ilanson ln drugI odlični Švedski Igralci
Pnlpg togn kot dodntrk najnovejši risan film PREDSTAVE oh 15 30, 17 30 In ob 19 301
zelo važno zlasti z.a Zagreb, kjer premoga vsako
leto več potrebujejo iu porabijo.
*
Svinčnike so uporabljali že pred šestimi stoletji, kakor dokazuje neka listina, ki se je obranila iz letu 1^50. Vendar pn takrat še niso imeli nobenih tovarn za svinčnike, vsaj takšnih ne kot dane«. Slovita niirnberška tovarna svinčnikov, »Faber«, je bila zgrajena šele letu 1761. in je bilo ena prvih, ki so začele izdelovati svinčnike nu debelo.
ste ie
naročeni
na
Vsa S?
naročnik zavarovan
Po kratki bolezni je danes umrl, previden s tolažili svete vere, gospod
Ivan Mikuš
računski preglednik
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 2Q. junija 1943, ob 3 popoldne z Žal iz kapele sv. Janeza k Sv. Križu.
Ljubljana, 24. jun. 1943.
Žalujoči ostali
Domačija v cvetju
Tomaž Poklukar
Nekoč, ko je bil še študent, se je veselil lepili pokrajinskih razgledov; zdaj je gledal svet z drugačnimi očmi. Vsak dan je biln podoba neba in zemlje drugačna, spreminjale so se vonjave, spreminjala se je svetloba — vse se je spreminjalo od jutra do večera, od večera do jutra, od deževja do deževja.
Njegova čutila niso sprejemala samo trenutnih slik in razpoloženj; postal je ostroviden in tenkočuten tudi za vzročne zveze med toploto in vlago, med jutranjo meglico in popoldanskim vetrom, med sončnim vremenom in med deževnim.
Čas. ki ga merijo ljudje po urah, je bral Matevž po rosi, po senci, po toploti in hladu. Tudi pojem tednov je usihal v njegovi prerojeni domišljiji. Po rdečih češnjah in po dišeči travi je sodil, da je prišel čas žetve.
Vsako drevo v sadovnjaku je ljubil po svoje; v skromnih mladih breskvah s tremi vejicami in peterimi zelenimi sadeži je videl otroka, ki prehaja v nežna leta prve ljubezni; košate jablane so se mu zdele podobne nosečim materam, stare tepke s posušenimi ve-
jami in z votlimi debli pa so ga spominjale na minljivost vsega, kar je bilo nekoč mlado. Mlado drevje je negoval kot pokrovitelj, po starem pa se je oziral s spoštovanjem in s sočutjem; že misel sama, da peša in da primanjkuje življenjskih sokov, ga je bolela.
Pa tudi druga čustva so mu rojila po glavi. Teirinordcče češnje so ga spominjale Mujdinih ustnic, nabrekle hru-stavke pa njenega mladega telesa. V tistem času ni okusil nobene pijače, niti vode, niti vina, pač pa je bil po trikrat nn dan na češnjah in si jih prejioln lepili misli mašil v lačna usta. Njegovo telesno žejo so pogasile, njegovo srčno žejo pu so samo še stopnjevale.
»Grej. sonce, grej, ko vidiš, da že komaj čukam, da bomo poželi pše nico!«
Nebo je nekaj časa močilo zemljo knkor da bi vzpodbujalo travnike in žitna polj" k bohotni rasti. Potem so nastopili dnevi vročega sonca. Vsako jutro se je prikazala blesteča obla nad ribniškimi gorami kmalu potem, ko je
pri fari odzvonilo dan. Prvi jutranji žarki so pregnali blede meglice s kotanj; ko je zvonilo k maši, so že izginile tudi drobne rosne kapljice na bilkah. čez dan so obračale sončnice svoje orjaške glave k vzhodu in potem proti jugu, medtem je začel razgreti zrak nad poljem trepetati. Kako prijeten je bil vetrič, ki je kdaj pa kdaj zapihal z gora in hladil prepotene kosce!
Ko so se zjutraj oglasili petelini, so jih možje in fantje zmerjali z zaspanci, zakaj dolge redi zrele trave so že pokosili.
