List 32.
Koristnost bezga.
Menda pozna vsakdo pohlevno bezgovo drevesi ce, ktero dobrotljiva narava skorej povsod redi in obilno množi. Nahaja se po lokah in berdih, ljubi pa posebno vlažne zavetja pri hišah in hlevih. Cvetje njegovo je rumenkasto belo, diši pa močno in prijetno. Dozori v tamno rudečkasto grojzdje, čigar sladko-kislaste jagode so sirove, še bolj pa kuhane, prav prijetnega okusa.
Mlade debla bezgove so mehko steržene, sta-reje dajo pa terd les, kterega mizarji pa strugarji zlo obrajtajo; čevljarjem služi za klince. Bezeg zrasle 20 čevljev visok, doraste pa v 20 letih še le popolnoma. Bezga je mnogo verst; je namreč navadni, pritljični, grozdati, španjski ali turški bezeg. Govorimo tukej le od navadnega ali domačega bezga.
Skorej vsi deli bezgovi so jako zdravilni: perje^ cvetje, grojzdje in les. Zatorej je svoje dni nek ve-den zdravnik naHolandskemrekel: „Memogredoči naj se odkrivajo bezgu!"
Notrajna zelena kožica in mlado perje potolažite včasih glavobol, če jih na čelo ali na senci polaga bolnik. Cvetje bezgovo, s kropom poparjeno, je dober čaj, ki hasni posebno v takih boleznih, ktere so po prehladu nastopile. Iz bezgovih jagod na-pravljajo lekarji vkuhani sok; to zamore pa tudi vsaka pridna gospodinja doma napraviti, če se tega lahkega dela takole loti: Naj vzame, kolikor je treba, zrelih bezgovih jagod; naj jim odpravi njih pecovlje, in jih dene v kotel, da se sogrejejo, potem jih dene v platneno vrečo in jih ožme. Na drugo vižo utegne ona sok iz jagod iztlačiti tudi takole: V tlačivnico naj dene nekaj dolge pa snažne rezovnice, naj nasuje na njo sogretih bezgovih jagod, čez ktere naj potlej slamnate kraje zavije, pa iztlači sok iz jagod. Tako iz-prešani sok se vlije v dobro pocinjen kotel, ki se na pohleven ogenj postavi, naj se kuha tako dolgo, da mu vsi vodeni deli izpuhte, pa da sok se prav zgosti. Potem se vkuhani sok dene v kamnitne ali steklene posode, se dobro meša v tem ko se hladi, da se enakomerno vsede. Ko se je bil ohladil, naj gospodinja posode dobro zadela, ter naj jih hrani v suhi kleti. Tako vkuhani sok je krepko in prijetno zdravilo v mnogih boleznih; tedaj naj si ga pridne gospodinje na kmetih pripravijo dovelj, da imajo precej kaj v rokah ob času potrebe.
Bezeg pa nima le zdravilne moči v sebi, temoč on koristuje tudi kuhinji.   Mlado  cvetje njegovo
126
se utegne z jajci pa maslom vred cvreti, kar vsaka gospodinja ve; mlade kali bezgove mešajo po ne-kterih krajih med špinačo, ter jih vživajo tako. Iz jagod napravljajo juhe in merzie jedila, kterim dodajajo še malo začimbe. Iz jagod iztlačeni sok je dober pa nedolžen pomoglej, da ž njim vina rudečijo ljudje. Kaj, celo prijetno vinu podobno pijačo pa tudi dobro žganje znajo nekteri iz bezgovih jagod napravljati. Zavolj takih imenitnih lastnost je tedaj bezeg vreden, da bi ga ljudje po kmetih bolj cenili; tudi da hi nekoliko gledali na-nj, in redili ga umetno, ker pohlevno drevesice ne potrebuje velike skerbi, pa vendar že mali trud stoteruo povrača.                    J. š.