S senožeti je odmevalo jekleno po-trkavanje klepačev, ki so tolkli jio kosah. Nekaj dni je dišalo po svežem senu. Potem so zazijali prazni travniki, dišeči po koreninicah in po travniškem mahu.
Zdaj so Andraževi šele opazili, kako visoko je zraslo žito; pred košnjo je segalo samo nekaj pedi nad travo, zdaj pa je razkazovalo svoje dolge, čvrste bilke. Na tisoče jih je bilo, ki so po vrsti zavalovale ob najrahlejši sapi. V morju rumene barve so žareli rdeči cvetovi maka in skromne plaviee so se skrivale pod težkim žitnim klas jem. Ob robovih njiv se je razbohotil sluk ter se vzpenjal vsak dan više.
Oče Andraž je hvalil nebo za lepo i vreme, ki bdi nad zoren jem žita knkor I bdi mati nad lastnim otrokom. Ko sc
je nagnil dan in ko je bilo pod be-; limi zvezdami tako prijetno in sveže, je vzel svoj okarino ter drobil okrogle melodije.
To je bil čas, ko je reševal Matevž svoje prijetne, skoraj slovesne skrbi, ki so v zvezi s poroko. Stal je zvečer na kuhinjskem pragu ter se pogovarjal z materjo.
»Ko sva se midva vzela, je trajala gostija od ponedeljku do četrtka...«
»In ko se bova z Majdo vzela, bo trajala od jutra do večera.«
»Ne skrbi, sin moj, to je moja zadeva, dovolj jedi bom pripravila,« mu je do|K>vedovala in ga skušala pridobiti za spoštovanje starih običajev.
Te je Matevž zelo visoko cenil, toda kaj bi z gostijo, ki bi se vlekla iz dneva v dan. Upiralo se je njegovemu okusu, da bi z obilno, več dni trajajočo pojedino slavil tako lep praznik svoje mladosti.
»Z Majdo bova odpotovala na morje, sva že dogovorjena, vi pa se boste lahko veselili brez naju.«
Nazadnje je mati uvidela, da ne more omajati sinovih načrtov. Kolikor toliko je le razumela, da je to doba, ko si želita mlada dva samote in svojega sveta.
Potrebno pa je bilo rešiti še vrsto drugih vprašanj. Petračev je namignili Korlnu, da bo na dan poroke streljal, z možnarji. Godci so že dogovorjeni in
so prepričani, da jih bodo povabili. Pa tudi dekleta si nočejo odvzeti pravice, da bi zapele žalostno pesem ob slovesu od »ledičnega« stanu. Ko so onega dne grabile seno, so stikale glave in kmalu potem je bilo slišati =vatov«ko pesem, ki jo pojo, ko snema ženin nevesti venec z glave: Ura bije, k'tera skrije tvo jc ledično ime ...
Matevž se je smejal, ko mu je mati pravila o ljubkih pripravah faranov za njegovo poroko. In glej, tedaj je tudi oče Andraž ubral isto melodijo: mehko jo je vabil iz svojega glinastega oka-rina. Tudi on je bil v mislili pri veselem dogodku bližajočih se dni.
Nekaj časa je Matevž molčal. Zamislil se je v stare dni, ko je bil njegov oče v istem položaju, ko ni bilo o njem ne duha ne sluha, ko je živel kvečjemu v skrivnostnem hrepenenju mladega Andraža. Vprašal je mater, če so bili tudi na njeni svatbi godci; in ko mu je hitela pripovedovati, kako so plesali in peli, je pristal na vse.
»Kdor bo dobre volje, naj bo ta dan z nami vesel! Inko naj bo kot je bilo v tvojih časih, mati, samo s tem se morate sprijazniti, da bova midva odpotovala.«
Pojavile pn so se oh času žetve še druge skrbi: koga vse bodo povabili na poročno slavje, kako bodo posadili goste zn mizo, kje bo sedel župnik in kje Ančkini otroci.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril
'zdajateli: Inž. Jože Sodla
Urednik: Viktor Cenfiit